Leto VII, šiev. 54. Celfe, čelrtei: 21. maja 1925. Poštnina placana v gotovini. Stane mesečno 7 Din, l^tno 84 Din, za inozemsWo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratncm oglaSanju popust. Posamesna «tevllte« 1 Din. Izh&Sa v «of ek. čelrtefe In soboio. OrcdiilSitVO: Strossmaycrjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 UpravnKtVO: Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel.'65 Račun pri poštnem Ček. 2avodu št. 10.666. Poslednji napori opozicije. Razprava o flnančni situacijl in o bodoti vladni politlki. — Obupne intrU ge opozicije, da bi strmoglavHa vlado Narodnegs bioka. — Pavle Radič pro« ministru Prlbičeviču. — Ministrski predsednik PaSic proti sodelova- nju z radičevcl. lUoyrad, 20. maja. Danes doiJol- dne ni bilo nobenih političnih dogpd- kov. Mmistrski predsednik Pasic je že toliko okreval, da se popoldno vrši se- ja niinisirskega sveta. ki nadaljuje razpravo o f'manbni sitwciji naše dr- žiivp in o smernicah naše prihodnje politike. Nekateri radlikalni postanci javno iziažajo svojo nezadoroijslvo napram fhmnčnemu minislru. Beograd. 20. maja. Del opozicijo- nalnega, Radicevi stranki naklonjene- ga tiska v Beogradu in pokrajini sedaj "jzi*ablja zadnje tronulk" ¦/•¦) la dn bi / iiilngami slrinoglavil vlado Narodne- ga, bl'oka in pripravil teren za vlado radikalov z radicevci. Po poročilih iz Zagreba Pavle Radio danes v svojem glasilu »Dom« na deinagoški način napmht prosvetnega ministra Pribice- vica in zahteva, rla se odstrani iz vla- do. češ d? k svojo nalo'go izvrSil in da jo postal sedaj odveč. Kakor zatrjujcjo iiMJnioi-odajiifjši krogi radikalnc stran- ko, jo niinistrski predsednik Pastf proti vsaleemu sodelovanju z radicev- ci in odločno za to, da se nadaljuje zaf-rtana politika Narodnega bloka. Kritičen položaj v Bolgariji. DrakoniČne odredbe bolgarskega notranjega ministra proti delavstvu. — Industrijci groze z ustavitvijo vseh obratov. — Sodba v sofijskem procesu potrjena. Ueograd, 20. maja. Po poroeilih ij€ je položaj na Bolgarskem se veö.n<> krUičen. Notranji minister Ru- sev uporablja skrajna sredstva v borbi proti komunistom. Sedaj je izdal po- sebne naredbc za konlrolo delavskih ornammcij in delavstva sphh. Ta na- rodba jf i.mala v rndudrijukih kroyih veliko ogorčenje. Notranji minister za- hteva namreč od industrijcev, da ma- terijelno in m oral no jamčijo za svoje «klav.stvo. Za vsakih 40—50 dclavcev. v tovarni se inia postaviti kot kontro- lor delavstva po 1 rezervni oficir, ki ga jma tovarna sama plaeati. Tovarne in drnga ftiduslrijska podjetja.groze z ustavitvijo cefokupnega obrata, če se ta naretlba ne prckliče. Po drugem po- roeilu je vrhovno vojno sodisce zavr- nilo priiokho dr. Fried in ana- in f ova- riser in potrdilo sodbo vojnoga sodiž- ca, s katero so bill omonjoni obsojoni na sim'l "m vi'snlih ruli ;ilcnf;if;i nn ka ted rale Dr. Beneš obišče 29. t. m. Dunaj. Nemški nacijonalci hujskajofna demonstracije. Ihamj, 20. maja. Kakor javljajo listi, jo pose! čeJskmlovaskega zunanje- ga ministra dr. Benem na Dunäju- de- finitivno določen za petek, due 29. t. m. Avstrijsko zunanje ministrstvo je bilo brzojavno obvefioeno o sklepu ce- »koslovaske vlado. Nemškonacijonalni iisti že pricenjajo javno demonstrirati proli, dr. Benem in glavno gfasilo nenisklh nacijonalcev »Deutschöstor- roichischf; Tageszeitung« danos poziva nemiske nacijonalce, da na »dostojen rtacin« prirede sprejem dr. Benesu, »najwejemu sovi-ažniku priključitve«. »Ilpati j^ tudi«, pise list, nl a bo via da dostojno sprejela dr. Benesa . . .« Po- li/rija je nkrenila najstrožje varnostne odredbe. Protest Male antante v Parizu. Beograd, 20. maja. Poslaniki Ju- goslav ije, Češkoslovaške in Rumunije v Parizu so dobili od svojih vlad na- log, da skupno v imenu držav Male an- tante protestirajo pri maršalu Foclm radi krxilve tmžnih določil Irianonske mirocne poqodhe od slrani Madzarske. Po poročilu iz Budimpešte je grof Belhlen za danes zvečer napovedal v parlamentarnem odboru za zuna_nje zadeve obsiren zunanjepolUwen eks- po.ro. v katerem bo obrnil posebno po- zornost na skfepe konference Male a,n- tanle v TJukarešti in na slališrf ^o"1" antanto napram Madžarski. Katastrofalen ^rozdni požar v Neničiji. Berlin, "20. maja. Po porocihi iz Sloltina je v takozvancm poljskem ko- ridoru silen požar uniöü gozdni kom- pkks v daljavi 1C in sirini 4 kilome- (rov. O.tiM'ozeniJi je bilo vec vasi. Ob že- fezniški progi je požar povzročil ogronino matei'ijalno skodo, ki se ceni iia 15 milijonov zlatih mark. NszaslüJano poietle o^inshoga oäbopa o \\. Petru v Sauinjski dolini. St. Pelru v Savinjski dolini so ujj.' domacini leta 3 922. ustanovili eloklrariio, ki preskrbuje St. Peter in okoliške obeine ter vasi z eTeklricnim tokom. Ker z dosedanjimi cena.mi za tok, ki so lastnikom nalagale visoke žrtve, niso mogli več izliajati, so se na- vhvno poslužili svoje pravi.ee in so ce- sali. Radi toga je župmk dr. .»;an ic nvcdel proti lastuikorn el'ek- trarne velikansko gonjo in organiziral oflpor pi'obivalstva proti zvisanju cen /.;i t.lekfrični tok. l.