ETNOLO.KI KROTILEC ZVERINIC Milko Matieetov, raziskovalec ustnega slovstva Inja Smerdel IZVLEEEK Besedilo o .ivljenju in delu slovenskega folklorista in etnologa, akademika dr. Milka Matieetovega, posku.a biti svojstven obed. Pri njem avtorica za aperitiv, z uvodno besedo, postre.e s podatki o dosedanjem pisanju o Matieetovem v slovenskih folkloristienih in etnolo.kih strokovnih krogih. Kot mikavna predjed sledi preseneeenje, zgodba »O Matieetovem in njegovem prvem sreeanju s Francijo«. Glavna jed, poglavje »O Matieetovem, eloveku in raziskovalcu«, je obogatena z dvema prilogama, s podpoglavjema »Alpes Orientales« in »Rezija«. Prispevek za zaokro.enje okusa sklene poobedek, »O Matieetovem, etnolo.kem krotilcu zverinic«. Kljuene besede: etnologija, folkloristika, Milko Matieetov, biografije, Alpes Orientales, Rezija ABSTRACT This article about the life and work of the Slovene folklorist and ethnologist, academician Dr. Milko Matieetov, attempts to be a rich lunch. Its aperitif is the introduction which provides the reader with the existing texts onMatieetov in Slovene folklorist and ethnological professional circles. The enticing starter is quite a surprise, a story about .Matieetov and his first encounter with France.. The main course, the chapter .About Matieetov as a person and researcher., is enriched with two side-dishes, subchapters entitled .Alpes Orientales. and .Resia.. The article concludes with a desert . .About Matieetov as an ethnological tamer of little creatures.. Key words: ethnology, folkloristics, Milko Matieetov, biographies, Alpes Orientales, Resia »Pri vseh neznankah, ki smo jim v .ivljenju izpostavljeni, sam zase vsakdo vendar najbolje ve, kako in kdaj je pri.el na doloeeno misel, zakaj je med mnogimi mogoeimi potmi ubral prav to in ne druge, kdo mu je pri tem bil morebitni pobudnik, kak.ne okoli.eine so botrovale njegovi izbiri, kaj mu je to ali ono delo pomenilo, in tako naprej. Lastna prieevanja so za zgodovino katere koli elove.ke dejavnosti pae nenadomestljiv vir. « Milko Matieetov (Traditiones 14 (1985), 179) Inja Smerdel Beseda za uvod1 Petje .kr.adov. Vztrajno, ujeto v veeni ritem. Skrito med drhteeimi iglicami raz.arjenih borovcev. In bo.ajoee .umljanje morja. Sanjav objem .irjav. Pogled, zazrt v brezkoneno dotikanje morja in neba. Kako prav.nje okolje za tipajoe zaeetek snovanja besedila o sonenem belolasem nestorju Milku Matieetovem, triinosemdesetletnem Kra.evcu, slovenskem akademiku. O slovstvenem folkloristu, vodilnem doma in uveljavljenem po svetu. O filologu in etnologu, ki ga oznaeujejo .e posebej elove.ka in znanstvena .irina, iskrena zagledanost v naravo, zaupanje v neusahljivost elove.ke ustvarjalnosti, strast do besed, zapisanost mediteranskemu Krasu in alpski Reziji in . v zadnjih letih . 134 predan znanstveni, poetieni lov na .kr.ade; bo.anske .u.elke, tihotno pojoee v ustnem in mikavno navzoee v drugem slovstvu. O Matieetovem so .e mnoge in mnogi sukali peresa. Najprej, najbolj poglobljeno in temeljito, je o njem leta 1989, ob njegovi sedemdesetletnici, pisala Marija Stanonikova, etnologinja, folkloristka in literarna zgodovinarka. V razpravi Slovenska razlieica primerjalne slovstvene folkloristike, Oris raziskovalnega dela dr. Milka Matieetovega2je tehtno predstavila in ovrednotila njegov dotedanji opus, in sicer na podlagi terenskega dela, strokovnega nazora (.iva slovenska pravljica, Geografsko-zgodovinska metoda), zemljepisnega kriterija (Pokrajinski pregledi, Rezija, Alpes Orientales), zgodovinskega kriterija (Ob vrelcih bajanja, Bajeslovje) in drugega (Sinteze, Interdisciplinarne objave, Urednik in bibliograf). Leta 1992 ji je sledil Marko Terseglav, etnolog in folklorist, z objavo pogovora z Matieetovim v Celov.kem zvonu,3 v katerem se je poleg drugega razkrilo nekaj Matieetovih najbolj zgodnjih folklornih objav. In potlej je pri.lo leto 1999, z njim osemdesetletnica Milka Matieetovega in slavljencu posveeeni letnik revije Traditiones (znanstvene periodiene publikacije In.tituta za slovensko narodopisje) s pravo poplavo .tudijskih in spominskih besedil: uvodnik4 tedanjega upravnika in.tituta Toneta Cevca; Narodopisna bibliografija dr. Milka Matieetovega, ki jo je sestavila Sinja Zemljie-Golob;5 elanek Jurija Fikfaka »In principi je bila Basida« (in njen poustvarjalec),6 ki je osvetlil nekatere manj izpostavljene prvine Matieetovega raziskovalnega dela; prispevek Roberta Dapita Tradizione orale a Resia / Ustno 1 Ta biografski prispevek o Milku Matieetovem, ki je pred skoraj .estdesetimi leti prav v Slovenskem etnografskem muzeju dobil svojo prvo slu.bo, je nastal (na podlagi povabila) za mednarodni kolokvij »Fondateurs et acteurs de l.ethnographie des Alpes«, ki je bil jeseni leta 2002 (14..16. novembra) v Grenoblu. V francoskem jeziku je objavljen v reviji Le Monde alpin et rhodanien, 1.3 trimestres 2004. 2 M. Stanonik, Slovenska razlieica primerjalne slovstvene folkloristike, Oris raziskovalnega dela dr. Milka Matieetovega, Traditiones, 18, Ljubljana 1989, 7.54. 3 M. Terseglav, Pogovor z dr. Milkom Matieetovim, Celov.ki zvon, X, 34, 1992, 63.74. 4 T. Cevc, Ob osemdesetletnici dr. Milka Matieetovega, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 9.11. 5 S. Zemljie-Golob, Narodopisna bibliografija dr. Milka Matieetovega, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 13.28. 6 J. Fikfak, »In principi je bila Basida« (in njen po-ustvarjalec), Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 29.34. Etnolo.ki krotilec zverinic izroeilo v Reziji,7poskus primerjave sedanjega stanja s tamkaj.njim delom slavljenca; pregledni sestavek Inge Miklaveie Brezigar Pomen Milka Matieetovega za zahodne Slovence;8 prispevek Alberta Cireseja Milko Matieetov e i paesi slavi del Molise (Italia) / Milko Matieetov in slovanska naselja v Moliseju (Italija),9 njegov poklon skoraj petdesetletnemu znanstvenemu sodelovanju in prijateljstvu; elanek Kataline Munda Hirnök Porabske poti dr. Milka Matieetovega10 in spominski besedili tr.a.kega pisatelja, prijatelja Borisa Pahorja O rojenicah ob Milkovi zibki11 in prijatelja med etnologi Vilka Novaka Teden dni pod cincalicami z Milkom Matieetovim12. Matieetovo delo je bilo nazadnje v veliki meri obravnavano tudi v knjigi Etnologija na Slovenskem,13 disertaciji o zgodovini slovenske etnologije (in o delu posameznih etnologov in folkloristov), ki jo je leta 2000 objavila Ingrid 135 Slavec Gradi.nik. Povabilo iz Grenobla, naj sodelujem s prispevkom o Milku Matieetovem na sreeanju »Fondateurs et acteurs de l'ethnographie alpine« ob trideseti obletnici revije Monde alpin et rhodanien, me je tako kar malce zaskrbelo. Kako naj zaobjamem opus tak.nih in tolikih razse.nosti, oziroma kaj iz njega naj zajamem? Kaj . poleg smiselnega, strnjenega in bolj ali manj spretnega povzemanja domi.ljenih besedil mojih predhodnikov . lahko o Matieetovem sploh .e napi.em? Eeprav bi tudi tovrsten pregled nedvomno pomenil mo.nost raz.irjenja mednarodnega pogleda na njegovo delo. In spra.evala sem se, ali bi ne bilo zaradi tega bolj korektno, da bi ga ubesedil kdo izmed prej navedenih piscev. A Matieetov mi je s svojo naklonjenostjo pregnal porojene dvome. Sicer nisva kolega slovstvena folklorista; pred leti naju je zbli.alo moje raziskovanje v najbolj vzhodni izmed zahodnih slovenskih pokrajin, na Pivki. Najprej razprava Soseska vasi Selce, ki jo je sprejel v objavo kot takratni urednik revije Traditiones in ob kateri sva se pobli.e spoznala ter se ujela v odgovornem, obeutljivem odnosu do jezika, do zapisane besede (ko sem u.ivaje poslu.ala njegove duhovite ekskurze in hvale.no sprejemala predlagane popravke). In potlej je pri.la .e knjiga o piv.kih ovearjih, o transhumanci. Tako mi je za pogum in za popotnico pred zaeetkom tega pisanja na pragu poletja podaril separat svojega zadnjega dela.kr.adja antologija 2,14 di.ee po komaj posu.enem tiskarskem ernilu, s posvetilom: »Inji, ki so naju zbli.ale sev.ke oveke, pred izbruhom .kr.adjega petja 2002 . prisreno! Milko M«. 7 R. Dapit, Tradizione orale a Resia, Un tentativo di confronto fra lo stato attuale e la ricerca di Milko Matieetov, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 35.50. 8 I. Miklaveie-Brezigar, Pomen Milka Matieetovega za zahodne Slovence, Traditiones,28/1, Ljubljana 1999, 51.63. 9 A. Cirese, Milko Matieetov e i paesi del Molise (Italia), Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 65.72. 10 K. Munda Hirnök, Porabske poti dr. Milka Matieetovega, »Bil sem neueakan, da bi tudi iz Porabja dobil pravljico.«, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 73.80. 11 B. Pahor, O rojenicah ob Milkovi zibki, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 81.84. 12 V. Novak, Teden dni pod cincalicami z Milkom Matieetovim, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 85.88. 13 I. Slavec Gradi.nik, Etnologija na Slovenskem, Med eermi narodopisja in antropologije, Ljubljana 2000. 14 M. Matieetov, .kr.adja antologija 2, Primorska sreeanja, Revija za dru.boslovje in kulturo, Letnik XXVI., leto 2002, .tevilka 249, Posebni odtis z dostavki, Nova Gorica, junij 2002, 57.74. Inja Smerdel V najinih pomladnih pogovorih pa mi je natresel v prgi.ee okru.ke spomina iz mlaj.ih let; doslej nezapisane pripovedi, ki so me vznemirile, razveselile in potrdile premi.ljanje, kako dalee in kako globoko v .ivljenje . celo v znanstveno delo . se.ejo s svojim vplivom dogodki in izku.nje iz otro.tva in mladih dni. Prav ti okru.ki, te pripovedi dodajajo nekaj soka in sve.e barve tokratnemu prispevku o Milku Matieetovem. Zaeenjam ga s preseneeenjem: z mikavno predjedjo, z zgodbo »O Matieetovem in njegovem prvem sreeanju s Francijo«. Kot glavna jed z dvema prilogama sledijo poglavje in podpoglavji: »O Matieetovem, eloveku in raziskovalcu«, »Alpes Orientales« in »Rezija«. Prispevek za zaokro.enje okusa sklene poobedek: »O Matieetovem, etnolo.kem krotilcu zverinic«. 136 O Matieetovem in njegovem prvem sreeanju s Francijo Pri podajanju Matieetove pripovedi o prvem sreeanju s Francijo (in drugih njegovih spominov in premi.ljanj) me je vodila ena izmed temeljnih sestavin njegovega strokovnega nazora: izjemno etieen, spo.tljiv odnos do pripovedovalcev, nosilcev slovstvene folklore. O tem je zapisal: »V vsakem primeru jih je treba obravnavati kot avtorje in to avtorstvo tudi spo.tovati od prvega do zadnjega dejanja, se pravi od zajetja njihovih zgodb v karseda avtentieni podobi. Spo.tovanje se mora seveda kazati tudi na vseh vmesnih stopnjah, tako pri po.tenem navajanju polnih imen avtorjev na vidnem mestu ob samih tekstih in v kazalih, .e najbolj pa z nespremenjeno objavo besedil sint ut sunt!«15 Beseda je zanj vedno na samem zaeetku; »njena poetiena, etimolo.ka in stvarna dimenzija; njej velja posebno mesto, pa naj jo pove preprost domaein, ki jo je sli.al od svojih starih star.ev, ali univerzitetni profesor. Raziskovalec mora biti njeni podobi, ki je njegov izhodi.eni vir, zvest.«16 Pogovarjala sva se v maju in v juniju leta 2002 na njegovem domu v Ljubljani, na Langusovi ulici .tevilka 19. Zvoeni zapis17 o Franciji je nastal v sredo 22. maja 2002, ko sem Matieetovega vpra.ala, eesa za Grenoble nikakor ne smeva pozabiti: »Torej tam bi na vsak naein bilo . ne bi smeli pozabit . jaz bi .e tako vpletel in tako naprej . svoje bivanje v Franciji med vojsko. Jaz sem bil tam . smo . Italijani ko so pri.li, ne . takrat so, .tiridesetega ne, so videli, da .e hiti Hitler; da je pred Parizom in so rekli: ''Kako bomo pa mi zdaj? On bo pa vse pozobal, vse, kar je vrednega, mi pa tukaj kri.em rok sedimo pa gledamo, poslu.amo in trpimo. Dajmo .e mi.'' In so na vrat na nos hitro naredili, da so (to ne vem), da so 10. junija .tiridesetega tudi oni napovedali vojsko Franciji in Angliji. Da so lahko tudi oni .li tja in seveda so rekli: ''To je na.a zibka'' in so .li v Savojo. In seveda so jih tudi ustavili. In jaz sem bil pa . kdaj je bilo to: enain.tiridesetega . tudi na en tak .nelziderkurz v oficirsko .olo so me dali tam v srednji Italiji (za .tudente, v 15 M. Stanonik, op. cit., 16; navedeno po: M. Matieetov, Sint ut sunt, /polemika z D. Nanevskim/, Traditiones, 15, Ljubljana 1986, 249.254. 16 J. Fikfak, op. cit., 30, 31. 17 Kaseto M.M. .t. 1, inv. .t. A 02/1, in transkripcijo hrani Oddelek za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Etnolo.ki krotilec zverinic umbrijskem Spoletu) in potem prva moja slu.ba je bila . v tiste enote sem pri.el Guardia alla frontiera, torej graniearske enote . in mene je doletelo, da sem tam varoval mejo, da ne bi Francozi eez tiste svoje tri, .tiritisoeake udrli v Italijo, ne, ko so imeli druge skrbi, mislim. Njim je .lo za dobit pogaeo, Italijanom. In so .li naprej kolikor so mogli . v tistole Haute Savoye . od Modana ko gre .eleznica gor na severovzhod. Proti severovzhodu, tam je dolina Haute Maurienne in tisto dolino so dobili pa ne vem ee .e kje kaj. In potem so jih ustavili. Tako da niso nie dobili; samo en re.enj; toliko, da so se lahko pohvalili. In sem jaz takrat bil na meji, sem pri.el oktobra enain.tiridesetega tja in potem gor v januarju dvain.tiridesetega smo imeli en takle enomeseeni teeaj (franco.eine) v tistemle Napoleonovem . prej je bil samostan enkrat, pol je Napoleon 137 tam bival, al pravijo, da je . ob jezeru v Mont Cenisu. In potem smo bili tam januarja . junija meseca smo se pa pomaknili na oni kraj v Lanslebourg, prvi veeji trg na oni francoski strani. In potem . moja enota je pa bila nekje v Termignonu (ena vasica); in tam sem jaz rekel: ''To je treba izkoristit'' . in sem dobil eno staro gospo za in.truktorico. In sem se zaeel franco.eino ueit. Pa govorili smo in sem povedal, da sem Slovenec in tako naprej. In so rekli, da moram prit po vojski.« V enoti, v kateri je Matieetov slu.il, so imeli o njem .e v oficirski .oli zapisan podatek, da zna hrva.ko. Iz Termignona so ga tako sredi avgusta 1942 poslali v Rim, da bi opravil izpit za tolmaea iz srbohrva.eine. Ob vraeanju je bila njegova eeta nekje visoko na oro.nih vajah. »So mi toeno povedali, kam moram it, ampak sem vseeno veselo za.el in . seveda . je bil .e mrak in nisem jaz mogel tam ískat ponoei koga, pa kríeat in tako naprej; sem rekel: ''Eez dan bom .e na.el.'' In sem prosil tam tako . kjer je bila lue . so bili eni domaeini in sem tam pri njih prespal. Ne vem . al na senu al kakor koli; dali so me, spravili pod streho. In potem sem zjutraj pa lahko na.el svojo eeto. Tako da sem preizku.al, kako je .lo (z znanjem franco.eine). Potem sem jaz oktobra dobil dekret . so me premestili pa dol vrgli v Dalmacijo. Dubrovnik je bil moje mesto. Tam sem bil tolmae.« A to je .e druga zgodba. Prva pa je skrivala .e preseneeenje; biser, ki ga je odkrila slutnja in . glede na vojni eas . morda ne prav navadno vpra.anje: Ali ga je v francoskih gorskih vaseh tedaj kaj strokovno vznemirilo ter pustilo kak.no ubesedeno sled? (Ko sva pozneje podobno razpredala o easu slu.enja v Dubrovniku in o njegovih hercegovskih poteh, mi je razkril, da tudi tam strokovno ni miroval.)18 »V kraju kjer sem bil je bilo isto kot tam pri nas. Isti sistem, ne, da ni bila Kopriva moja . je bila Capriva del Carso in tako naprej. (Dutovlje so bile 18 V vzhodni Hercegovini je v aprilu in maju 1943 zapisal dve varianti pripovedke, ki jo je leta 1818, v Srbskem slovarju, pod naslovom »Carigrad«, objavil Vuk Stefanovia Karad.ia (mednarodni motiv . tip 100 v delu Typen türkischer Volksmärchen iz leta 1953 . o (se.gani) lobanji (vladarja), ki z dotikanjem, vonjanjem ali z zau.itjem njenega pepela oplodi .ensko; rodi se dete . junak, kralj.). Do obeh variant je pri.el s »prvim poskusom naertnega povpra.evanja o tej pripovedki,« kot je zapisal v svojem prispevku Uz nove varijante Vukove priee »Carigrad«, na 180. strani zbornika Tretjega kongresa folkloristov Jugoslavije v Erni gori (od 1. do 9. 9. 1956), Cetinje 1958, 179.184. Separat mi je Matieetov pritresel med pisanjem. Inja Smerdel Duttogliano in Krajna vas Villa Cargna.) Tam ni bil Giaiún kot so oni rekli ali Venáus kot so rekli; je bil Venalzio in Giaglione, in tako naprej (Oulx je bil Ulzio), in iz Suse, kjer sem jaz bil, smo morali tudi hodit tako na preglede, na . vizitirat razne postojanke in jaz sem pri.el v ta Giaglione pa eden (njegov podoficir) je imel pa deklico v enem kraju. (V Ramatsu kot se je pozneje spomnil.) Te vasi . ta kraj je . frankoprovansalski govori. In jaz sem tam dobil . s pomoejo tega (fanta) sem dobil fotografijo, ko orjejo. Mati in hei vleeeta plug, oee pa odzadej drvari. Ker je prav to . teren takle kot v Ba.ki grapi, ne . strmina . in zato ni . o kak.nih volih ni bilo za mislit. In potem pri tisti . v tisti dru.ini jaz sem bil povezan takrat bolj lingvistieno; od atlasa italijanskega sem eno toeko . tam je bilo eno od tistihle 138 vpra.anj . oziroma izpolnit tisto zgodbico iz Svetega pisma; tisto o izgubljenem sinu. In to sem jaz dobil iz tiste vasi (iz Ramatsa), od koder imam (fotografijo). Prav tiste iste. Tisti jaz zapis imam.« Prazen formular za zapis frankoprovansalske nareene razlieice zgodbe o izgubljenem sinu je dobil ob enem izmed svojih enkrattedenskih odhodov v Turin, ko je »imel prosto«. V mestu je obiskal profesorja Mattea Bartolija, ki je bil takrat na eelu Italijanskega lingvistienega atlasa (ALI). Ta ga je vpra.al, kje slu.i, in ko je sli.al odgovor, se je prav vznemiril: »Joj! (je rekel) Tam pa govorijo frankoprovansalsko . (in tako naprej).« Takoj sta se dogovorila za sodelovanje. »Od tiste, ki je bila na fotografiji, je njen zaroeenec, ali fant . ne, je on tisto . ne, je ona . jaz sem imel tisti formular prazen, ne, papir, na katerega je ona zapisala. Je ona sama zapisala, kako je bilo prav, ali ne prav.« Razlieica zgodbe o izgubljenem sinu, leta 1942 zapisana v frankoprovansalskem nareeju, pozabljena, po nakljueju o.ivljena in morda celo objavljena (Matieetov pomni, da je besedilo izroeil osebno Bartoliju), tako postaja po Matieetovi zaslugi dostopen deleek alpske slovstvene folklorne dedi.eine; pa tudi po zaslugi ljudi, s katerimi se je v objemu savojskih tritisoeakov spoprijateljil in se med njimi (kot pravi) »v marsikaterem pogledu poeutil kot doma«.19 Matieetovemu prvemu, medvojnemu sreeanju s Francijo in Francozi jih je potlej, v dolgih letih plodnega znanstvenega dela, sledilo .e nekaj. Najprej se je spomnil Paula Delaruea, ki ga omenja v svoji leta 1961 objavljeni disertaciji20 o tedaj malo znani evropski zgodbi o se.ganem in prerojenem eloveku. Zarodek te primerjalne .tudije je bila Matieetova prva objava v italijan.eini, Sant' Andrea nasce due volte in un canto narrativo dal Carso triestino.21 Delarue, ki je bil v easu njunih stikov podpredsednik francoskega etnografskega dru.tva in hranitelj rokopisne zbirke Achille Milliena »Contes et légendes de Nivernais«, je Matieetovemu priskrbel tri francoske variante; in bil je tisti, ki je slovenskega raziskovalca opozoril, 19 Po najinih pogovorih spomladi 2002, ko so plimovanje spominov spro.ala moja vpra.anja, se je Matieetov usedel ter prvo sreeanje s Francijo zapisal s svojimi besedami, tudi z nekaterimi bolj natanenimi podatki, in ga zabelil s posameznimi pripovednimi ocvirki. 20 M. Matieetov, Se.gani in prerojeni elovek, Dela SAZU, II. razred, 15, Ljubljana 1961, 19. 21 M. Matieetov (podpis: Bogomilo Omari), Sant. Andrea nasce due volte in un canto narrativo dal Carso triestino, Lares, 11, Roma 1940, 172.175. Etnolo.ki krotilec zverinic da je zgodba o se.ganem in prerojenem eloveku izprieana tudi v Franciji. »En drobec« iz svoje disertacije je potem Matieetov leta 1960 predstavljal na kongresu v Parizu. In potlej je imel nekaj easa stike tudi s francosko folkloristko Genevieve Massignon. »Je imela podobne .elje in ambicije kot jaz,« se je spominja Matieetov. Leta 1965 je napisal oceno njene knjige »Contes corses«.22 »Sem bil nezadovoljen; ker je ona na Korziki bila in Korzieani . ali tisti, ki pripoveduje . on ima zmeraj svoje poslu.alstvo. (V letih, ko je tam zapisovala, naj bi bilo tak.no pripovedovanje .e .ivo.) In ona je dobila take ljudi, ki so znali in pripovedovali po francosko! Le na koncu ima ene tri v originalu, ker je posnela na trak. Vseh tistih petdeset pravljic . ee bi bile vse povedane v korzi.kem nareeju, bi knjiga imela dosti veejo 139 vrednost. To je tako soeno. In franco.eina . kolikor je lep jezik in tako naprej . je vse razredeeno . kakor ko daste limonado pa dosti vode . medtem ko ono je pa sladko kakor hoeete. Tista iz ust kakor pripoveduje. V kateremkoli jeziku.« V objavljeni oceni in v soenem spominu nanjo je jasno prepoznavna .e omenjena sestavina njegovega strokovnega nazora: etieen in spo.tljiv odnos do nosilcev slovstvene folklore, do nareene besede . torej do zajemanja zgodb v karseda avtentieni podobi. V tem je . kljub svoji blagosti . brezkompromisen. »Pa ne vem, ali mi je zamerila.,« je Matieetov sklenil spomin na Massignonovo. V junijskih pogovorih,23 ob koncu spominov na francoska sreeanja, pa se je kar naenkrat pojavilo .e ime Charlesa Joistena, ustanovitelja revije Monde alpin et rhodanien, raziskovalca ustnega slovstva in .e posebej alpskih domi.ljijskih bitij... Beseda je tedaj tekla o Alpes Orientales, svobodni delovni skupnosti etnologov in folkloristov, raziskovalcev ljudske kulture vseh narodnosti v vzhodnih Alpah, ki so se med letoma 1956 in 1975 sestajali zdaj v tej zdaj v oni de.eli tega dela Evrope. Francozov . pae geografsko . ni bilo zraven; a Matieetov in eden izmed italijanskih elanov Alpes Orientales, Gaetano Perusini iz Vidna, sta bila v tem obdobju povabljena na sreeanje v St. Pierre v dolini Aoste, ki se ga je iz francoskega alpskega sveta, iz Grenobla, udele.il prav Charles Joisten. »Takrat sem njega spoznal in kmalu po tistem je Joisten umrl,« je ob.aloval Milko Matieetov; saj bi to novo znanstvo drugaee nedvomno dalo kak mikaven primerjalni alpski sad. O Matieetovem, eloveku in raziskovalcu In zdaj k glavni jedi . k Matieetovem eloveku in raziskovalcu. K zmesi njegovega osebnega .ivljenja in znanstvenega dela, ki sta le pri redkih posameznikih tako zlita, prepletena, spojena. Od kod se je vzel ta mo. . »po srcu Kra.evec, po znanstveni .irini svetovljan«24 ., ki je strokovno in drugaee prijateljeval po vsem 22 M. Matieetov, Genevieve Massignon: Contes corses . Vidya (Trapani) 3, 1965, 54.56; Journal of the Folklore Institut (Bloomington) 3, 1966, 84.88. 