-'oslediea tega. je bila, da so r,r;stale mnogostevilne pravde in da je elektrarna bila prisiljena župni- ku in cerkvi po velikonocnib prazni- Iviii tok odklopiti, ker se je dr. Jančič, | ki je popreje na zvisanje že pristal. (Inige domačine pa poslal v pravde, naenkrat branil zvišanje cen priznati. Ker dr. Jancio sluti, da bo izid pravd neugoden zanj in za od njega v prav- de speljane stranke, si je narocil* svo- jega prijatelja dr. Rakuna iz Gelja, in ta dva gospoda sta nagovorila kleri- kalne odbornike obeine St. Peter, ki so v večini, da je obemski odbor na svoji scji v nedeljo, dne 17. maja kljub svarifu treznih odbornikov sklenil z vsemi proti 4 glasovora, da zabteva ob- cina lakojšnjo odstranitev vseh elek- tricnih drogov in drugih naprav elek- trarne z občinskih potov, cost, travni- kov iii vsploii jz vsoga sveta. v ojtciiu. Te naprave so napeljane oziroma po- stavJjene že 4 leta. Tako hoče po na- svetu župnika dr. Jančiča obeinski od- bor ubiti potrebno elektrarno, ki oskr- buje vcJik okoliš z električnim tokom, samo radj tega, ker se je drznila proti župnikovi volji zabtevati tako zvisanje cen, da njenim trem lastnikom ne bo treba vzdrževati na svoje stroške elek- trične naprave za vse prebivalstvo. Kmetje, ki se udeležujejo te gonje pro- ti elektrarni, niti^ne slutijo, kako de~ lajo v svoji zasleptjenosti proti svojini lastnirn koristim in kako hoeejq ves okolis palmiti iz udobnih razmer, ka- tere jim niidi električna razsvetljava in elektrjčni pogon raznili niotorjev in strojev, v staro dobo petrolejk. Od po- klicanih oblnsti pa pričakujemo, da ta naravjiost Wazni čin ne ostanef brez posledic in da se odstrani obeinski od- bor, kateri na tako gorostason nn^in oškodvije interese cele obeine. Strahoyito ueurje med Velenjem in Dobrno. Toča v Dobrnl. — Strela udarila v šentjanški zvonik In ubtta t moškega. V nedeljo, dne 17. t. m. okrog 2. pop. je dfljala med Velenjem in Dobrno težka nevihta, ki je napravila ogromno škodo na poljih, vinogradih in sadonosnikih. Na Dobrni je padlo točG ped visoko. Sadno drevjc in trta je uničena. Nevihta je šla mimo Ša- vinjskc doline. Močno je cleževalo v Velenju, Šoštanju, Paški vasi in Rečici ob Savinji. Iz Vclenja se nam poroča: Nad St. Janžem na Vinski gori blizu Ve- lenja so se zbirali v nedeljo 17. t. m. popoldne črni oblaki in pričakovati je bilo, da nastane silna nevihta z dežjem in točo. V cerkvi je imel župnik Gosak baš popoldansko službo božjo. Ravno se je' pripravljal, da da vernikom zadnji blagoslov in je že držal v rokah naj- svetejše. V tern trenotku je bilo slišati strahovit pok in zabliskalo se je, da je vzelo ljudem pogled in sapo. Strela je udarila v zvonlk, ki je bil brez strelovoda. V cerkvi je nastala stra- hovita panika. Več ljudi se je one- svestilo, drugi so bežali iz cerkve, rnisleč, da je bil izvršen sličen atentat, kakor v cerkvi Svete Nedelje v Sofiji. Tudi zupnik sam je rnislil, da je eks- 'A. 11. — E. Š.: Čajna cvetka. (KUujska povest.) Lepa čitateljica, v tvoj earovniski plasc \e zavijem, da te ponese s čarov- Mo hitrostjo sto in sto milj daleč proč od tvoje domovine, in predno se zaveš. se znajdes v Pekingu, v cvetocem, go- -sto naseljenem glavnem mestu Ki- tajskö. V tern mogočno se razTegajočem jiiewtu živijo ljudje, ki so tako bogati, da stejejo svoje lotne dohodke na miH- jone in le nekaj colic od njih medlijo in slradajo družine, ki so vesele, ako sumo enkrat na dan zavžijejo nekaj (iaja id riža. Redko najdeš kje večje bogastvo in vočjo revščino, kaJcor v Pekingu. Najk'psii uukliüa v celem Pekingu jo bifa ljubka Jum-Jum, imenovana Žajni cvet. Njene oči so bile poševne, >ia licib niso cvetele nebeske cvetke, to ho pravi po nase: «Tum-Jum ni imela Äikdar koz in Piti-Sing, njena dojilja, 3e nasllkala vsako jutro na njena lica dve ljubki, okrogli, rdeci pegi. pobarT val'a ji je tudi ustnice z najlepšim rde- čijom, obrvi ji je počrnila tako umet- niško^ da so jo vse odlično pekingske dame zavidale radi njene komornice, <>rno potezo pod ocmi je znala tako napraviti, da je vsakega vzhitila. Ker so »zlate lilije« krasne Jum- Jum merile v premeru fe tri in pol palca, je upala na odličnega ženina. »Kaj so 'zlate lilije«?«, me vpra- euje radovedna čitateljica. To so strašno pokvoeene noge od- lienih Kitajk. V starodavni pretekrosti je vladala na Kitajskem cesarica, ki je imela noge na stopalu v kepo zra- stle. Prilizovalci so se izjavili eno- gfasno, da so njene noge občudovanja vredne, očarujoče! Vse odlične dame so trpele neznanske rnuke, ko so si stiskale noge, da bi bile tem bolj po- dobno cesariciniin. iNeki prosvetljen mandarin je pri- .šel na pametno misel; svoji dveletni bčerkici je dat stisniti prste pod pod- plate in trdo oviti obc nogi. Razumlji- vo je, da je uboga stvarica jokala na vse pretege; toda za norirnemost tre- ba trpeti. Povojev niso odslranili, če- prav je ubogo dete uoč in dan jokalo in trpelo grozne muke. Čez dva mese- ca so pomcKiili. trdo ovite prste v gorko vodo in odstranili previdno povoje. S povoji vred je odpadla koža in mišice, ravnotako oba patca. Noge uboge zrt- ve vso zopet povili in ko so jih po dol- gera casu odvili, so bila stopala izred- no majbna. Otrok je trpel toliko časa neznosne bolečine, dokler niso utrpni- li živci. Noga je dobila podobo kopita. Ker je dete prebilo tri leta vsled bole- em v posieljjj se je moralo kot petleten otrok znova učiti hodili. Pokvečene no- ge so jo pri hoji zelo ovirale, ker niso mogte nositi teže telesa lahko in gra- t'ijozno. Posestnica »zlatih lilij« se je gugala pri hoji kakor raca. Vse je ob- i'udovalo ta čudež, slavohlepni starši ss> ^porabljali to barbrasko navado na ßvojilt bcerah. Odl'icne gospe niso