23 Kaseto M. M. .t. 3, inv. .t. A 02/3, in transkripcijo hrani Oddelek za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja. 24 T. Cevc, op. cit., 9. Inja Smerdel romanskem svetu (.e posebej italijanskem), po alpskih in drugih de.elah, in to .e v letih, ko je bilo v na.em delu Evrope drugaee glasno sli.ati s tedanjo ideologijo pognojeno voja.ko krilatico: »Neprijatelj uvjek vreba sa zapada«? Matieetov je doma na zahodu Slovenije. Na Krasu. V pokrajini, ki se s slovenske strani meje razteza eez na italijansko. V kamnitem svetu kamnitih hi., ki se s svojim robom spogleduje z morjem. V de.eli Kosovelovih25 brinjevk in borov, ki na pomlad ozeleni s trto, se poleti razbeli in uglasi s .kr.adi, jeseni ogrne z .areeim rujevim pregrinjalom in se pozimi, vsa prepi.na, prepusti plesu z ledeno burjo. V slovenski pokrajini, ki je . eeprav za mnoge pust in samoten svet . rodila .tevilne umetnike: pesnike, pisatelje, slikarje. Tudi Matieetovega; znanstvenika, ki je bil 140 zmeraj blizu umetnosti. Matieetov je sin Juga, otrok Mediterana. Mati ga je 10. septembra leta 1919 povila v Koprivi, kra.ki vasici z okrog tristo prebivalci, le nekaj kilometrov oddaljeni od Tr.a.kega zaliva. Nad kamnitim vhodom v ubo.no koprivsko domaeijo je .e danes mogoee prebrati letnico 1884 in zaeetnici MZ. Vklesal jih je Milkov ded, kamnosek Matija Zega, po domaee Matiee, pogost krmar na deekovih otro.kih poteh in v marsieem njegov prvi ueenik. »Otroka me je vodil po gmajni in me uvajal v skrivnosti narave.,«26 je Milko leta kasneje ubesedil pomen njegove duhovne zapu.eine, ki ga je zaznamovala za vse .ivljenje. Tako kot druga kra.ka dedi.eina, kakr.no je . .e mladenie . prav pretresljivo razkril v ertici S culo v svet, objavljeni v ilegalni27 knji.evni reviji Brinjevke (pod psevdonimom Vane Bilie). V tem svojstvenem spisu, simbolni podobi kra.ke rev.eine, je umetni.ko zdru.il nekaj avtobiografskih, izkustvenih sestavin z bistvom kra.ke usode. V njem med drugim pravi: »Pa menda so .e rojenice ob moji zibeli . pri sosedovih izposojeni . doloeile, da bom moral veeji del .iveti zdoma. Saj so vedeli na.i, da pridem na svet, a kaj ko ni bilo obeem kupiti vsako malenkost, kamor spada tudi zibka. Pomnim, kako jo je mati nesla spet k sosedovim, ko sem jo odrabil. Capljal sem zraven in najbr. mi je bilo hudo, zelo hudo.« Ko je v tej isti ertici spra.eval staro mater, kaj mu bo zapustila, mu je povedala, da ima »polovico hi.e ob cesti, seno.et in dolinico na gmajni«; a ko jo je v drugo vpra.al, mu je odgovorila: »Orehovo skrinjo, sinek, in vse hribe in doline, kar jih je od .ekanca do Eavna.«28 Topla kamnita rev.eina in prepi.no ble.eeee sonce. Materialno ubo.tvo in duhovno bogastvo. To je bila kra.ka dedi.eina, ki je Matieetovega doloeala in ga neusahljivo napajala. (Podobno kot Alberta Camusa Al.ir; tamkaj.nji rev.eina (ki zanj »nikoli ni bila nesreea«) in svetloba (ki je »vanjo 25 Pesmi tega slovenskega poeta je francoskim bralcem pribli.al prevod M. Allena. 26 M. Matieetov, Utrinki iz ljudskega pesni.tva, Novi svet, 5, Ljubljana 1950, 382. 27 Velik del zahodne Slovenije . tretjina slovenskega ozemlja in prebivalcev . je bil v letih med 1. in 2. svetovno vojno pod italijansko oblastjo. Prepovedi izdajanja in tiskanja publikacij v slovenskem jeziku so se v fa.istieni dobi postavljali po robu posamezni skrivni listi in literarne revije. 28 Navedeni odlomki iz Matieetove ertice so objavljeni v spominskem besedilu B. Pahorja, O rojenicah ob Milkovi zibki, Traditiones, 28/1, Ljubljana 1999, 82.84. Etnolo.ki krotilec zverinic razlivala svoje bogastvo«). Obe plati je umetnik varoval globoko v sebi kot edinstveni vir.29) S kra.ke domaeije v svet pa je Matieetov raznesel tudi »in predvsem nenavadno ljubezen, ki jo bo gojil do slovenske besede, do bistva na.e biti in na.ega razmerja do eloveka in sveta«,30 kar so mu . poleg hudega . z besedami prijatelja, pisatelja Pahorja, napovedovale .e rojenice ob izposojeni zibeli. Na zahodnem robu Slovenije je namree odra.eal v letih med obema svetovnima vojnama, v easu, ko je bila Primorska pod Italijo. V obdobju, ko je bilo tudi otrokom . razen doma, po va.kih poteh in po gmajnah . prepovedano govoriti v svojem jeziku in ko je na vseh javnih mestih pisalo: »Qui si parla soltanto italiano.« Ta eas je Matieetovega oblikoval v poslu.alca in zbiralca slovenske 141 besede v njenem naj.ir.em pomenu, kar je njegovo »nenavadno ljubezen« raztegnilo vse od posamezne besedice, rekov, pesmi, pravljic in povedk, tja do drugih raznovrstnih sestavin slovenske duhovne kulture. Poklicno so ga tako zaznamovala .e posebej de.ka in dija.ka leta .olanja na gori.ki .kofijski klasieni gimnaziji (od 1930 do 1937), kjer so tudi v easu najhuj.ega fa.izma poueevali sloven.eino.31 Prav tam se je sreeal z dvema izmed eetvero mo., »ki so kakor .tirje stebri« vplivali na njegovo .ivljenjsko in strokovno usmeritev. Dvojica Virgil .eek in Ivo Juvaneie mu je dajala zgled za dr.o pokonenega Slovenca pod italijansko oblastjo; prvi izmed njiju pa mu je obenem odpiral oei za bogastvo slovstvene folklore v domaeem okolju.32 Tako je Matieetov zaeel zbirati, kar se je tedaj imenovalo »narodno blago«. Dostikrat je zapisoval kar med so.olci, na gori.ki gimnaziji zbranimi z vseh koncev Primorske, ter pletel med njimi zbiralno mre.o. In ni jih bilo malo, ki so mu »po malih in velikih poeitnicah« prina.ali od doma zapise ljudskih pesmi, povedk, pregovorov in nareenih besed, saj je bil Milko . kakor ga pomni prijatelj pisatelj Pahor . svojstven misijonar.33Tako osebno zavzet je imel od rosnih zaeetkov zelo subjektiven odnos do vsega, kar je kdajkoli raziskoval; zbiral in potem objektivno znanstveno nadgradil. Prav v gimnazijskem obdobju, .ele .estnajstleten, je na primer v domaei Koprivi med drugim zapisal pesem, ki je po svojem motivnem jedru o dvakrat rojenem eloveku eez leta postala del njegove doktorske disertacije; temeljne primerjalne .tudije Se.gani in prerojeni elovek.34 Komaj .estnajstleten pa je pri.el tudi do prve folklorne objave (kot je povedal v intervjuju z Markom Terseglavom: »Moja prva objava te vrste bo najbr. povedka o Kralju Matja.u in soli, ki je bila objavljena v skrivnem dija.kem listu Tihe besede.«), v Gorici, leta 1935. Do .tudijskega obdobja jih je potlej nanizal 29 Iz uvoda k Izbranim esejem, na strani 8. (A. Camus, Izbrani eseji, Ljubljana 1998. /Prevedla Alenka Moder Saje/). 30 B. Pahor, op. cit., 83. 31 I. Miklaveie.Brezigar, op. cit., 52. 32 M. Stanonik, op. cit., 7. 33 B. Pahor, op. cit., 81; I. Miklaveie-Brezigar, op. cit., 52 (navedeno po M. Terseglav, op. cit., 70); M. Stanonik, op. cit., 7. 34 M. Stanonik, op. cit., 7. Inja Smerdel .e nekaj: »Prgi.ee primorskih pregovorov je prinesla Mladika 1937« 35 in tri liriene bisere Narodne iz Prosnida v Beneeiji . .e tedaj z navedbo oseb, pri katerih jih je nabral . ilegalna knji.evna revija Brinjevke, v Tomaju, leta 1938.36 Ljubezen do besed, do jezikovne kulture in knji.evnosti je Matieetovega po maturi (od 1938 do 1943) ponesla na .tudij klasiene in moderne filologije v Padovo. Tam je stopil na njegovo pot tretji izmed eetvero mo., posebej pomembnih za njegovo .ivljenje in delo: italijanski slavist Arturo Cronia, ki ga je »ueil abecede znanstvenega dela«.37 Z vpisom smeri »belle lettere«, s poudarkom na slavistiki, je Matieetov vstopil v odprto intelektualno okolje padovanske univerze, ki je omehealo njegovo »narodno obrambno« dr.o. Fa.istiene ideologije tam ni bilo eutiti. Gonja 142 proti slovenski besedi, kot je pripovedoval, »je bila na sreeo omejena na Julijsko Krajino«. V Padovi so profesorji varovali svoje .tudente in spodbujali njihovo raziskovalno delo na terenu: zapisovanje ter obravnavo slovenskih dialektov na italijanskem ozemlju.38 Tamkaj.nje intelektualno okolje in sam .tudij sta Matieetovemu odprla civilizacijske in kulturne .irjave. Stik z romanskim svetom je tedaj prerasel zgolj geografsko doloeenost in se je moeno ugnezdil v njegovo .ivljenje. Celo na osebni ravni, ne le s poklicnimi prijateljstvi. Svojo zvesto .ivljenjsko sopotnico, svojo »déklico« in potlej .eno Vido, tudi slavistko, je na primer spoznal nikoder drugod kot »v Benetkah, pod turnom svetega Marka« (za binko.ti leta 1939, ko je pri.la tja z izletom slovenskih .elezniearjev iz Ljubljane), najverjetneje med enim izmed svojih praznienih vraeanj v domaeo Koprivo. S Krasa v Padovo in spet domov se je namree v easu .tudija s kolesom preseljeval po dva do trikrat na leto (v eno smer po okrog 210 kilometrov). Na primer junija, po izpitih, je odhajal ob 9 uri zveeer »in ob 9 uri zjutrej sem bil pri Soei, se okopal« in .e malo, pa je bil doma. »Potlej so me re.li . Viktor Emanuel . ko so me poklicali varovat francosko mejo,« se je po.alil med obujanjem spominov na svoje .tudentske kolesarske podvige. Matieetova padovanska leta pa niso bila le v marsieem usodna, temvee tudi zelo plodna. V njih je .e s svojimi .tudentskimi objavami »zaertal okvir, znotraj katerega se suee pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu«,39 je zapisala razelenjevalka njegovega folkloristienega opusa Marija Stanonikova. Med prvimi petimi, zavoljo tega pomembnimi mladostnimi objavami, je zadnja, o rezijanski pripovedni pesmi . tedaj .e nedol.na napovedovalka njegovega raziskovalnega razko.ja v Reziji, v »zapu.eenem slovenskem kotieku«40 . iz.la leta 1944 (v Etnologu, glasilu Etnografskega muzeja v Ljubljani); vse druge so .tiri leta mlaj.e. Prvi dve . o koledovanju v tomajski .upniji in na Krasu in ocena .a.ljeve zbirke slovenskih pregovorov . sta »signifikantni po svojem strokovnem nazoru, od 35 I. Miklaveie-Brezigar, op. cit., 52 (navedeno po M. Terseglav, op. cit., 72). 36 B. Pahor, op. cit., 82. 37 M. Stanonik, op. cit., 7. Zraven A. Cronie je Matieetovemu . po njegovem osebnem prieevanju . ostal v lepem spominu tudi profesor Carlo Tagliavini. 38 I. Miklaveie-Brezigar, op. cit., 53. 39 M. Stanonik, op. cit., 8. 40 Ibid., 9 (navedeno po M. Matieetov, Rezijanska pripovedna pesem, Etnolog, 17, 1944, 26.33). Etnolo.ki krotilec zverinic katerega Matieetov ni nikoli odstopil, ampak ga je le razvijal in krepil«.41 Iz obeh je mogoee razbrati naslednja izhodi.ea: njegovi posebni ljubezen in skrb veljata Primorski, zahodni Sloveniji; vabi k zbiranju gradiva, pri eemer mu gre najprej za njegovo pristnost; meni, da .ele trdnost obravnave in naslonitev na eim bogatej.e gradivo na podlagi primerjave omogoeata ustrezna sklepanja. Tretja in eetrta objava iz tega easa pa sta drugaee pomenljivi. S prvo se je pogumno in prav nie zaeetni.ko odzval na tedanje .tudije o Lepi Vidi izpod peresa ljubljanskega literarnega zgodovinarja in etnologa Ivana Grafenauerja, eetrtega izmed mo. . stebrov, ki so s svojim vplivom »podpirali« Matieetovo .ivljenjsko in strokovno usmeritev. Prete.no slovansko usmerjenega in v nem.kem kulturnem krogu razgledanega slovenskega humanista je pri tem opozoril, naj pri svojem delu nikakor ne obide zahodne, 143 romanske sose.eine. Za zgled pri zbiranju gradiva mu je ponudil Finsko ter s tem geografsko-zgodovinsko metodo, ki jo je v nadaljnjih letih na Slovenskem sam dodobra utemeljil. Druga in obenem zadnja mladostna objava, prva v italijan.eini, .e omenjeni Sant'Andrea nasce due volte., pa je pomembna tako zaradi prieevalnosti o Matieetovi rodovitni navezanosti na italijanski kulturni krog kot kot zarodek poznej.e primerjalne .tudije o se.ganem in prerojenem eloveku.42 Pod svoja zgodnja besedila se je Matieetov podpisoval na razliene naeine: kot Milko Ukmar, torej z imenom in priimkom, ki ju je dobil ob rojstvu; v primeru italijanske objave kot poitalijaneeni Bogomilo Omari in pod mislimi ob .a.ljevi zbirki na primer s psevdonimom Vane Orel. Leta 1940 pa je iz bolgar.eine v italijan.eino prevedel nekaj literarnega . novelo »La strada« Angela Karalijeeva . za revijo La Bulgaria, ki jo je izdajala bolgarska ambasada v Rimu. »In takrat sem se jaz prvie podpisal Milko Matieetov.« Za tem se je moral podpisovati kot Omari vse do septembra 1943, ko je »v srajci in v kratkih hlaeah lepo .el ven« iz voja.nice v Dubrovniku in je »Italijanom rekel 'adijo!'«. In potlej, ob koncu vojske leta 1945, ko so doma v Koprivi (ki je tedaj spadala pod cono A) popisovali prebivalstvo in izdajali zavezni.ke osebne izkaznice, se je dal vpisati kot Milko Matieetov . »po dedu, ki je bil Matiee«; in tako je ostalo. Leto 1945 je pomenilo tudi tisti easovni mejnik, ki je Matieetovega pripeljal v Ljubljano. Najprej je pri.el kot partizan prekomorec, s svojo tankovsko brigado. V njej je urejal list Jeklena pest. Soborcem se je vtisnil v spomin z znaeilno znaeajsko potezo, ki ga oznaeuje .e danes. Skoraj vsega, kar poene . najsi raziskuje najsi pi.e . se loteva s strastjo, vendar mirno . »con calma«. Ves potopljen v delo pogosto pozabi na okolico. In tako so ga imeli v brigadi za vremenarja nevarnosti. »Milko .e pi.e,« so rekli in se zanesli, da jim zaenkrat nie ne preti.43 Ko se je po majskem koncu druge svetovne vojne koneno razlezel mir, pa je Matieetov v Ljubljani dobil prvo slu.bo. Bil je povabljen, da se kot kustos pridru.i kandidatu za direktorja Borisu Orlu pri nujni obnovi delovanja Etnografskega muzeja. Jeseni 1945, 21. 41 Ibid., 8. 42 Ibid., 8, 9. 43 Prieujoei spomin enega izmed njegovih soborcev mi je sporoeila Matieetova dolgoletna sodelavka in soseda, etnologinja Sinja Zemljie-Golob. Inja Smerdel septembra, sta skupaj »zaorala,« kot pravi Matieetov, »in v nekaj letih dosegla, da je muzej zadihal s polnimi pljuei in zaeel spolnjevati svoje kulturno-izobra.evalnoznanstveno poslanstvo. Za prvi maj leta 1947 so bile na novo preurejene in odprte razstavne zbirke in leta 1948 je bilo obnovljeno izhajanje muzejskega strokovnega glasila (prej, od leta 1936, Etnolog 1.17; od 1948 Slovenski etnograf in od 1991 spet Etnolog).44 Za Matieetovega je bilo delo v muzeju poleg drugega tudi »prilo.nost, da je po demobilizaciji iz JLA leta 1945 nadaljeval .e pred vojno zaeeto delo, za etnografski muzej pa prilo.nost, da izpopolni eno od takratnih belih lis na obmoeju delovanja, saj je bilo po drugi svetovni vojni v muzeju najmanj predmetov z obmoeja Primorske.«45 Tako se je Matieetov »kot zahodnoslovenski 144 rojak« ves eas svojega slu.bovanja v muzeju »posebej anga.iral za slovensko ozemlje, ki je po zlomu habsbur.ke monarhije bilo dodeljeno Italiji,« in tudi njegove strokovne vezi z italijansko stranjo niso bile nikoli zanemarjene.46 Matieetov in Orel sta bila delovno ubrana dvojica; drug drugemu namree nista bila neznana. »Jaz sem se .e prej poznal in si dopisoval z Borisom Orlom,« mi je pripovedoval Matieetov. »On je zvedel, da je tam na Krasu . da stika in nabira take stvari en takle Milko in sva si dopisovala.« Leta 1942 je potem Matieetov dobil posebno dovoljenje in v Padovi priporoeilo profesorja, da .tudira slavistiko, ter je tako .e v medvojnem easu uspel obiskati Ljubljano. »Sem obiskal Orla, Lo.arja, Etnografski muzej, Ramov.a, Grafenauerja,Marolta in vse take ljudi,«nedvomno sredi.ene osebnosti tedanjega strokovnega .ivljenja.Po vojski je sam postal eden izmed njih. Z Orlom in z dvema drugima, povojnima strokovnima stebroma, kakr.na sta bila profesor Vilko Novak (z etnolo.ke stolice na univerzi) in dr. Sergij Vilfan, so na primer .e leta 1948 uspeli spraviti v tek izjemno, v marsieem .e do danes neprese.eno, skoraj poldrugo desetletje trajajoee raziskovalno delo terenskih ekip Etnografskega muzeja v razlienih slovenskih pokrajinah, katerega namen je bil »med drugim pripomoei, da bi muzej eimprej prerasel nekdanji de.elni (»kranjski«) okvir in se prelevil v osrednjeslovensko ustanovo«.47 Rezultati teh delovnih prizadevanj so nekatere temeljne zbirke muzeja, obse.en fotografski fond in bogastvo terenskih zapisov. Matieetov je bil z muzejem v trinajstih ekipah od osemnajstih: na terenih .enturje (.entjurij) . .kocjan (1948), .marje . Sap (1949), Dekani (1949), Marezige (1950), .entvid pri Stieni (1950), Mokronog (1951), Kobarid (1951), Trenta (1952), Gori.ka Brda (1953), Brkini (1955), Kostanjevica (1956), Vipava (1958) in Erni vrh nad Idrijo (1959), tudi v letih, ko je .e pre.el na In.titut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (1952). Vodil je skupine za duhovno kulturo. Na njegovih zvezkih stoji zapisano . pripovedni.tvo.48 Spominja se 44 Iz Matieetovega tipkopisa, ki mi ga je konec septembra 2002 prijazno izroeil za zgodovino muzeja. 45 I. Miklaveie-Brezigar, op. cit., 57. 46 Iz navedenega tipkopisa, v katerem pravi .e naslednje: »Pri svojem pisanju je Matieetov zmerom rad dajal prednost temam, ki so bile kakorkoli povezane s slovensko-italijanskimi mejnimi kraji, poroeal je o delu in publikacijah italijanskih strokovnih kolegov, skrbel za redne stike z njimi, se udele.eval njihovih sreeanj, pisal v njihova glasila in vabil tudi nje k pisanju pri nas.« 47 Iz Matieetovega tipkopisa (gl. op. 44) . 48 Po podatkih iz Oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolo.ki krotilec zverinic .e posebej raziskovanja v So.ki dolini (Kobarid) in v Trenti, v svoji zahodni Sloveniji: »Tam sem jaz zelo lepe stvari na.el.« In pa Brkinov, kjer je pri.el na sled do 1955 .ivemu verovanju o otroku, rojenem v kaeji podobi. Kar je na.el v odmaknjenem alpskem delu Primorske, od izvira Soee v Trenti tja do Mosta na Soei, in kar je temu .e dodal na podlagi pisnih virov, je skoraj dvajset let pozneje strnil v enega izmed svojih pokrajinskih pregledov, v sestavek Duhovna kultura v gornjem Posoeju.49 Brkinsko najdbo je skoraj soeasno razkril v razpravi Duhovin v Brkinih. Tristo let prieevanj o otroku, rojenem v kaeji podobi.50 Matieetovo sedemletno muzejsko obdobje je bilo nedvomno, kot sam pravi, »zelo intenzivno; mi ni .al«. A eeprav se z materialno kulturo v njem ni kaj dosti ukvarjal, se zdi oearljivo, da bo v muzejskem spominu ostal zapisan .e posebej v zvezi z eno izmed najbolj pomembnih muzealij; z najdalj.im in najenovitej.im predmetom, s eupo (po 145 italijansko »zoppolo«). S sedemmetrskim drevakom, s kakr.nim so odhajali na morje slovenski ribiei iz kra.kih vasi med Trstom in Devinom. S predmetnim dokazom o veestoletnem obstoju slovenske etnije v teh krajih. »Sem tisto eupo spravil v kontrabant gor eez,« se .e danes z veseljem spominja s prebrisanim nasme.kom in tako potrjuje, da je bil prav on tisti mo., ki je poskrbel . sicer z vsemi potrebnimi papirji, a vendar tudi s precej.njo mero drugih spretnosti, neobhodnih v razrahljanih povojnih letih ., da je eupa leta 1948 iz slovenske vasi Nabre.ina51 v Tr.a.kem zalivu, ki je bila tedaj v coni A »svobodnega tr.a.kega ozemlja«, varno priplula v cono B in potlej v Etnografski muzej v Ljubljano. »Za eupo sem se jaz spravljal, da bom pisal o teh drevakih; da bom eno .ir.o stvar napisal.« A po temeljitih zaeetkih o njihovi terminologiji in prvih zbranih podatkih o drugih jadranskih gnezdih eup (o Bakru mu jih je posredoval hrva.ki etnolo.kistarosta Milovan Gavazzi), je Matieetovega odneslo na terene; med pravljiearje in v pravljice. Leta 1952 ga je akademik Ivan Grafenauer pritegnil k delu v konec leta 1951 ustanovljeni In.titut za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kamor se je v celoti preselilo proueevanje ustnega slovstva. Od tam se Matieetov . kot je slikovito povedal . ni vee premaknil do 31. maja 1985, ko je ob odhodu v pokoj dal prostor mlaj.im moeem.52 Tam je leta 1955 doktoriral, bil v letih med 1975 in 1985 predstojnik in.tituta, od leta 1974 do 1985 urednik in.titutskega zbornika Traditiones (ki ga je tudi soustanovil),53 bil potem leta 1995 izvoljen za izrednega elana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in leta 2001 . za krono svojega razdajanja znanosti . za njenega rednega elana. V vseh teh letih je njegovo delo prina.alo tudi priznanja in nagrade . domaee in tuje (na 49 Predavanje na 18. kongresu jugoslovanskih folkloristov v Bovcu 1971, objavljeno v Zborniku, 1973, 43.52. 50 V Traditiones, 2, Ljubljana 1973, 63.78. 51 K imenu Nabre.ina mi je Matieetov ubesedil naslednjo opombo, ki mikavno razkriva .irine njegovega znanja in poti premi.ljanja: »To slovensko ime je Giosue Carducci, prvi italijanski nobelovec za literaturo (1906), vpletel v pesem »Miramar« (Gl. njegove Odi barbare), odmev na usodo Maksimiljana, cesarja v Mehiki. Kljub temu pa so njegovi rojaki po pripojitvi teh krajev k Italiji vas uradno preimenovali v Aurisina.« 52 I. Miklaveie-Brezigar, op. cit., 58. 53 Med njegovimi pomembnej.imi sourednikovanji oziroma urednikovanji velja omeniti tudi Slovenskega etnografa (1948.64), zbornike Alpes Orientales (1959 in 1969) in veliko zbirko Slovenskih ljudskih pesmi (1970.). Gl. v: Sinja Zemljie-Golob, op. cit., 28. Inja Smerdel primer Levstikovo, Pitrejevo, zlato medaljo Michelangelo Mariani in druge). Z zadnjo, .trekljevo nagrado, so ga poeastili jeseni 2002 na rodnem Krasu, v Gorjanskem; na zadnjo, soneno in vetrovno nedeljo v septembru. Raziskovanje slovstvene folklore . ljudskega slovstva in pripovedni.tva . ga je vsa leta nosilo .e posebej po robovih slovenskega etnienega prostora: v Rezijo in Ter, Slovensko Istro in Kras, Zgornjo Savsko dolino in Koro.ko, Prekmurje in Porabje; nabiral pa je tudi po Dolenjskem, na Pohorju, v Vipavski in Tuhinjski dolini. Iz akademijskih letnih poroeil je videti, da je poiskal in obiskoval pravljiearje in druge nosilce slovstvene folklore v vseh slovenskih pokrajinah razen v Beli krajini.54 Dokler ga ni zaearala Rezija. Od leta 1962, ko je prvikrat stopil v to 146 arhaieno slovensko gorsko dolino v Julijskih Alpah v Italiji, je postala in ostala njegov raziskovalski eldorado. Prav v Reziji pa sta se nenavadno plodno prepletala tudi njegovo dru.insko in poklicno .ivljenje. »Poletje za poletjem je z dru.ino pre.ivljal pod .otorom, v vabljivem gorskem okolju in v stalnih stikih z domaeini.«55 Matieetov znanstvenoraziskovalni opus je sicer izmerljiv . obsega eez 280 bibliografskih enot (od teh jih je bila kar tretjina objavljena v tujih jezikih): znanstvenih in strokovnih objav, biografskih in kriti.kih prispevkov, esejev in poljudno strokovnih elankov; spisov, raztresenih od slova.ke Ethnologie slavice, slovenskega Trinkovega koledarja v Beneeiji, furlanskega Ce fastu?, v Nemeiji izdajane Enzyklopädie des Märchens do ameri.kega Journal of the Folklore Institute v Indiani (»verjetno se more le malokateri slovenski humanistieni izobra.enec dana.njih dni pohvaliti s tolik.no bero svojega dela, ki bi na.la odmev tudi v tujih krogih«56) . a pri njem »gre za polja in .irjave, ki se izmikajo enemu horizontu opisa«57 (kot je slikovito in povedno zapisal Jurij Fikfak). Izstopa pa nekaj vrhov, ki jih je potrebno poudariti: prvi sintetieni pokrajinski pregled O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev (1948), ki ni imel le strokovnega, temvee tudi dru.beni cilj . prispevati k pravieni re.itvi zahodne meje slovenskega ozemlja . in je edina njegova razprava, ki poleg duhovne upo.teva tudi socialno (kolikor pae) in materialno kulturo;58 sintetiena, teoretieno pomembna .tudija Pregovori in uganke. Ljudska proza (1956) v razdelku »Ljudsko slovstvo« v korpusu Zgodovina slovenskega slovstva;59 primerjalna monografska .tudija Se.gani in prerojeni elovek (1961), njegova doktorska disertacija;60 antologija rezijanske lirike Ro.ice iz Rezije (1972);61 knjiga rezijanskih .ivalskih pravljic Zverinice iz Rezije (1973)62 in izjemno 54 M. Stanonik, op. cit., 10. 55 T. Cevc, op. cit., 10. 56 M. Stanonik, op. cit., 48. 57 J. Fikfak, op. cit., 29. 58 M. Stanonik, op. cit., 20; razprava je iz.la v: Slovenski etnograf, I, Ljubljana 1948, 9.56. 59 V I. delu, Ljubljana 1956, 115.138. 