nik- dar sle po ulici peš, temveč so se po- služevale pri nakupovanju in obiskih palankina. Od tedaj so vzrastli in preminuli rodovi, a ruoda je ostaTa še vedno ista. Tudi Jum-Jum je prestala grenke mu- ke, biro pa ji je v zadoščenje, da je imela najmanjSe noge v celem Pe- khigu. Una leta, ko je Jum-Jum trpela, ji je krajšala zvesta Piti Sing neskone- no dolgo ure. Pripovedovala ji je po- vesti o onih groznih nočnih pošastih, ki hodjjo podnevi okrog v človeških' podobali in se dotaknejo le na videz jodi in pijače, ponoci pa lazijo po po- kopališčib in si otešijo lakoto z mrtva- škim mesom, ki ga hlastno kopfjejo iz grobov. Jum-Jum je obžla groza ter je plaho vprasala dojiljo, ali bodo moti- le grozne pošasti tudi grobni mir nje- ne mrtve mamice? Piti Sing jo je po- mirila v. zagotovilom, da ostudne po- šasti nimajo nad pokojno nol)ene moči, ker je nosila čaroben amulet. Nato je prinesto dojilja duhteč riž, podala otroku lične jedilne palčice, ki nado- moscajo na Kitajskem nož in vilice. Jum-Jum.je zavžisa komaj toliko ka- kor kolibri. Dojilja jo je odnesla na ču- dovit vrt, ki po našem pojmovanju ni bil Top, a so ga vendar Pekingčani ob- čudovali kot čudcž lepote. V sredi se je dvigal hrib, ki je bil umetno nanešen, na niem je stala utica iz pozlarenih bambusovih palie. Na njih je viselo nebroj zvončkov, ki so ob pihljanju ve- tra zvonckafi. V vrtu je biio jczcro, v Stran 2 » N 0 V A D 0 B A « Štev. 54. plodiral v cerkvi peklenski stroj in je v strahu, ne da bi z blagoslovom končal božjo službo, tekcl v zakristijo. Blizu vrat in zvonika sedečcga kmeta srednjih let je strela na tnestu ubila. Ko so ljudJG to videll, se jih je po- lotila še hnjša panika. Pričakovali so, da SG podrc stolp in v smrtnem strahu so vsi bežali proti izhodu. Gneča je bila tako velika, da jc bilo poman- dranih in poškodovanih vgč otrok. SploSna zmeda je bila tolika, da jc mnogo ljudi zgubilo klobuke, molke in molitvenike. Sam župnik je bil tako prestrašen in zmeden, da ni mogel pomirjevalno vplivati na ljudi, ki so v smrtnem strahu ali begali po cerkvi ali pa se divje gnetli ob izhodu. Sele, ko so ljudje prišli na plan in se pre- pričali, da sta stolp in cerkev še cela, in da se ni razpočil peklenski stroj, so se polagoma pomirili ter hiteli na pomoč onirn, ki so se onesvestili ali pa bili v gneči poškodovani. Šele se- daj so se zavedli, da je v cerkev udarila strela. Nesreča se je zgodila zato, ker visoki zvonik nima strelo- voda. To je pač skrajna iahkomiselnost! V Četrtek 21. rnaja je obeni zbor organizacije v Cankovi (Prekmurje) in ustanovitev organizacije v Sv. Trojici v Slov. Gor. V nedeljo 24. maja sestanek Sam. strok. del. Unije v Sladkem vrhu ni srezke organizacije SDS v Murski Soboti. Iz demokratske stranke. V nedeljo 10. maja se je vršila ustanovitev štirih novih krajevnih or- ganizacij: a) v Kančovcih v Prek- murju (predsednik pos. in župan Stefan Kuronja); b) v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji (preds. pos. in župan Franc Petek); c) v Št. Uju v Slov. Gor. (č v Sv. Ani v Slov. Gor. (predsednik pos. Jože Sajfrid). — Istega due je jc bii občni zbor srezke organizacije SDS v Ljutomeru. V soboto 16. maja zvečer se je vršil občni zbor kraj. org. v Mozirju. Predsednikom je ponovno izvoljen g. dr. Jože Goričar. V nedeljo 17. maja sta bila usta- novljeni dve novi kraj. organizaciji v gornjegrajskem srezu: v Bočni (pred- sednik pos. Jože Čeplak) in Ljubnem. Tudi se je vršil na Ljubnem obeni zbor srezke organizacije, ki obsega danes 5 krajevnih organizacij. f>olifi&*ie iresfl. POLITIČNO ŽIVLJENJE V BEO- GRADIT poteka zadnje dni brez važ- jiojših političnih dogodkov. V torek so zborovali v skupso.ini le nokateri pod- oclbori za razpravo o raznih zakon- skih prodlogih. Zvečer so je vršila seja. kluba samostojnih dcniokratskiih po- slancev, na kateri je poročal prosvetni minister Pribičevič o politicnem polo- žaju. TJgotoviito so jo, da zavra.eajo, sa- mostojni demokrali kakor tudi ogroin- na večina radikalnih poslaneov splet- ke zoper vlado in akcijo proti Na.rod- iiorau bloku, ki jo vodi dr. Laza Mar- kovio. z malo skupino 8 do 10 radikal- nill poslancov. RADIÖEVGI IN KORUFCLTA. Zanimivo jo opazovati. kako padajo radioevci pri opozioiji v nemilosL od- kar so so začeli pribftževati vladi. Opo- zicijonalni li.sti, med njimi zlasti beo- prajsrke zemijoradniške *Novosti«, so jih pričole ostro napada.fi. ^Novosti« ocita.jo radiceveem, da so so zaceli dru- žiti z izrazitiini korupcijonisti, kakor sta dr. Laza Markoviio in dr. Voja Ja- il jit in da so napravili radioevoi na bn.nketu pri Milanu Prpk-u v Zagrobu veliko kupčijo, na kateri so za.sTnzi.li 8 milijonov dinarjov. Beograjskn. »Poll- tika«, ki jo bila radioovcom doslej na- klonjena, pise v svoji torkovi številki o radieovrih med drugim ludi to, da jo po ivmenju enega dela opozicijskega bloka pričakovati razkolo mod. radi- ('evei, ako bi priwTo mod njimi in radi- kal i. do sporazuma za vstop v vlado. ¦>Folitika< tndi iigotavija. 'da anketna konii.si.ia ni. našla originalnoga zapis- nika sejo. na katori jo TTRSS sklonila svoj pristop v seljaško internaoijonalo. Dnevne vesti Dr. Ivan Žolger +. V soboto, dne 16. t. m. je umrl v sanatoriju Lassnitz- höhe pri Gradcu dr. Ivan Žolger, vse- učiliški profesor v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen 1. 1868. v Devini pri SJo- venski Bistrici. Gimnazijske študije je dovršil 1. 