60 Dela SAZU, II. razred, 15, Ljubljana 1961, 279 str. 61 Koper, Trst, Ljubljana 1972, 207 str. 62 Ljubljana, Trst 1973, 242 str. Etnolo.ki krotilec zverinic redaktorsko delo pri drugi dopolnjeni izdaji (prvi v italijan.eini) Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie (1986) Antona von Maillyja, mo.a s francoskimi predniki po oeetovi in slovenskimi po materini strani ter enega izmed prvih zbiralcev pripovedni.tva razlienih etnienih skupin v Furlaniji in Julijski Krajini.63 (Knjigo je Matieetov uredil, ji napisal predgovor, opombe, krajevno, avtorsko in tematsko kazalo in spremno besedo. Njegove opombe so se tu in tam razrasle v pravcate razpravice: na primer tista o Zlatorogu, v kateri pobija stali.ee, da je ljudskega izvira, ter razlaga, kako se je literarna fikcija polagoma mitizirala. Z vsem tem si je prislu.il naslov »velikega eksperta« oziroma »odlienega poznavalca ljudskega pripovedni.tva v vzhodnih Alpah«.)64 147 O Milku Matieetovem kot eloveku in raziskovalcu pa je potrebno zapisati .e nekaj temeljnih védenj: • Velja za izjemnega terenskega raziskovalca . zapisovalca slovstvene folklore, zbiralca tovrstnega gradiva. Vrh njegovih zadevnih prizadevanj je zbirka nad 3000 enot bogatega rezijanskega slovstvenega izroeila. (Ta se iz previdnosti hrani v dvojniku: pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani v zvoenem arhivu In.tituta za slovensko narodopisje in v presnetkih pri etnolo.ki stolici univerze v Vidnu.) • Zbirateljskemu delu je dajal prednost pred »teoretienimi razglabljanji«.65 »Teorija naj izhaja iz prakse in ne narobe,« je njegovo geslo in tako je . eeprav ni pisal elankov, v katerih bi izrecno razkrival svoj strokovni nazor . v prispevkih empiriene narave navrgel marsikaj, iz eesar je mogoee razbrati, kak.na stali.ea je zastopal pri svojem delu.66 Sku.nja s terena mu je v primeru zgodbe o se.ganem in prerojenem eloveku narekovala celó táko moderno opredelitev posamezne enote slovstvene folklore, ki se v bistvu ujema z de Saussurovim razloeevanjem ravnine langue in parole.67 Eeprav se nikoli ni lotil bolj obse.nega, zgolj teoretienega dela, »so teoretiki 63 Zbirka je iz.la v Leipzigu, 1922, pod naslovom Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen. Gl. v: M. Stanonik, op. cit., 33, 34. 64 Ibid., 34. 65 I. Slavec Gradi.nik, op. cit., 45, iz naslednjega Matieetovega citata (Folklora v Jugoslaviji in kratek pripis, Sodobnost, 14(1966)6, 629): »V taki situaciji (v povojnih letih, op. I. S.) seveda nismo mogli gledati kri.em rok, kako nam pred oemi ginejo dokumentarno dragoceni pojavi, zato smo se instinktivno vrgli na zbiranje, v preprieanju, da to delo zaslu.i absolutno prednost. . V zbirateljskem delovnem zaletu, ki nam ga je narekovala potreba, ni bilo ne dosti easa ne pravega razpolo.enja za teoretiena razglabljanja.« 66 M. Stanonik, op. cit., 11,12. 67 Ibid., 15. V svoji disertaciji na strani 153 Matieetov pravi: »Zgodba kot celota je namree neke vrste abstrakcija ali pa vsota posameznih realizacij na isto temo.« In potem med glavnimi izsledki na strani 172: »Ko smo govorili o prelevitvi ajdovskega izroeila v kr.eansko, pa o kvalitetnih skokih ali o raznih spremembah v razvoju na.e zgodbe, smo pri tem imeli v mislih vsakokratni ustvarjalni akt. Kakor je bila prvie priklicana v .ivljenje prva pripoved zgodbe, tako se je to ponovilo za vsako skupino posebej. Zgodba kot celota je pravzaprav le abstrahirana suma posameznih realizacij na isto temo, nekak.en skupen imenovalec vseh genetsko sorodnih pripovedi.« Inja Smerdel radi jemali v roke njegove znanstvene razprave za postavljanje svojih teorij o slovenski folkloristiki«.68 • Njegovo raziskovalno delo odlikujejo empiriene raziskave na podlagi primerjalne zgodovinsko-geografske metode. Ta je Matieetovemu omogoeala in obenem zahtevala, da je v sledi za njo prestopal ne le narodne meje, ampak celo kontinente v vodoravni legi in . na diahroni ravni . »stoletja in vekove po navpieni osi«.69 Sam je metodo slikovito imenoval »folklorna (= folkloristiena . op. M. S.) geografija« in svojo usmerjenost raziskovanja »primerjalna folkloristika« oziroma »folklorna (= folkloristiena . op. M. S.) komparativistika«.70 • .e davno (kak.nih dvajset let) pred metodolo.kimi premiki v slovenski etnologiji v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ki so prinesli prenos poudarka s kulturnih sestavin na njihove nosilce, na eloveka kot nosilca kulture, je Matieetov tega »nosilca« postavil »na najznamenitej.e mesto, v zgodovino slovenskega slovstva«.71 In veliko prej . v petdesetih letih . preden je postalo marsikod drugod popularno upo.tevanje nosilcev folklore v »folklornem dogodku«, se je Matieetov zavzemal zanje in jih primerjal z avtorji v literaturi.72 • Njegov jezik, slikovit v metaforiki in poln »resnieno domaee besede brez hrvatizmov in srbizmov«, razkriva njegovo »ustvarjalno naravo ne samo v znanstveno smer, ampak tudi umetni.ko, ki je prvi veasih kar malo napoti«.73 • Tako svojski . v marsieem etnolo.ki in folkloristieni samohodec . Matieetov tudi nikoli ni zamoleal, temvee je kveejemu odkrito spregovoril o osebnem in nakljuenem v znanosti (kar ima tako teoretieen kot praktieen pomen). Med prvimi je v svoja dela vnesel prieevanja o osebni perspektivi, s katero naeenja karizmo vsevednega avtorja.74 • In . ne nazadnje . v marsikaterem Matieetovem delu in v njegovem mednarodnem strokovnem delovanju je neprenehoma prisotno premi.ljeno prizadevanje za prepoznavno vkljueitev slovenske pripovedne prozne folklore v mednarodni obtok; za .irjenje védenja o bogatem delcu slovenske dedi.eine. (Sad tak.nega prizadevanja je na primer antologija slovenskega ljudskega 68 T. Cevc, op. cit., 10. 69 M. Stanonik, op. cit., 49. 70 Ibid., 19. 71 J. Fikfak, op. cit., 32. 72 M. Stanonik, op. cit., 16. Matieetov zadevni credo je mogoee prebrati .e leta 1948, v elanku Josip Jureie, Regina Kramaro in nosilci folklore, v: Razgledi (Trst) 3, 1948, 449.457. Sam skromno pravi, da tu ni »odkrival smodnika« in v tej zvezi omenja ruske folkloriste (na primer Eieerova), »ki sem jim rad sledil in jih celo prevajal«. 73 Ibid., 48. 74 Ibid., 37; J. Fikfak, op. cit., 31. Etnolo.ki krotilec zverinic slovstva v reviji Le Livre Slovene.)75 V tem duhu si je Matieetov med drugim prizadeval za »enakopravno in enakovredno sodelovanje stanovskih kolegov v skupini Alpes Orientales: da bi v mednarodnih strokovnih krogih dobilo táko veljavo tudi slovensko gradivo, slovenska slovstvena folklora in .ir.e gledano . etnologija in navsezadnje kultura sploh«.76 Alpes Orientales Tako imenovana skupina Alpes Orientales, svobodna delovna skupnost etnologov in folkloristov, raziskovalcev ljudske kulture vseh narodnosti v vzhodnih Alpah . »Freie Arbeitsgemeinschaft, (ker) se nismo hoteli vezat,« kot je k temu pripomnil Matieetov . v evropskih etnolo.kih in folkloristienih strokovnih krogih 149 nikakor ni neznanka; zato je zadevna priloga k glavni jedi manj izdatna. Zamisel za tak.no sodelovanje se je v petdesetih letih preteklega stoletja porodila prav v Matieetovi glavi: »Ja, jaz mislim, da ja. Je pa nisem jaz nikoli forsiral in tako; ker jaz se vedno dr.im ob strani,« je osebno skromen povedal. Potlej je dozorela v okviru In.tituta za slovensko narodopisje: »Kuret (dr. Niko Kuret) pa Grafenauer (akademik Ivan Grafenauer) . smo bili trije . ideja je padla . je bila dana na mizo in se je potem to spro.ilo.« Matieetov je eutil potrebo po sodelovanju strokovnjakov razlienih narodnosti .e od prvih easov svojega raziskovalnega dela na meji dveh in vee jezikov in kultur ter se je zavzemal zanj v .elji po primerjanju in preverjanju njihovih stali.e . pa tudi v prid kakovosti skupnih dognanj. To je nakazoval .e posebej v treh spisih: . Ko je leta 1946 z vsem spo.tovanjem ocenjeval delo furlanske folkloristke Renate Steccati med Bene.kimi Slovenci in tedaj v oceni ni zamoleal, da se mu za eno izmed pesmi ne zdi preprieljiva njena razlaga, da je pri.la v Beneeijo z italijanske . s furlanske strani, saj v konkretnem primeru on sam pozna tudi slovenske variante. To pomanjkljivost si je pojasnil z dejstvom, da italijanska oziroma furlanska folkloristika upo.teva le romanski zahod in germanski sever, vse premalo pa slovenski vzhod in tudi balkanski jug. Zato se je zavzel, da bi taka vpra.anja re.evali skupaj slovenski in italijanski folkloristi.77 . Ko se je leta 1949 loteval ene najzgodnej.ih primerjalnih razprav na temo o Atili med Italijani, Hrvati in Slovenci iz .elje, da bi pomagal »prispevati k navezovanju odnosov dobrega sosedstva med slovanskimi (slovenskimi in hrva.kimi) in italijanskimi folkloristi, ki se pogosto najdemo pri raziskovanju skupnega prostora«. Pogum pri tem mu je dajala zavest, da tudi italijanski kolegi gojijo isto .eljo po znanstvenem sodelovanju. Ob tej prilo.nosti je 75 Na primer v Se.ganem in prerojenem eloveku na strani 15. V tem pogledu je .e posebej pomembna cela .tevilka mednarodnim javnostim namenjene informativne revije Le Livre Slovene (Dru.tva slovenskih pisateljev), posveeena »slovenski ljudski tvornosti«, za katero je Matieetov pripravil vsebinsko zasnovo in napisal prispevka: Littérature populaire slovene in Le conte et les conteurs slovenes d.aujourd.hui. (Gl. v: N. Kuret, Le Livre Slovene, 8 (Ljubljana 1970), no. 4, Traditiones, 2, Ljubljana 1973, 330.) 76 M. Stanonik, op. cit., 33. 77 Ibid., 28; navedeno po M. Matieetov, Renata Steccati in njeni zapisi bene.ko-slovenskih ljudskih pesmi, Razgledi, 2, 1947, 120.128. Inja Smerdel razkril, da vidi smisel svojega poeetja tudi v ciljih, ki segajo eez robove stroke; v vrednotah, ki ne zastarijo: »Ljudsko izroeilo mora, ee se ga lotimo z vso resnostjo in ljubeznijo, vsekakor prispevati k skraj.anju razdalj, ki bolj ali manj umetno loeujejo en narod od drugega. In kot ustno izroeilo premaga vse geografske ovire, politiene in administrativne, ne da bi se ustavilo na etnienih in lingvistienih mejah, tako bi si morali raziskovalci izroeila podati roke eez morja in gore in biti v tesnih medsebojnih stikih, da bi dosegli bolj.e uspehe, ko tolmaeijo vzvi.ene ali skromne .ivljenjske pojave, vendar vedno vredne, da jih preueuje zgodovinska veda kot je na.a.«78 . In .e v tretjem spisu, iz leta 1952, v prispevku o .areeih plo.eicah, ».ib(r)ah« v vzhodnih Alpah, ko je konkretno popravljal eno prej.njih raziskav na 150 to temo, kjer je slovensko gradivo zanemarjeno, upo.tevano pa le italijansko in nem.ko. Na koncu tega besedila se je zavzel za sodelovanje »etnografov treh de.el«, ki naj jih simbolno dru.ijo trije K: Koro.ka . Karnija . Kranjska z mesti: Celovec, Viden, Ljubljana.79 »In tam na koncu sem napisal,« je pripovedoval, »da bi bilo lepo, ee bi se sreeevali ljudje iz teh krajev, ki so mogoee povezani: Kärnten, Carnia, Kranjska; ee bi se povezali pa dru.ili in sestajali prilo.nostno; in razpravljali o problemih, ki so skupnega interesa pripadnikov vseh treh.« In prav ta Matieetov elanek je bil s svojimi zadnjimi vrsticami tisti, zaradi katerega se je vse skupaj zaeelo; izzval je namree naklonjene odzive. (Nanj naj bi se bila prva odzvala italijanska strokovna kolega Gaetano Perusini in Evel Gasparini; kot opazovalec se jima je pridru.il Giuseppe Vidossi.) Potem so si na In.titutu za slovensko narodopisje z akademikom Ivanom Grafenauerjem na eelu v naslednjih letih obilo dopisovali z etnologi in folkloristi sosednjih de.el: s »svojimi skupnimi znanci, prijatelji, strokovnimi kolegi.«. Ni trajalo dolgo, da je bilo razgla.eno: Sodelovanje etnologov vseh narodnosti v vzhodnih Alpah se je izrazilo na zunaj v svobodni delovni skupnosti Alpes Orientales. Njeno prvo sreeanje, namenjeno »razgledovanju in navezovanju stikov«, je bilo na pomlad (26. . 28. marca) leta 1956 v Ljubljani.80 »Za dober zaeetek se prireditelju ni zdelo potrebno veliko .tevilo udele.encev,« je tedaj v svoje poroeilo zapisal Matieetov.81 »Na posvetovanje so bili zato povabljeni le nekateri redki strokovnjaki in ustanove iz bli.njih krajev Avstrije (Leopold Kretzenbacher in Oskar Moser), iz Furlanije in severne Italije (Giuseppe Vidossi, Evel Gasparini, Gaetano Perusini), iz .vice (Robert Wildhaber) in s Hrvatskega (Milovan Gavazzi), poleg domaeinov seveda (Jakob Kelemina, Vilko Novak, Boris Orel, Sergij Vilfan in drugi).« Matieetov pa je z uvodnima odstavkoma omenjenega poroeila sporoeil tudi popotnico tej rosno mladi »svobodni delovni skupnosti«. Zaertal ji je vsebinski 78 Ibid., 28, 29; navedeno po M. Matieetov, Attila fra Italiani, Croati e Sloveni, Ce fastu? (Udine) 24/ 25, 1948/49, 116.121. 79 Ibid., 29; navedeno po M. Matieetov, Le rotelle infuocate nelle Alpi Orientali, Ce fastu? (Udine) 27/ 28, 1951/52, 111.127. 80 Ibid., 29. 81 M. Matieetov, Posvetovanje vzhodnoalpskih folkloristov v Ljubljani marca 1956, Slovenski etnograf, 9, Ljubljana 1956, 280. Etnolo.ki krotilec zverinic in etieni okvir, kakr.nega si je .elel in kakr.nega je sam zvesto spo.toval. Ker ta tako znaeilno razkriva njegove poglede, ga navajam v celoti: »Na obmoeju vzhodnih Alp so se .e skoraj pred poldrugim tisoeletjem sreeali predstavniki treh najmoenej.ih etnienih skupin v Evropi . romanske, germanske in slovanske . in v bolj mirnem ko nemirnem so.itju je pae moralo priti do najrazlienej.ih medsebojnih izmenjav tvarnih in duhovnih dobrin. Ee .e dodamo, da so se trojni pri.leki utaborili na ozemlju, ki je znano .e po svoji pisani substratni etnieni preprogi, nam bo tembolj jasno, kako mikavno, pomembno, a obenem tudi odgovorno je tu delo folkloristov! Kjerkoli na tem obmoeju bi se kdo hotel poglobiti v ta ali oni folklorni pojav in ga objektivno zarisati, se bo zmerom zna.el pred vpra.anji, ki so nere.ljiva brez 151 nadrobnega poznavanja izroeila in sorodnih pojavov v sose.eini. Preteklost nam nudi lepe primere razumevanja in spo.tovanja te neizpodbitne resnice, nudi pa nam .al tudi poskuse enostranskega tolmaeenja folklornih pojavov, natezanja gradiva na razna kopita, pae v soglasju z obeasnimi znanstvenimi »teorijami«, narodnopolitienimi stremljenji ali iz raznih drugih nagibov. Danes pa je moenej.a kot kdajkoli v preteklosti zavest, da je taka pot jalova, .kodljiva, nespravljiva z duhom splo.ne pomirljivosti, ki je zavel po drugi svetovni vojski, in .e posebej .aljiva za glavni objekt folklornih raziskovanj, ljudstvo v svojstvu dediea in varuha starih . stoletnih ali celo tisoeletnih kulturnih tradicij!«82 Diskusija ob prvem sreeanju Alpes Orientales je razkrila problematiko, ki je bila nedvomno .ir.a kot zgolj folkloristiena: vpra.anje treh temeljnih mo.nosti za razlago »oeitnih skupnih ert v ljudski kulturi na vzhodnoalpskem ozemlju, ne glede na jezikovne, politiene in druge pregrade: skupen substrat, okolje z enakimi ali podobnimi .ivljenjskimi razmerami, prevzemanje med sosedi«.83 Pri nadaljnjih sreeanjih . vseh skupaj je bilo osem . je potem prihajala vedno bolj v ospredje substratna teorija in Matieetov v tem teoretienem pogledu ni .elel trobiti z drugimi v en rog. Eeprav se je od samega zaeetka trudil za rodovitno sodelovanje v okviru »svobodne delovne skupnosti«, pri tem vendarle ni zapiral oei pred negativnimi pojavi, ki jih tako sodelovanje lahko prinese. Zato je zavrnil nekritieno precenjevanje substratne teorije. Nasproti statienosti, ki jo vsebuje enaeaj substratna teorija = narodna teorija, Matieetov pae ni odstopil od dinamienega naeela zgodovinskogeografske metode.84 Razlogi za ne prav dolgo .ivljenjsko dobo Alpes Orientales pa se niso skrivali le v tak.nih in drugaenih strokovnih nesoglasjih; a o njih ne ka.e razpredati. »Ko se je krog sklenil, ko (smo) .li iz de.ele v de.elo in potem .e enkrat pri nas,« ko so se leta 1975 .e zadnjie (v dokaj zmanj.anem .tevilu) sreeali v Reziji, »potem pa vse tiho je bílo,« je z A.kercem (z besedami tega slovenskega pesnika) sklenil pripovedovanje Matieetov. 82 Ibid., 279. 83 Ibid., 280. 84 M. Stanonik, op. cit., 32. Inja Smerdel Rezija Ko se je v avgustu leta 1940 odpravil v Bene.ko Slovenijo, kjer je tedaj zapisal eez sto folklornih pripovedi, je Matieetov na desnem bregu Tera prvie sreeal Rezijane. In to je . po besedah njegovega prijatelja Pavla Merkuja, tr.a.kega skladatelja, etnomuzikologa in jezikoslovca . postalo zanj usodno. Eez eas je namree postal »pravi Rezijan med Rezijani in (.) najbolj.i, najtemeljitej.i poznavalec njihove kulture, nareeja, izroeila«.85 V Rezijo, to odmaknjeno gorsko dolino v Julijskih Alpah v Italiji, sloveeo po kulturni arhaienosti . v »zapu.eeni slovenski kotieek«,86 v katerem je bilo po popisih v letih 1910 in 1921 vse prebivalstvo slovenske narodnosti in .e po vladni oceni za leto 1983 ga je bilo 98 odstotkov87 . pa je 152 Matieetov prvie stopil .ele leta 1962. Tam se je najprej mudil deset dni, potlej .e .tirinajst in .e naslednje leto je prinesla revija Sodobnost njegove besede, ki so potrjevale uresnieitev davne .elje: »To je zame pravljiena de.ela. Pravljice, ki sem jih .el iskat in jih na.el v obilju, so kajpada prispevale svoje. Vseh .tirinajst rezijanskih dni sem bil nevsakdanje razpolo.en. Kot junaki mojih pravljic sem tudi sam do.ivljal preseneeenje za preseneeenjem. Br. ko sem zjutraj odprl oei, sem zaeel ugibati, kaj neki mi bo prinesel ta dan novega.«88 In tako se je zaeelo: po prvem sreeanju s skrito in skrivnostno alpsko dolino Matieetov ni prenehal zahajati vanjo do zadnjih let. Prav kmalu je obvladal posebnosti rezijan.eine, se priueil nareeja in tedaj »so se mu odprli bogati vrelci, ki niso usahnili do dana.njih dni«89 (kot je ob njegovi osemdesetletnici zapisal Tone Cevc). Poletje za poletjem (ki jih je z dru.ino pre.ivljal pod .otorom) in posebno ob zimskih obiskih, v stalnih stikih z domaeini, je Matieetov v urah, ko Rezijani niso bili oblo.eni z delom, snemal na magnetofonski trak njihovo pripovedno in pesemsko izroeilo. V dolgih .tirih desetletjih je tako prihajalo poleg zbiranja gradiva . .e omenjene zakladnice nad 3000 enot bogatega rezijanskega slovstvenega izroeila . do novih in novih znanstvenih obdelav: Matieetovih razprav in drugih spisov, posveeenih rezijanskemu nareeju, izbiri pisave za rezijan.eino, pravljicam, ljudski liriki. Rezijo je Matieetov znanstvenoraziskovalno preprosto posvojil . vse od zgodnjega (1944), a suverenega ocenjevanja tamkaj.njega dela svojega strokovnega prednika poljskega jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya (v katerem se je uprl njegovemu omalova.evanju rezijanske folklore z mislijo, da se je slavni Poljak vanjo premalo poglobil in da se ni nikoli »izmotal iz jezikoslovne metode« ter se »ni mogel v.iveti v vlogo folklorista«, zaradi eesar je v Reziji naletel le na popaeen odlomek pomembne pripovedne pesmi: Lepe Vide90 . tja do skrbi za natis rezijanskega slovarja, ki bo iz.el kot sad sodelovanja med slovensko in rusko 85 Ibid., 10. 86 Gl. op. 38. 87 M. Bufon, Rezija, Enciklopedija Slovenije, 10, Ljubljana 1996, 192. 88 M. Stanonik,op. cit., 22.23; navedeno po M. Matieetov, Löl Kotlia, Krpan iz Rezije, Sodobnost, 1963, 249.256. 89 T. Cevc, op. cit., 10. 90 M. Stanonik, op. cit., 9; navedeno po M. Matieetov, Rezijanska pripovedna pesem, Etnolog, 17, 1944, 26.33. Etnolo.ki krotilec zverinic akademijo znanosti in umetnosti.91 V preteklih .tirih desetletjih je Matieetov iz Rezije v svet natresel marsikak.no folkloristieno poslastico: silaka Löla Kotliaa . Krpana iz Rezije;92 mlaj.ega junaka, ki prelisiei mitienega pastirja . Polifema iz Rezije;93 legendo o svetem Antonu opatu, ki gre v pekel po ogenj za zmrzujoee ljudi . slovensko, rezijansko varianto mita o Prometeju;94 v ljudsko pravljico preoblikovano budistieno izroeilo o Barlaamu in Jozafatu;95 vse svoje Ro.ice (»nabrane« ljudske liriene pesmi) in Zverinice iz Rezije (»ujete in udomaeene« .ivalske pravljice)96 in .e mnoge druge. (O Reziji je predaval na treh mednarodnih kongresih.)97 Od .anrov prozne folklore so ga najbolj privlaeile prav te slednje . .ivalske pravljice . in o njih se ni mogel znebiti vtisa, da pomenijo vrh med drugimi pravljienimi .anri v Reziji.98 153 O tako dolgem vztrajanju v tej dolini je povedna Matieetova utemeljitev po prvih desetih letih dela med Rezijani: Tam vztraja zavóljo tematsko neprieakovanih najdb; zavóljo zelo arhaienih ert v rezijanskih variantah k znanim mednarodnim pravljicam in njihove nenavadno kakovostne estetske podobe; zavóljo sreeanj z izrednimi pravljiearji . na primer Tino Vajtovo, Rozalijo Longhino, Rozalijo Eúnkino,. . katerih repertoar je .tel za dol.nost zajeti kolikor mogoee izerpno; zavóljo redko dane prilo.nosti za neposredno opazovanje naveze pravljica-poslu.alec in zavóljo prilo.nosti za ugotavljanje najrazlienej.ih oblik .ivljenja, rojevanja, odmiranja, prevzemanja, spreminjanja, pogostnosti, moei pripovednega izroeila in posameznih pripovednih zvrsti.99 Matieetov je proslavil Rezijo in Rezija je proslavila njega; spomladi leta 1990 je bil izbran za njenega eastnega obeana. V strokovnih in drugih krogih pa na. »pravi Rezijan med Rezijani« slovi .e posebej zavóljo svojih zaslug za uveljavitev tamkaj.njega pripovedni.tva v prozi. Manj znano je njegovo ukvarjanje z rezijansko pesmijo, eeprav tudi tega ni bilo malo. Zato se zdi poueno predstaviti .e njegovo razlago, od kod, zakaj in od kdaj se je pojavilo tudi to njegovo delo. Z omenjeno razlago namree mikavno odstira .ir.i pogled na .ivljenje v Reziji: na prav nenavadne funkcije pesmi v prej.njih easih . kaj vse so ji naravno, brez spotikanja zaupali . in na ples kot posebej ugodno prilo.nost za »objavo« osebnih ali va.kih novic in skrivnosti. Njegovo veekratno bivanje tam »pod Tjanynovo Sinco« mu je omogoealo, da se je s 91 T. Cevc, op. cit., 10. 92 V: Sodobnost, 11, 1963, 249.256. 93 La fiaba di Polifemo a Resia, Festschrift für Robert Wildhaber, Basel 1973, 407.415. 94 Il furto del fuoco a Resia, in Sardegna e nel mito prometeico, Studi in onore di Carmelina Naselli (Catania) 1, 1968, 165.191+ priloge. 95 M. Matieetov, Jozafat in Barlaam v Reziji, Trinkov koledar (Gorica . Eedad), 1985, 122.157. 96 Gl. opombi 59, 60 in S. Zemljie-Golob, op. cit., 20, 21. 97 Na kongresih ISFNR (International Society for Folk Narrative Research) v Atenah 1964 in v Helsinkih 1974 in na mednarodnem slavistienem kongresu v Pragi 1968. 98 M. Stanonik, op. cit., 24. 99 Ibid., 25. Inja Smerdel pesmijo sreeeval neprisiljeno in nevsiljivo. V svojem spisu Ob zibki ljudske liriene pesmi v Reziji 100 je iz avtopsije navedel primere, iz katerih se da ne samo slutiti, ampak podo.iveti proces njihovega nastajanja. Tako improvizatorska .ilica in iznajdljivost kot tradicija in gojena spretnost v metaforienem izra.anju so se . po Matieetovem prieevanju . lepo pokazale v pesni.kih dialogih s planine na planino. In tako je prav planino povzdignil v rezijansko pesni.ko akademijo.101 Rezija v Matieetovem .ivljenju in raziskovalnem delu nedvomno ni bila samo priloga. Bila je glavna, slastna in obilna znanstvena jed. 154 O Matieetovem, etnolo.kem krotilcu zverinic In zdaj k poobedku: k Milku Matieetovemu kot »etnolo.kemu krotilcu zverinic«. Ob tak.nem naslovu sklepnega poglavja se najverjetneje porajajo vsaj tri vpra.anja: Iz katerega klobuka sem potegnila to . tako v njemu posveeenih besedilih kot v drugem strokovnem slovstvu102 . doslej neuporabljeno besedno zvezo? Le zakaj naj bi bil Matieetov »krotilec« in ne preprosto raziskovalec? In kdo sploh so »zverinice«? Zaeenjam s konca: pri zadnjem vpra.anju in znova v Matieetovi Reziji; pri njegovi za (slovensko) slovstveno folkloristiko izjemni knjigi .ivalskih pravljic, ki ji je v naslov premi.ljeno dal staro rezijansko besedo za gozdne .ivali . »zverinice« (saj se, kot pravi, domaee .ivali . po rezijansko ».ivinice« . v pravljicah pojavljajo dosti bolj poredkoma kot divje).103 Zverinice so torej divje, gozdne .ivali: lisica, volk, zajec, pol., mravljica,. In tudi drugi odgovor je posredno zagre.il Matieetov. Na naslovnici Zverinic iz Rezije je . namesto, da bi zapisal: »zbral in prevedel« (iz rezijanskega nareeja v knji.ni jezik) . z metaforo ubesedil, da je pravljice »ujel in udomaeil«. Etnolo.ko in literarno oearan nad njimi jih je znanstveno »ukrotil« ter jih »spustil« v knjigo. Odgovor na prvo vpra.anje pa je naslednji: Matieetova iskrena zagledanost v naravo prepoznavno odseva tudi v njegovem znanstvenoraziskovalnem delu. Razpravljal je o zvezdah (o zvezdnih imenih, o predstavah o njih in o izroeilu o zvezdah 100 V: Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Bene.ki Sloveniji, Trst . .peter, 1978, 57.80. 