1888. v Mariboru, juridične pa na graški in praški univerzi. Leta 1894. je stopil v politično državno službo ter služboval v Gradcu in Ptuju, kmalu pa je bil poklican v ininistrstvo za uk in bogočastje na Dunaj. Leta 1911. je postal dvorni svetnik in sek- cijskl načelnik v ministrskem predsed- stvu, od leta 1900. pa je poleg tega pre- daval na dunajski univerzi o upravnem pravu. L. 1917. je postal dr. Žolger avstrijski minister ter kot tak prvi in zadnji slovenski minister v bivši Av- striji. To mesto je zavzemal do 6. maja 1918. Od spomladi leta 1918. je bil dr. Žolger tudi redni profesor dunajske univerze. Po prevratu je bil dr. Žolger imenovan za predsediiika upravne ko- misije pri Narodni vladi v Ljubljani, kmalu nato pa je prevzel vodstvo pi- sarne za okupirano ozemlje. Mcd našo mirovno delegacijo v Parizu najdemo poleg Pašiča in dr. Trunibiča kot pol- nomočnega delegata tudi dr. Žolgerja. Clan delegacije je ostal do podpisa saintgermainske pogodbe 1. 1920, ki nosi tudi njegov podpis, Po ustan'o- vitvi univerze v Ljubljani je bil dr. Žolger I. 1919. imenovan za rednega profesorja mednarodnega prava. Svoje vseučiliško delo pa je moral opeto- vano prekiniti in prevzeti važne, od države mu poverjene naloge. Tako je bil od novembra 1920. do decembra 1921. delegat naše kraljevine na prvi skupščini Društva narodov. Dr. Žolger je bil tudi clan stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu, Zadnja leta je pričel bolehati. Jeseni 1924.se je pod- vrgel na Dunaju operaciji, ki jo je srečno prestal, vendar pa so se po- zheje pričele pojavljati komplikacije in mesGca februarja jc odšel v Lassnitz- höhe, pozneje pa se je zdravil v sa- natoriju dr. Hanse v Gradcu, Njegovo stanje se je od dne do dne poslabšc- valo in zaželcl si je, da gazopetpre- peljcjo v Lassnitzhöhe, kjer je v so- boto izdihnil v 58. letu starosti. Po- kojni dr. Žolger je bil eden naših naj- boljših juristov in ugleden znanstvenik. Dičili sta ga izredna vztrajnost in vest- nost v delu. V vseh svojih funkcijah je vedno odkrito kazal svoje slovenskö mišljenje in čustvovanje ter se je vedno, kadar je bilo potrebno, z iskre- nostjo zavzemal za pravice nasega ljudstva. Pokojniku bo ohranjen med nami nadvse častcn spomin. Ljubljanska drama je absolvirala vsa tri gostovanja v Beogradu s po- polnim uspehom. Uprizorjene igre ka- kor tudi igranje jc izzvalo med beo- grajsko publiko globok vtis. Bojkot zagrebškega gledallšča je ukinjen, ker je bil med sekcijo Jugoslov. novinarskega udruženja in upravo za- grebskega glcdališča dosežen sporazum. Uprava je dala novinarjem, ki so bill v gledališkem listu »Comoedia« na- padeni, popolno zadoščenje. JÜSTIPIKAGTJA NAREDNIfcA R1VMPLA. V torek, dne 19. t. m. o» poT v TIT. razreda.) Splašna boluica r Ljubljani (z otro.sko bolnico) 515. Bol- Kdo še ni uvidel, da posfejajo zobje (zlasfi koc?iik!) kljub vsakodnevnemn čisčenju z 7obnim praskom ali-cisiilom pogoslokrat slabi in votli? Ni li to najboljši dokaz, da čiščenje ust s praškom ali čistilom^ nikakor ne zadosiuje ? Zobje nam ne bodo iako naklonjeni, da bi samo na onih mestih gnili, ki jih lahko dosežemo z zobno krtačico, praškom ali čistilom. Nasprotno, ravno na onih mestih najbolj gnijejo in se kvarijo, ki so težko dostopna, kakor so notranja stran kočnikov, zobne špranje in luknje. Ako hočemo svoje zobe obvarovati gnilobe, torej da bodo zdravi, moremo to samo na en način doseči, namreč da si jih redno vsak dan čistimo in izpiramo s tekočim, resnično neskodljivim antiseptikom — in to je Odol. Odöl zaide pri izpiranju tudi v najbolj skrite kotičke ust, v zobne špranje, na notranjo stran kočnikov itd. Odol ni edini tekoci zobni antiseptikum; n. pr. poprej so priporocali razstopine kalijevega klorata in kalijevega hipermangana, toda pokazalo se je, da te raz- siopine razjedajo zobe in uničujejo zobovino (emajl). Odol je nasprotno resnično neškodljiv in obvaruje zobe, da ne obolijo in ne postanejo votli. To je znanstveno dokazano. Iskreno in z mirno vestjo nasveiujemo vsakoraur, ki si hoče ohraniti usla in zobe zdrave, da rabi za redno čiščenje ust Odof^ katerein so plavale srebrne in zlate ribc in čegar rob je obdajal venec pi~ sanih školjk. Pota so bila posuta z barvanim peskom, okrašena s pisanimi kamni in skoljkami. Rastlin ni bilo voliko. No- kaj čudno obrezanih dreves, katerim so date vrtnarjeve žkarje obliko živali, je nudilo skromno senco. Različno ob- likovant gredice je krasilo kakih so- dem Trst cvetlic. V velilcili pozlačenili kletkah so cvrčali pisani ptiči, ki so od oasa do casa hripavo zaRrakali. Jum-Jum jo iinefa lutko, cuden, mal nestvor, ki jo je nežno ljuoila in z njo skupaj spala. Ko je postala večja, se }e zacela uoiti. Slikala je zavojkasta znamenja kitajske abocede, vezla z zlatimi nitka- mi v sviTo in se priučila težkim obli- kam kitajske dostojnosti. r ^.jen ooo jo bil mandarin Piš-Tuš, ki je stavil prodlog, naj se kaznujejo starvsi, M umore novorojenčke v sili, kajti dotlej ie bilo morjenje novoro- jenckov na Kitajskem dovoljeno. Ko nekega leta riž vsled velike su- še ni rodif, je ra/.dolil PiS-Tuš velike mnozine riia med svoje aomeščane brezplačno in pri tern se ni: zmanjšalo njogovo boga^lvo. V njegovi palaoi je rastlo lepo število otrok, ki ko jih ob- upane in sestradane matere izpostavi- le v reki tor so jili služabniki na nje- Kovo povelje