101 M. Stanonik, op. cit., 27. 102 Podobno besedno zvezo . »sveti krotivec zverine« . sem pozneje odkrila med prebiranjem Matieetovih spisov in sicer v zvezi s svetim Korbinijanom, v razpravi Po sledovih medveda s Kri.ne gore (Lo.ki razgledi, 34, .kofja Loka 1987, 163.200). 103 V predgovoru k Zverinicam iz Rezije (1973), na strani 15. Tam tudi pripoveduje, kako se je ob preverjanju besedil teh pravljic sedeminpetdesetletna Jelica v Borovieju ustavila ob »zverinicah« v njegovem naslovu. Beseda se ji je zdela nenavadna, zato se je obrnila na »vi.jo jezikovno instanco«, na svojo dvaindvajset let starej.o mater Ano Eelinovo, ki ji je lepo razlo.ila, da »zverinica« .ivi v gozdu, ».ivinico« pa redimo pri hi.i. Zverinica je izreeno imenovana v besedilih .t. 29, 39 in 59, vseh treh s Solbice. Matieetov pa v nadaljevanju prizna .e manj.i avtorski greh, in sicer, da je dal v mno.ino samostalnik, ki ga izvirnik pozna samo v ednini. »Dobro vem, da je zverina ponavadi edninska oblika z mno.inskim pomenom in da bi to veljalo v enaki meri tudi za pomanj.evalno obliko zverinica. Ta ljubkovalna oblika kajpada ni nie nenavadnega za Rezijo. Tam je tudi lisica lesyeica« in tako naprej. Etnolo.ki krotilec zverinic med Slovenci)104 in o cvetju (o »bedenicah« ali narcisah, njih imenih, pesni.kem in obrednem izroeilu),105 a najbolj .tevilni so v tem pogledu prav gotovo njegovi spisi o .ivalih; o divjih, gozdnih .ivalih, o zverinicah. In o tem, kako se je v povedkah, pravljicah, pesmih, rekih, besedah,. odra.al elovekov odnos do njih. Od tod ta slikovita, morda nenavadna, a zanj tako ustrezna besedna zveza: »etnolo.ki krotilec zverinic«. Matieetov je svoj odnos do .ivali izoblikoval ob dedu Matiji, ki je bil . kot pravi . njegov »mentor v biologiji«. Vez med njima je bila posebej moena. Neizbrisno je zaznamovala vseh sedem Milkovih rosnih let, vse do dedove smrti o vseh svetih leta 1926. »Vsaka generacija se mora znova s pokrajino seznanit,« mi je pripovedoval o odra.eanju na Krasu. »Smo preiskali vse bore; smo tolkli na drevo, da bi spoznali, 155 ee je mati veverica 'doma'; je imela vedno vee gnezd, da je lahko svoje mlade prenesla.« In »vse tiee . kako poje ta tie in kako oni,« vse ga je ded naueil. »Otroka me je vodil po gmajni in me uvajal v skrivnosti narave.,« je Matieetov potlej skoraj po poltretjem desetletju ubesedil pomen dedove duhovne zapu.eine v enem izmed utrinkov iz ljudskega pesni.tva;106 v .krjanekovih bogokletnih popevkah, v svojem prav prvem spisu, posveeenem kaki zverinici; tistikrat .krjaneku. O tem, kar mu je ded o njem zaupal . kako ko se dviga od tal vse vi.e in vi.e, pravi: »Grem ubit boga! Grem ubit boga!« ko se pa naglo spu.ea k tlom: »Sem betek pozabil, sem betek pozabil,« . je tedaj zapisal, da gre za zelo star, prvinski naein izra.anja do.ivetij; za elove.ko opona.anje .ivalskih glasov, za posnemanje .krjanekove popevke. Z besedilom o .krjaneku . tej »pojoei raketi«, kot ga je poeastil pesnik Oton .upaneie, . pa se je sicer odzval na odstavek iz podlistka Ferda Godine. V njem prekmurski pisatelj omenja .krjance nad poljem, »razposajene s svojimi bogokletnimi popevkami«. »Kar tako mimogrede je obdol.il .krjaneji rod, ne da bi posebej navedel, zakaj naj bi bile njihove popevke bogokletne,« je zaeel razpravljati o motivu Matieetov, ga razlo.il s spominom na dedov uk, v nadaljevanju pritresel nekaj .trekljevih inaeic iz Slovenskih narodnih pesmi, sledil tej »bogokletni noti« na Hrva.ko in spis sklenil z razkritjem, »kako so prisluhnili .krjanekovi popevki literarno vzgojeni pesniki«.107 (Med najinimi pogovori mi je .krjaneku ob rob omenil, da bi bila »za enega ali za eno zelo hvale.na naloga, ee bi pokril celo slovensko ozemlje in te variante (elove.kega opona.anja ptiejih popevk) zapisal. V .treklju jih je kakih dvajset, pri Matieetovem (med njegovimi zapisi) enih sto«.) In potem so pritekle, se priplazile in priletele rezijanske zverinice. »Izmed okroglo dvesto .tirideset rezijanskih .ivalskih pravljic,« kolikor se jih je Matieetovemu posreeilo zapisati od 10. maja 1962 do 2. septembra 1973, jih je za svojo antologijo 104 Slovenska ljudska imena zvezd in predstave o njih, Anzeiger für slavische Philologie (Wiesbaden & Graz) 6, 1972, 291.304; Zvezdna imena in izroeila o zvezdah med Slovenci, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 2, 1974, 43.90. 105 »Bedenice«. Imena, pesni.ko in obredno izroeilo o tem cvetju na Slovenskem in pri sosedih v hrva.ki Istri, Traditiones, 5/6, 1976/77 (1979), 277.300. 106 Gl. op. 22. 107 M. Matieetov, Utrinki iz ljudskega pesni.tva, Novi svet, 5, Ljubljana 1950, 381.383. Inja Smerdel odbral .estdeset, »se pravi na vsake .tiri po eno«.108 Pri tem je sledil .e posebej kriteriju lepe oblike, .ivahnega stila in ubranosti med obliko in vsebino, kar potrjuje njegovo naeelo o folklori kot besedni umetnosti. Pred oemi je imel tudi kriterij sorazmerne udele.be vseh posameznih vasi in zaselkov (kar potrjuje naeelo spo.tovanja do nosilcev folklore), a ta ga ni vodil. V antologiji je »gladko izpustil« kar nekaj tipov pravljic po mednarodnem klasifikacijskem sistemu Aarne .Thompson (eeprav so po vsebini v veeini vendarle tovrstne variante), saj ga ni »navdihovala niti .elja, da bi spravil skupaj eimvee« tak.nih primerkov. In ob njegovem pogostem zatrjevanju, da mu vee pomenijo razlieice .e znanih tem, je zato presenetilo nekaj takih pravljic v zbirki, »ki so vsaj v Rezji, ee ne tudi zunaj nje, brez variant«. 156 Upo.teval je torej tudi kriterij tematske novosti ali vsebinske enkratnosti, eeravno mu pri izbiranju besedil niti ta ni bil pomembnej.e vodilo od lepe oblike, .ivahnega stila, ubranosti med obliko in vsebino...109 Zverinice je objavil z vsem strokovnim aparatom in uvodom, v katerem je strnil svoja spoznanja in védenje ne le o tej pravljici, ampak delno tudi o pripovedni.tvu sploh: Omenjeno pravljico razmejuje od »splo.no arioevropskega .ivalskega Tiereposa«, ki ga ima za eno izmed fikcij 19. stoletja. Analizira pravljiene figure-.ivali, ki si prizadevajo biti eimbolj podobne ljudem, le imen nimajo. Iz bogatih izku.enj s prebivalci Rezije sklepa, da je . ne le na podlagi v antologiji objavljenega gradiva, ampak iz celotnega izroeila in stikov z ljudmi . mogoee sprejeti mnenje, da so se Rezijani .e nedavno morali obeutiti z .ivalmi in celotno naravo kot enota. Med njimi ni hierarhizacije; vse se giblje na isti ravni . elovek, .ival in bajno bitje. Zato je tudi antropomorfizacija .ivali tako izrazita. In v teh pripovedih se ostanki starodavnega verovanja kri.ajo z realistienimi ertami, ki se najbolj ka.ejo v jeziku .ivali.110 Matieetov je v svojem predgovoru k Zverinicam poleg pripovedovalcev, pravljiearjev, razkril tudi njihove poslu.alce. O tem je zapisal, da imajo .ivalske pravljice v Reziji »najvee in najzvestej.ih poslu.avcev: vse rezijanske otroke. Zato obvezno vsaka mati zna in pripoveduje vsaj nekaj 'lisiejih pravljic'. Zaradi izrazitega realizma, ki pre.ema te pravljice, rezijanski otroci ob njih korak za korakom, neprisiljeno spoznavajo svet, njegove sonene in senene strani. (.) .ivalska pravljica je potemtakem priprava na .ivljenje.« Med poslu.alci pa Matieetov nikakor ni prezrl odraslih, ki »jim zmerom radi prisluhnejo, ee se po nakljueju znajdejo zraven«. In pravi, da »bi bil v zmoti, kdor bi mislil, da so .ivalske pravljice namenjene samo otrokom«.111 Kot posredno potrdilo o tem, kaj pomeni .ivalska pravljica v .ivljenju Rezijanov, navede tekst .tevilka 38, pravljico »Tri botre lisieice«. V Bili je na primer o njej z vee strani sli.al, »da je bil eas, ko so si vneto pripovedovali samo o lisici in naravnost tekmovali med sabo, kdo si bo izmislil kaj imenitnej.ega«. Zgodba gre pa takole: »Lisica sredi Loga svoji botri z Brajde najprej postre.e z likerjem in sladkim prigrizkom. Potem jo zadr.i na obedu, da se lepo najesta in napijeta in ob 108 Iz predgovora k Zverinicam iz Rezije (1973), na strani 21. 109 Iz predgovora, na strani 22; M. Stanonik, op. cit., 24. 110 Ibid., 24. 111 Iz predgovora, na strani 35.36. Etnolo.ki krotilec zverinic gramofonski plo.ei tudi zaple.eta. Nato se spravita pred televizijski zaslon, odtod na sprehod po vrtu, kjer nazadnje pristaneta v cvetlieni uti. Tu se zlekneta v le.alnik in si zaeneta praviti pravljico . to lisiejo! (Za tem bo pri.la samo .e erna kavica ekspres).«112 V Reziji tako nikakor ne dr.i ugotovitev, prebrana v predgovoru k beloruski zbirki .ivalskih pravljic, da zapisi zadnjih desetletij ne dajejo osnove, da bi na .ivalsko pravljico gledali kot na pojav, ki te.i k nadaljnjemu razvoju. V pravljieni zakladnici Rezije, te earne gorske doline, je Matieetov poleg tradicionalnih tem, ki imajo veasih za sabo poltretje tisoeletje (Ezop!), na.el pripovedi, ki so se rodile tako rekoe pred njegovimi oemi. V antologiji so tak.ne vsaj tri (.tevilke 37, 38 in 49) in .e v predgovor vpletena enain.estdeseta pravljica o botru volku, ki si je kupil motor in povabil botro lisico na poskusno vo.njo. Prav ta besedila so njegov »dokaz, da 157 je moe pomladiti tudi prastaro .ivalsko snov«. Ka.ejo »spontano obeuteno potrebo po modernizaciji te pravljiene zvrsti«113 in mikavno razkrivajo njen nezanemarljivi pomen v vsakdanjem .ivljenju Rezijanov. A z zverinicami po Zverinicah iz Rezije Matieetov .e ni koneal. Leta 1987 je stopil Po sledovih medveda s Kri.ne gore.114 V razpravi s tem naslovom je obdelal temo, ko divja .ival (medved in v nekaterih variantah volk) zadavi domaeo (poveeini enega izmed dveh v jarem vpre.enih volov), za kazen pa mora sama prevzeti njeno delo. Z omenjeno temo se je spoprijel tako rekoe monografsko. Obdeluje jo v hagiografiji, ikonografiji, literaturi in ustnem izroeilu. Prostorsko zasleduje pravljieni tip AT .tevilka 1910 »vsaj z Irskega in .kotskega eez celinsko Evropo na vzhod tja do Kavkaza in Mezopotamije, easovno od antienega Ezopa skozi srednji vek (ne samo kr.eanski), mimo Kljukca Münchhausna vse do pravljic, zajetih iz ljudskih ust v na.ih dneh.« Ob tem ugotavlja, da se je ta snov skozi eas in prostor prebijala po dveh tirih: »po posvetnem, laienem tiru, najvee ustno, kot samostojna pravljica ali v povezavi z drugimi pravljicami; po nabo.nem tiru, vtkana v .ivljenjepise raznih svetnikov, najprej ustno, zelo zgodaj pa tudi pisno in v likovnih upodobitvah«. O ti drugi, »svetni.ki« veji izroeila pravi, da se je je folkloristika izogibala, najbr. zaradi skrbi pred zamero verujoeih; a ta strah je bil nepotreben, saj so celo raziskovalci iz duhovni.kih vrst naravnost povedali, da gre »nie vee in nie manj kot zapravljico, ki se je vsidrala v.ivljenjepis tega, drugega, tretjega,. svetnika« (svetega Korbinijana in vsaj .e tridesetih drugih po Matieetovi evidenci).115 Komaj je medved odlomastil . po tako temeljiti obdelavi pravljienega motiva o ukroeeni zveri, ki je morala nadomestiti razparano domaeo .ival . .e je priletelo nekaj ptiejega med Matieetova znanstvena besedila: Lün(j),116 razprava o pozabljenem 112 Iz predgovora, na strani 26.27. 