reSili. Eden teh izpostavrjenih otrok jo bil lop dečko, pet let starejši od Jum- Jum. Imenovali so ga Nauki Po in je bil dolocen za kulija. Zacasno je stre- gel Jum-Jumi, lepi domači hčerki. V hladniU vecerih je vozil s colnorn po roki deklisio in njeno zvesto dojiljo. Okrog in okrog njih so se pojavljali colni. razsvetljenl z barvastimi papir- natimi svetilkami. V marsikaterem so sedelo zastrte zone, igrale na neko vr- ste pfunko in pele turol)no. Jum-Jum jim je vrgla vedno bogato darilo, kajti vedela je, da so od mož odslovljene že- ne. Pri takih vožnjah je sodola na bla- zini in zrla aanjavo v zvezdnalo nobo. VTcasih je pogledala na Nauki Po-ja in si. mistJla. da-jo pnr vroden. da ga gleda. Nekoc je izustila nezlobno spričo neke mlade služabnioo. po imenu Ppoh Boh: >Kako je lep Nauki Pot^ Naslednjega cine je slisala Jum- Jum napol zamolklo jocanje, ki. jo pri- hajalo r/, temnoga prostora. Odprla je duri, ua s krvjo namoconi preprogi je ložalo človoško bitjo, zobje so bili izbiti, nos stolcer. v brezoblično kepo, ni se dalo opaziti, ali so bile oči še zdrave, trepalnico so bile močno oteklo. Gajna cvetka se je smrtno prestrašila. Sklo- nila se je k nesroonemu bitju in us- miljeno vprašala: »Kdo si. ti?« Odgo- vor je bil nerazumTjivo jccljanjc, pri oomor je pritekel iz ust mučeno curok krvi. Kakor hitro so ji dale pokvečene noge, jo tokla iskat pomoci. 7, Pi ti Sing«, jo bleda poklicala svojo dojiljo. »Kaj so mojo oči videle, nosrečno ženo, ki so jo zapustili bogo- vi! Fomagaj ji!« »Pravična kazen jo jc doTetela«, je odvrnila dojilja. »Sod- nik jo >e obsodil na dvajset udarcev po nstih. kor se je drznila blatiti tvoje ime! A?i si jo spoznala? Poeh Roh je! Danes zjutraj ji jo dal rabelj s tolka- cicin dvanajst udarcev. zaznamovana jo za colo življenje.« >SoTnce je za mene umrlo«, je vz- clihovala čajna cvetka. ^Zakaj ste pri- zadoli Peoli Bohi to muke?t Jbm-*Tum jo skrila svoj razvneti obraz za dragoceno pahljačo. Največj» skrivnost srea, ki jo je skrbno zase ču- vala, jo izrekla Piti Sing. Naenkrat je postalo jasno v njoni dusi. Ako bi se spremenile vse zvezde na nebu v dia- mante in ji ])adle pred noge, bi se no zdela bogatejša. Nepopisen strah jo je popadot, smrtna groza, ki Je Rtreeala njo^o nežno te-lo. To je bila. torej ljubezen, ki so jo opovaii pesniki! Uboga Peeh Roh! Po- vodala jo vondar golo resnico. Na Kitajskem je običaj, da kaz- nujejo vsako opj-avljanje z udarci na usta. Zdi se nam to nedolžna kazen, v resiiici pa je barbarska tortura, kajti oi'odje, katcrega uporablja rabelj pri kaznovanju, je trdo natfačena usnjata blazinica, ki jo pritrjona na dolgi vrvi in v>ak udavoo priloti s tako silo, da se šteje žrtnv lahlo srečnim, ako je zgubila samo nos in zobe ter ne tudi vida in sluha. Cajna cvetka je poznala dobro ta barbarski običaj. Toliko oasa je prosila dojirjo, dokler ji ni obljubila skrboti za Peoh Bg!>. (Dalje.) Stev. 54. »NOVA DOBA« Stran 3 nioa za ženske bolezni v Ljubljana 93. Bolnica za duševne bolezni v Ljublja- ni 254. Blaznica-hiralnica v Ljubljani 205. Bolnica za duševno bolezni na Studoncn 334. Splošna boftiica v Ma- r iboru 266. Javna bolnica v Celju 172. Javna bolnica v Brežicali 85. Javna bolnica v Slovenjgradcu 78. Javna bolnica v Murski Soboti 120. Javna bolnica v Ptuju 59. Hiralnica v Ptuju 100. Hiralnica v Vojniku 159. Zen ska . javna bolnica v Novem mestu 04. Bol- nica usmiljeniH bratov v Kandiji 84. Javna ohca bolnica v Kršekm 54. Sku- pftj 2642, ._,. WOVE KN.TIGK! Stanojevič St., Narodna enciklopodija Srba, Hrvata, Slovenaca T. in II. zv. ä Din 40.—. Zbornik znanstvenih razprav IV. let. (Juridika) Din 60.—. Lah dr. Iv. Knji- ga spominov vezana Din 45.—. Krek dr. J. E., Socializem II. ponatis Din 80.— nevezan v zalogi knjigarne Goricar & Leskovšek, Col jo. 465 V četrtek, dne 21. t. m. ob 15. url telovadni nastop celj- skega Sokola na dvorišču mestne osnovne sole. Celjske novice- Vprašanje Inozemskih nameščen- cev med nami ni samo nacionalno ampak je tudi eminentno krušno vpra- Sanje. Koliko sposobnih, delavoijnih j mladih moči išče danes zaman od- j govarjajočih mest, ki jih ncmoteno za- j sedajo tuji državljani, ki smatrajo svojc ¦ bivanje in zaslužek med nami kot nekako eksploatacijo *kolonij<. Mi znamo ločiti med potrebnimi in zaen- krat še nenadomestljivimi tujimi stro- kovnimi močmi in raznimi specialist! ter med onimi, kojih imatno mi naših doma v izobilju in brez zaslužka. V tern pogledu je že skrajni čas, da na- pravi država red in ne dopušča dalje, da razni hipergermanski industrijci uživajo poceni kredit Narodne banke in zaposlujejo državi V zahvalo zato mozemske nemške moči takih strok, ki jih imamo odvišno, le to napako in nedostatnost imajo, da so Jugoslo- vani po rodu in mišljenju. V zadnjem času je vlada podvzela v tern pogledu energičnejše korake, njeni ukrepi so morda mestoma zadeli tudi neprav, ziasti kar se tiče med nami bivajodh Čchov, kar pa se bo nedvomno ure- dilo öbojestransko pravilno in pravično. Vendar pa še nahajamo na naSem teritoriju v trgovskih, industrijskih in bančnih službah vsepovsod tuje nem- Ške ljudi, ki so povrh vsega še po- polnoma nezmožni našega jezika. Taki za naše prilike manjsposobni tujci odjedajo kruh našim ljudem, in to ni pravl Vsak narod je sebi najbližji in vsaka država mora gledati v prvi vrsti na svoje državljane! Redni sestanek kraj. org. JDS. za mesto Gelje se vrši danes v sredo, dne 20. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma. VI PR0SVETNE SLUŽBE. Mi- nister pro&vete je imenoval dr. Karla Hwterlechnerja, vseučiliškega profe- sorja v Ljubljani, za predsednika ko- misije za zrelostne izpite na drž. real- ni gimnaziji v Celju. VOLITION A VEST. Kakor so nam poroča^sta javila svoj izstop iz narodnosooijalne stranke občinska od- boriuka v Celju gg. Joško Pirc in dr. Rudolf Dobovisek. SMRTNA KOS A. V torek, dne 19. t. ni. ob pol. 24. uri je umrl v Zgornji Hudinji po dolgem trpljenju hišni po- sestnik g. Ivan Kos. Pogreb se vrsi v oeli'tek. dne 21. t. m. ob 16. uri i« mrt- vašnice mestnega pokopališča v rod- binsko grobnico. Bodi urn oliranjen blag spomin, preostaliin n:i nnšo is- kreno sožalje! MAJNISKI I'ZLKL JÜUUöL. - CESKOSLOVAŠKK TAGE V GELJB. V nedeljo, dne 24. t. m. priredita mari- borska Jugosl.H'-eskoslovaska liga in tfeški klub v Mar iboru skupno z ljub- Ijansko ligo in tamošnjimi češkimi društvi sknpen izlet v Celje. Gostje pri- Hejo v Cetje z jutranjiini vlaki. Na sporodu je med dr. izlet na celjski Sta- ri grad, kjer predava g. prof. Orožen o coljskih grofih in banket v Celjskem donm. Liga je povabila k sodelovanju tudi znani Devov sekstet iz Maribora. Nnl'odno C^lje pripravlja izletnikom svočan sprejem. Kakor smo informi- rani, so udelezita izfeta tudi generalni konzul CSR v Ljubljani g. dr. Benes in predsednik mariborske lige narodni poslant'c g. dr. Pivko. 0 podrobnostih bomo poročali v prihodnji številki. l Glasbena Matica v Celju priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob polenajsti uri dopoldne koncertno matinejo kot VU. mladinskl koncert v dvorani Na- rodnega doma v Celju. — Spored je izbran in bo nudil lep umetniški uži- tek. Sodeluje mcšan zbor gojencev in gojenk državne trgovske sole pod vodstvom g. K. Finka, cigar zbor iz- vaja celi venec slovenskih, sremskih in prekmurskih narodnih pesmi. Dalje nastopi godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom g. ravn. K. Sau- cina, dva vecja sola za flavto s kla- virjem ter klarinet s klavirjem. Učitelj klarineta na Glasbeni Matici v Celju g. Mih. Kindlhofer izvaja C. M. v. Weberjev »Concertino za klarinet in klavirr gosp. M. Bernard iz Maribora pa Bellini-jevo fantazijo iz opere >Norme<: ter Mozartov »Menuett« za flavto in klavir. — Vse cenj. starše opozarjamo, da so ta muzikalna pred- našanja za mladino izredno velikega vzgojnega pomena, in priporočamo, da posredujejo starši, da se njih deca takih prireditev zanesljivo udeleži, saj vstopnina je tako minimalna, da jo danes pri dobri volji že vsakdo zmore. — Vsekakor pa je nerazumljivo, da se v posameznih slucajih od strani staršev zabranjuje obisk, kljub temu, da so v skrajnih in potrebnih slučajih dotičnim še proste vstopnice na raz- polago. To dejstvo kaže pač skromno stopnjo kulturnosti in pomanjkanje za- nimanja za vzgojo in dobrobit naše mladine. Prancosko predavanje. V pondeljek, dne 25. t. m. bo predaval v državni trgöVvSki šoli v Celju (poslopje mestne osnovne sole) gospod Rene Martel, lektor francoskega jezika na vseuči- lišču v Ljubljani, o »romantiki v fran- coski liternturl in umetnosti«. Pre- davanje se začne točno ob 18. uri in se bo vršilo s projekcijami. Ker obeta biti predavanje zelo zanimivo in poučno, vabimo k obilni udeležbi vse prijatelje francoskega jezika in literature. Za Clane francoskega krožka je udeležba obvezna. ~ Odbor franc, krožka. Knjižnica Splošnega Ženskega društva v Celju posluje na praznik v četrtek, dne 21. t. m. od 10. do 12. ure. Mislinjska podružnica SPD v Slovenjgradeu naznanja vsem prija- teljem planin, da bo koča na Gori Urški otvorjena v torek, dne 26. maja. Odbor. CESTA MUD SOWAVO IN L0~ GARSKG DOLING. Novozgrajena av- tomobilska cesta iz Solčave do Pisker- nikovo kočc v Logarski doftni je vsled zadnjega deževja in povodnji toliko tr- pela, du je do temeljite poprave ne- vozna. Kedaj bo ccsta zopet v rabnem stanju. se bo pravocasno objavilo, ven- dar pa so vsled pičlih sreclstev izgledi zaenkrat slabi. Opozarjamo na gornje zlusti izletnike, ki nameravajo posetiti Loerar.cko dosino z avtomobili. Nabava elektdčnih žarnlc. V smislu tocke 39. »Pogojev za dobavo toka« so vsi odjemalci električnega toka, ki so priključeni na mestno omrežje, dolžni nabavljati žarnice iz- ključno le pri mestni elektrarni. Vsled velikih sklepov glede dobave žarnic Iahko nudi elektrarna odjemalcem pri najboljši kvaliteti žarnic prednostni glede cene. Od elektrarne prodane žarnice so zaznamovane z napisom »Elektrarna Celje«. Za porabo doslej na drugem mestu kupljenih žarnic se bo strankam dovolil rok 1 leta. Od 1. junija 1926. dalje se bo dobavljal tok le za take žarnice, ki so bile kupljene od elektrarne in ki bodo imele omenjeni znak. — Mestna elek- trarna v Celju. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrse vsak večer salonski koncerti pod vodstvom kapefriika gosp. Silbersteina. 484 Kino« MESTNI KINO. Sreda 20., coir- tek 21. in petek 22. maja: »HotenloU. Veseloigra. Velik sportni fihn v 5 dej. Za mladino dovoljeno. KINO GABERJE: Sreda 20. in retrtck 21. maja: »Rop«. Sijajna ko- medija v 0 dej. V glavnili vlogah Pat in Palachon. Za mladino dovoljeno. — Petek 22., sobota 23. in nedelja 24. ma- ja: *T)addy*. Senz. pustolovska drama v 5 dej. V gTavni vlogi Jackie Coopan. Za mladino dovoljeno. Gospodarsfvo* H M E L J. 1. poi'ocilo- HmeljarsJcega druMva za fylovenijo o stanju Itmeljskih nasadov v inozemstvii. Zatec, C. S. R, 14. iwja 1925. Pi-i zadostnih padavinab' in toplem vremenvi se Jinieljska rastlina lepo razvija. V zgodaj obrezanih nasadih se Irte ze privezujejo k drogom. Pozno obrezana hmeTjivšča trpe po bolhaču, ki ovira pogajanje trt iz zcmlje. Ker so se na cespljah ze prikaza- U lisinale tm, se hmeljarji boje, da bodo prisle tndi na hmelj, kar se v crtak-ih slum jih prav rado zQodi. ySaazer Hopfen- & Bmuei\-Ztg.« s'xJNJSKI SEJEM V GELJU v sredo. dne 20. maja. Dogon 100 koma- dov. Cena: 6 do 7 tednov stari prašiči 75—100, 8 do 0 tednov 110—140, 3 mescce 150—175, 8 meseeev 450—500, 1 Teto stari 000 Din. Z marlborskega trga. Svinjina in slanina se je prodajala 16. t. m. pri »špeharjih' na trgu po 20 do 30 Din za kg. Mariborski mesarji so cene mesu nekoliko znižali: goveje meso 15—1750 Din, telečje in svinjsko meso 17-50—20 Din. Krompir do 2 Din kg (cena je nekoliko narasla), čebula 5 Din, kislo zelje 350 Din, solata 4—5 Din, jabolka 3—8 Din, Crešnje 25 Din, jajca 75 para do 1'25 Din. Slama 45—60 Din za 100 kg, seno 50—87 Din. Dva nova letna sejma v Zagrebu. (Razglas). Poglavarstvo slob, i kr. glavnoga grada Zagreba naznanja z dopisom z dne 7. maja 1925, štev. 29.691—X—1925, da se po novem tržnem redu za mesto Zagreb vršita v področju mesta Zagreba dva nova letna sejma in sicer dne 18. maja in 27. junija 1.1. Na navedenih sejmih se sme prodajati vsa roba in živali ka- kor na vseh drugih sejmih v mestu Zagrebu. — Mestni magistrat celjski, dne 13. maja 1925. — 2upan: dr. Juro Hrašovec s. r. Spirit 95 gorilni, Buhe !n oij. barvc, karbollnej, olje pro» prahu, lakl, «oplii ltd. odlno pri tvrdkl 20 FRANC CUK, 18 Celje, PreSernova ullca ätev. 5. Ženi odgriznil nos. V pariškem predmestju se je ne- davno dogodila družinska tragedija, ki bi se bila kmalu končala z umorom. Rodbinsko življcnje delavca Lalalija je začelo v zadnjem času pešati. Med zakoncema ni bilo več tistega soglasja, ki jima jc rodilo šestero otrok. Mož se je udajal pijači, žena pa se jc od- mikala bolj od soproga, hoteč ga iz- podriniti iz rodbinskega življenja ter zapoditi od doma. Mož se ni pobolj- šal in žena je izsilila ločitev zakona. Ločeni mož ni mogel pretrpeti ločitve. ÄH se mu je morda v obupu in kesu porodila kaka stara misel ter je z nova vzljubil svojo ženo, mater svojih šestero otrok? Pojavil se je torej ne- kega večera zopet pri ženi in ji pri- govarjal, da začneta novo skupno življenje. Žena se ni hotela udati in je zahtevala, naj se mož najprvo vrne k rednemu življenju. Ker moževa pri- govarjanja niso omajala trdne volje njegove žene, jo je povlekel na stop- nišče ter ji tamkaj dobesedno od- griznil nos. Začel jo je nato daviti in bi bil žrtev sigurno zadavil, da niso pritekli stanovalci na pomoč in rešili nesrečnice sigurne smrti. Našli so jo na stopnjišču vso okrvavljeno. Mož je hotel uiti in jo je naglih krač pobral po stopnjšču. Toda na ulici ga je za- jela policijska patrola in ga odvedla na prefekturo. Tamkaj je'izjavil, da se ne kesa dejanja in da bi bil svojo ženo sigurno zadavil, da ga niso pre- plašili stanovalci. Porocilo ne navaja, ali je bila žena zvesta in ali ni ločitve izvedla pod pritiskom kakega novega ljubavnega razmerja, na kar bi se dalo sklepati iz dejstva, da ji je mož od- griznil nos, kar bi ne bil storil, da ni s tern hotel kaznovati ženo in jo re- lesno zmaličiti. Za smeh in kratek čas, 5>Moj sin je strašno lahkomiseln, ioda ženo hoče imeti iz poštene hiše.« • - ;>Pa naj snnbi sosedovo Avre- lijo.o *Bi ze, toda la bi zopet rafta že- ninn iz poštone hiše . . .« Peter in Milia sta stala pred sod- nikom. Miha je tožil Petra radi raz- žaljenja časti, ker ga je Peter baje imenoval goljufa. 8odnik: »No, ali ste res rekli, äa je fožnifc Miha goljuf?* Peter: »Res je — samo rekel ni- sem.« Odgovorni urednik: Rado PecniJc. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna. CelU. Poslano.* Na nasiov ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. Podpisani scm 15. irinja 1925 ob 120 uri pop. pi ekoračil drugi žele^niški most pri Celju, čeprav sem dobro vedel, da jc prekoračenje mostu prepovedano. Na mostu pa je stala neka oseba v civilu, po njeni izjavi organ celjske železtiiške sekcije, katera me je u- stavila ter zahtevala, naj se lecjitimiram. Isto sem zahteval jaz od nje, da vem, če imam res z uradno osebö opravka. Dotičnik, ka- terega sem po naglasu spoznal, da mora biti Ceh, pa tega ni hotel, ampak sei je za menoj ter me naznanil službujočemu straž- nikii. Umevno je, da se nisem hotel legiti- mirati napratn civilistu, ki ga ne poznam in ki se noče izkazati kot uradna oseba. V splošnem bi pa naglašal tole : Ce se že ne sme hoditi po železniškem mostu, potem pač nihče razen uradnih oseb nima tatn opravka. Sele pred kratkim pa sem videl, da je stalo innogo ribičev na mostu, Ceravno so to videli žel. uradniki, ter so ri- barili v Savinji, riiedtem ko je vozil brzo- vlak eez most, in celo na istem tiru. Treba torej za vse enako inero in ne bi smel imeti ribič, ki se mu v njegovo zabavo do- voli bivanje na mostu, nobene prednosti pred nastavljencem, ki stanuje daleč iz mesta ter hiti po bližnji poti v sjužbo. Goručan Franc, Celje, Zagmd 17. * Za vsebino poslanega uredniStvo ne odgovarja. HogavicB za dame v vseh barvah bombažaste, Din IL-Jlor imit. Din 18.-, flor pristne 23-, flor fine 29.-, za gospode po Din 7-50,10'-12-, 15- in 20--, za otroke po T-, 8-, 9- in 10"; prodaja velctrgovina /?. STERMECKI, CELJE. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupti pri- merno povrnitev voznje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Foslovni lotali od 200—360 m2 za industrijo, obrt, skladišče i. t. d. v Celju, blizu kolodvora.se oddajo za večletno dobo v najem. Nasiov v upravt lista. 3—2 Sprejme se mesopshi vajenec. Vpraša se v Gosposki ulici Stev. 17 2 (krojačnica). 2 Električno brnšenje tiritev škarij, lasnih strojev, nožev, gilet ter kuh. orodja in to samo v brivnici Ko&>.->mafi Celje-Zagreb, kjer je tudi najcenejapostrežba. Fotni hQvceg i* u s a j a, popolnoma dobro ohranjen, s e k u p i. Ponudbc na upravo. Stran 4 »NOVA DOBA Stev. 54 Telefon Stev.75 in 76 Podruznica PoŠtni ček.rač.10 598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniškaglavnica in rezerve Din 60,000.000'— Cenirala v Ljubijani Delniška glavnlca in rezerve Ustanovljena leta 1900 Di" ^00000^- JLgencija Logatec. Podpužnio© Agemcija Logatec. Brežice, CrnomelJ* Gorica, Kran), Maribor, Melkovlč, Novi Sad, Piuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema Vloge na Klijtžtce 111 lekočfi 3RHR Kupuje In prodaja vse vrsie vrednostnih papirjev, račltn proll ugodnemu obrestovanju $$#** valut in dovoljuje vsaKovrstue Kredfte. Px»ocLajLt, speoke cliräanriae z»a»2s:t»edLin@ lotex»ije. Otvarfa akreditlve In Izdafa kredttna pfisnta za tw In tnozemstvo. Išče se 1 lokal ali 1 prazna soba s prostim vhodom 2a obrt, bo!j na prometnem kraju v mestu. Naslov v upravi lista. 2-1 Hrono in stenovonje išče soüdna uradnica. Cenj. ponudbe z navedbo cene pod ,Junij* na upravo. tpgovsbi lohal se odda. Konrad Gorenjak, Celje, Gosposka ulica štev. 28. Ugodno se „FUC r-hoiQ v najboljšem stanju. Ogleda se v pi- sarni, Ljubljanska cesta 14. 2—1 Pocerii se proda radi odpotovanja spalna soba iz trdega iesa in kuhinjska opi*ava. Gosposka ul. 21, I. nadstr., nova stavba. Proda se 1 elektromotor 10 HP, 1430 obratov na min. s spuščalcem (Anlasser), jer- menico, skoro nov, in ena vclika lesena baraka. Produktivna zadruga za lesno industrijo v Celju. V Celju je na prodaj hiša dvonadstropna, z ugodno lego, v sredini mesta, na oglu prometnih ulic, s trgov- skimi lokali, stanovanji in pisarnarni pod ugodnimi pogoji. Interesenti naj se obrnejo za pojasnila na odvctniško pisarno dr. Ernesta Kalana v Celju. POZOH, PHKI N a j b o I ] š e pecivo z najmanjSfmi upravriimi stroški dobite s.-«: najstarejšega, tckorn petindvajset let v pekarski obrti preizkušeu.,,-. .¦..„.,.... I^ST ITT R /T IT T T^4 6 Izdelek Hauser & Sobotka ^JLJIM^VIMJÜ: 1 d d Dunaj Stadlau Tekoči sladni ekstrakt predvojne kvalitete. Zahtevajte navodila o uporabi in poskusne pošiljke, ki se pošiljajo brezplačno franko. Isti se dobi pri glavnem ^astopstvu zakraljevino SHS: Eduard Dužanec, Zagreb, Strossmayerovaul.10. Cuvajte se sličnih ponarejanj, bodisi v praških ali v tckočini, in zahtevajte povsod 10 samo origlnaSni dunajoki Hauser & Sobotka „Diamalt"! 1 Dobi seza Celje f2|B^#^«»BB fi^Bnon veletrgovina En okolico pri WUSliailll <9llyc" Celje, Glavni trg. Vsem prijateijem in znancem naznanjamo tužno vc - :,e naš dobri oče, gospod IVAN KOS hlšni posestnik v Zg. Hutiinji dne 19. maja ob po! 12. uri ponoči, po dolgi, mučni bolezni, pre- viden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb se vrSi v četrtek, 21. maja ob 4. uri pop. iz mrtvaš- nice mestnega pokopališča v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bode darovala v petek, 22. maja ob 7. uri v Marijini cerkvi. Celje, 20. maja 1925. Rodbini Kos in Rožic. Brez vsakega drugega obvestila. Lesonitke • (tkane lesene rolete, trstične rolete, ripsrolete), najboljše, najtrpežnejše in najcenejSe Brača Vidateovič» Zagreb« Itica tor. 40. Iščemo zastopnike po vsej Jugoslaviji. Velik xasluzek! Gorljivi spirit 20—8 prvovpstne lake, oljnaie in suhe bar we, fir- než, tet*pentinv besicisn, strojna in mazilna olja, mizarski klej, čopiče nudi vedno Ivan llavnikar» Celje ¦a o > O = 5 'S S i §i »-. o ¦*¦* ex I % L O o. ::=, o 71 m ti Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI D0P stavb. in kreditni zadr.xom. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje txranilne vloge po 8%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Cel]tu Predernova ullea at. 15. 63-51 5" 3 o Na drobno! Pri Na debelo Kupujfe po konkuren- čnih cenah v veletrgovini ppf .Solncur Kupujfe po konkuren- čnih čenah v veletrgovini pri 5SolncuL manufaktürno in modno blago kakorn.pr.: Sukno, hlaceylna.tlskovina (Druck), ceflr,volnaza jumperje, pavolavvsehbarvah, prejea, vezenlna, blago za prte, dežnlke,kravate, moško perllo, svllene robce, vence za neveste, flor nogavlce i. t. d. Platno belo in rujavo, KupiS pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po cent se dobi. 9. Drof enih, Celje, Glavni fog 9 Pupilarnovaren En javnokorlsten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilntca celiska Ust&novJ/ena Iesa 1864. — Pod tr&jnlm dtžAvnim n&dxorstvom. V lastnl palaci jpx>i kolodvopu. VbI branllnienlposll «e flsvröuleio nHiKutantnoif, hliro Inioč- no. Ugodno obrostovan)e. PojasnUa in nasvetf DreipiaCno, Vrednost mzervnfh KSLkl&dOY aad ttjo« 2S.OOO.OOO'—. Za hranilne vloge jamči mesto Celjo s celim svojim premoženjem in z vso svo;) d^veno močjo.