113 Iz predgovora, na strani 38.39. 114 M. Matieetov, Po sledovih medveda s kri.ne gore, Lo.ki razgledi, 34, .kofja Loka 1987, 163.200. Pravljieni tip je deset let pred tem obdelal v elanku: Bär (Wolf) im Gespann (AaTh 1910), Enzyklopädie des Märchens (Berlin . New York), I, 1977, 1204.1207. 115 Ibid., 163. 116 M. Matieetov, Lün(j), Traditiones, 18, Ljubljana 1989, 119.124. Inja Smerdel imenu ene izmed ujed. In z njo spet njegov Kras, Rezija in spomin na deda. Na Krasu je namree vse polno ptiejih priimkov. V Pliskovici je na primer doma prava ptieja dru.eina: Kos, Petelin, Vrabec, .erjal, Kosie, Euk., v bli.njem Komnu Strnad in v Koprivi Orel (ki je raztresen po celem slovenskem ozemlju), vsi oblikovno in pomensko jasni priimki ko beli dan. Gabrovica pa je Matieetovemu ponudila nekaj posebnega . lünja . »zaresno onomastieno uganko, ki mi ni dala miru .e od otro.kih let«; vse od povabila v goste »k Lünjevim« v Gabrovico, kamor je tistikrat spremljal deda. Uganka se mu je razre.ila .ele eez dolga leta, dobesedno sama, in to dalee proe od Krasa. Ko je leta 1964 z dru.ino taboril v Reziji, v osojski planini v zno.ju Kanina, je proti poldnevu zasli.al stra.no krieanje sosede Maríce Ankine, 158 osojanske plan.arice, ki je vpila: »Lün . lün . lün!«. Nad sabo je zagledal krivca za eudni preplah: velikega ptiea, ki si je oeitno nameraval privo.eiti sosedino odbrano koko.. Lünju v razpravi sledi po slovarjih (Megiserju, Pleter.niku, Bezlaju,.); ga najde v Dalmatinovi prvi izdaji Mojzesovih bukev (1578) kot goluna in potem v priredbi za popolno, wittember.ko Biblijo (1584) kot lujna; ugotovi, da je dana.nja uradna pisava ptiejega priimka Luin (Luvin in podobno) dedi.eina preteklosti, ki se je zadovoljevala z bolj ali manj pribli.nimi re.itvami, in spozna, da domaee hi.no ime Lünjevi ni omejeno le na Gabrovico na Krasu (odkril je .e tri dodatna »lünjevska gnezda«: v vasi Lipa pod Trsteljem, v Svetem poleg Komna in ob reki Reki blizu Nadanjega sela). Svoj spis o lünju Matieetov sklene poetieno, s pesmijo rezijanskega pesnika Rina Chineseja, ki je »taistemu ptieu . lünu/lünju (v povezavi s soncem, luno, vetrom, goro in lesom) . zapel hvalnico, kakr.ne v slovenski literaturi doslej ni bil dele.en ne on ne katerikoli iz njegove roparske .lahte«.117 In .e ena .ivalca se je ujela v past lovca na besede: pol.ja samica. V skrbi za jezikoslovsko enakopravnost med spoloma v .ivalskem svetu jo je Matieetov pred nekaj leti predstavil v »zaeasnem poroeilu«,118 v katerem je spravil na svetlo njeno skoraj povsem neznano ime . durla . in natresel prgi.ee »narodopisnih mrvic/ rozin« o pol.jem lovu. »Glede na to, da se 'kranjskemu' polhu (ki ni samo kranjski!) poje slava .e nekaj stoletij, je res eudno, kako o njem nismo vedeli niti tega, da njegova dru.ica nosi drugaeno ime kot 'on' . polh,« je zapisal v omenjenem poroeilu. V njem je gozdna zakonca durlo in polha postavil ob bok ko.uti in jelenu ter drugim znanim .ivalskim parom iz domaeega okolja (na primer kravi/biku, kobili/ .rebcu, koko.i/petelinu in podobnim), pri katerih sta samec in samica filolo.ko vsak na svojem bregu. Zadnji v vrsti Matieetovih zverinic pa je priletel .kr.ad; bo.anska .u.elka, ki v toplih krajih od Kitajske in Japonske do Mediterana in zahodne Slovenije (Krasa, Brd, Vipavskega, slovenske Istre in Bene.ke Slovenije) poje nepretrgoma do smrti; vzdr.ljivi pevec sonenih de.el, ki vsako leto znova zgori v petju in ljubezni. Tudi njega je spoznaval na Krasu, ob dedu Matiji. »Ded me je v seno.eti s sabo jemal in me ueil, kako ga mora. ujet,« mi je o tem pravil in mi zaupal dedovo lovsko 117 Ibid., 123. 118 M. Matieetov, Durla: pol.ja samica, Proteus, 7/61, Ljubljana 1999, 332.333. Etnolo.ki krotilec zverinic modrost. V .oli, na gori.ki .kofijski gimnaziji, je o svojem lovu na krhke .u.elke skoraj deset let zatem (1935) pisal v prosto izbrani nalogi, kakr.no jim je enkrat na leto dajal profesor Kacin. V nji je opisal en poletni dan na Krasu in napisal, da so »lovili .kr.ade«. Profesor mu je besedo z rdeeim podertal in ga opozoril, da se po Breznikovem in Ramov.evem pravopisu iz leta 1935 ime te .u.elke pi.e s erko .t in ne z .d. Matieetov se potem .e dolgo ni mogel sprijazniti s papirnatim diktatom priueene, ne.ive, kabinetne oblike .kr.at. Mladi jezikoslovec je vedel, da obstaja tudi .e drugaena, domaea, samorasla oblika .kr.ad, in se ji nikoli ni odpovedal. Za svoje pisanje o .kr.adih v zadnjih letih pa pravi, da se mora »zahvalit Topori.ieu«. Da se je vse zaeelo ob pripravah za izdajo najnovej.ega Slovenskega pravopisa (ki je iz.el 2001). Izbruhnila je erkarska pravda, ki jo je Matieetov zaeel maja 1999 z 159 javnim predavanjem v jezikoslovnem klubu ljubljanske Filozofske fakultete, z naslovom Kra.ko-vipavsko-bri.ke .kr.ade spet v SP, kjer so (celih 21 let) .e bili! Javna razprava ni bila brez pomena, saj je na koncu le obrodila. In Matieetov je v Post scriptum svoje druge .kr.adje antologije (2002)koneno lahko zapisal: »Eeprav so .kr.adu (pre)dolgo zaklepali vrata v novi Pravopis, je nazadnje vseeno sreeno priletel noter . najbr. kar skozi okno . podobno kot pravljieni Korant/Pust v nebesa, kljub nasprotovanju nebe.kega vratarja Petra, starega sitne.a. Na.a .kr.adja pravda (.) se zdaj razteguje .e v eetrto leto. Vendar se lahko br. pohvalimo, da se izteka br.kone v prid .kr.adu.«119 Matieetovega sta sprva gnala odpor proti malieenju imena »ljubljenca iz mladih dni« . prava erkarska pravdarska strast . in odpor proti »razgla.anju .kr.adov za 'mrees' (golazen zoprno, podobno pajkom)« . oziroma proti njihovemu spreminjanju v erieke, cvreke, murne in kobilice (kar so seveda eisto druge .ivalce). Plod vsega tega pa je vendarle .lahtno darilo ljubljencu iz mladih dni: dve bogati in svojstveni .kr.adji antologiji, ki bosta najverjetneje doeakali .e tretjo. Prvemu .kr.adjemu berilu iz leta 2000120 je Matieetov napisal predgovor v vezani besedi; v drugem je ta drugaeen, v nevezani besedi, saj se berilo od prej.njega loei »predvsem po tem, da so tu skoraj same pesmi . nabralo se jih je malo manj kot dvajset«. V obeh se zvrstijo dela literarnih snovalcev . pesnikov, pesnic in drugih . vedno znova skozi eas in prostor. »V kulturah daljnovzhodnih so se na.la .kr.adja prieevanja nadvse zgodnja, ko ni Zahod .e starca imel Homerja. Kitajec 'eán', Japonec 'sémi' pravi .kr.adu. (.) Homer v zahodnega sveta kulturo .kr.ada vpelje pod imenom 'tettix', postavi Ezop ga ob mravljo v basen in Platon davni mit pred nas razgrne, kako nastal je tettix iz eloveka. (...) .kr.ada ni le antika opevala, simbol je tudi bil vsem trubadurjem. (...) V Provansi (ob Greiji, Japonski, Kini, v .kr.adjih pevcev centru najbolj slavnem), je Faure usodo pesnika, Mistrala, s .kr.ada usodo prelepo povezal: 'Le cigale s'endort, comme meurt un poete, lasse d'avoir vécu, fiere d'avoir chanté.'«121 Matieetov sestavke dvanajstih avtoric in avtorjev (med njimi Carduccija, 119 M. Matieetov, .kr.adja antologija 2, Primorska sreeanja, Leto 26, .t. 249 (2002), 70. .kr.ada so poleg .kr.ata (in po abecednem vrstnem redu pred njim) umestili na str. 1532 slovarskega dela novega pravopisa. 120 M. Matieetov, .kr.adja antologija, Primorska sreeanja, Leto 24, .t. 231/232 (2000), 587.597. 121 Ibid., 587.589. Inja Smerdel Garcia Lorce, de La Fontaina, Longosa,.) niza vse do na.ih dni, kar podobno ponovi v drugem izboru. Tudi v tej antologiji imajo easovno prednost .kr.adi iz stare Greije; ob premiku v srednji vek pa Matieetov razkrije mikavno novost . izjemo med zbranimi literarnimi besedili o .kr.adu . .ivalsko pravljico v latinskih verzih neznanca iz Italije iz zaeetka 10. stoletja. V novej.em easu se zvrstijo novogr.ki avtorji (Rotas in Elitis), nekaj je primerkov ju.noslovanskega pesni.tva (na primer Nazorjeva pesem »Cvreak«), a najmoenej.i . vsaj po .tevilu pesnikov, ki so v svoje tekste vpletli .kr.ade (it. 'cicala') . je italijanski sklop. (V njem je vesel Pasolinija, ki je .kr.adu zapel .e v svoji prvi drobni zbirki pesmi iz leta 1942.) Matieetov se v predgovoru opraviei zaradi bornosti slovenskega poglavja: »Spodobilo bi se, to 160 dobro vem, da bi bilo (.) obse.nej.e. Do tega bo, upam, kmalu tudi zares pri.lo, tako da bo pravzaprav vse, kar je bilo o .kr.adih pri nas .e kdaj vrednega povedano ali zapeto, skupaj s primerno osvetlitvijo zasedlo eeden prostor na predstavitveni polici.« V nadaljevanju pove, da ima pripravljenih vsaj .e .est slovenskih pesni.kih besedil, vse od leta 1831 do danes.122 O .kr.adih pa Matieetov posku.a zapeti tudi drugaee; kot etnolog. I.ee in jih tu in tam najde (s pomoejo prijateljev in vedno bolj .tevilnih ».kr.adjih« sodelavcev) v mitologiji, v glasbi, v vsakdanjem .ivljenju. Odkriva njihov odsev in pomen v kulturi. Tako je na primer na.el japonsko igraeko z glasom .kr.ada »semi«; velikonoene raglje iz okolice Krkave v Istri, imenovane ».krgadice«; in dobil je zapisano pripoved iz Malezije . o tem, kako tam .kr.ade lovijo ter na kak.en naein jih potlej slastno pripravijo in pojejo. .kr.adjim zadevam ni videti konca. Drobna .ivalica iz poobedka o Milku Matieetovem, etnolo.kem krotilcu zverinic, in njegov »ljubljenec iz mladih dni«, ki bi jih lahko krstili kar za »dedov eas«, je ob koncu zgodbe o tem slovenskem folkloristu in etnologu nedvomno .e enkrat slikovito in zgovorno potrdila, kam vse in kako dalee se.ejo s svojim vplivom dogodki in izku.nje iz otro.tva. tum: Tudi zgodba o etnolo.kem krotilcu zverinic nima konca; Milko ne bo nikoli zares ukroeen, dokoneno »spravljen« v kak.no biografsko besedilo. V januarju 2003 mi je v muzej prinesel kopijo prispevka, ki ga je leta 1999 napisal za jubilejni zbornik Traditiones (28/2) na east Zmagi Kumer. Nanjo mi je zapisal: »O mojem smrtnem grehu in spovedi, ki ima paralelo pri Mistralu; bi bil vesel, ee 'fliknete' v svoj spis!« V prispevku z naslovom Podobni spovedi s Krasa in iz Provanse (na straneh 187.189) Matieetov opozarja na motiv spovedi v pesnitvi »Mireio« (1858) provansalskega pesnika Mistrala (o uboju ptieke pastirieke), ki verjetno izvira iz ljudskega izroeila, in ga povezuje z lastnim do.ivetjem iz mladosti (z zamoleanim kamenjanjem ku.earice); ubesedi sreeanje s .e eno, z nikoli pozabljeno zverinico iz otro.tva . s ku.earico. Post scriptum: 122 .kr.adja antologija 2, 57.59. Etnolo.ki krotilec zverinic Milko Matieetov "v sedlu" na terenu Dekani leta 1949. (Foto: B. Orel) Inja Smerdel LITERATURA BUFON, M., Rezija. V. Enciklopedija Slovenije, 10, Ljubljana 1996, str. 192. CEVC, T., Ob osemdesetletnici dr. Milka Matieetovega. Traditiones, 28/1 (1999), str. 9.11. CIRESE, A., Milko Matieetov e i paesi del Molise (Italia). Traditiones, 28/1 (1999), str. 65.72. DAPIT, R., Tradizione orale a Resia: un tentativo di confronto fra lo stato attuale e la ricerca di Milko Matieetov. Traditiones, 28/1 (1999), str. 35.50. FIKFAK, »In principi je bila Basida« (in njen po-ustvarjalec). Traditiones, 28/1 (1999), str. 29.34. KURET, N., Le Livre Slovene, 8 (Ljubljana 1970). Traditiones, 2 (1973), str. 330. MATIEETOV, M., (podpis: Bogomilo Omari), Sant' Andrea nasce due volte in un canto narrativo dal Carso triestino. Lares, 11 (1940), str. 172.175. MATIEETOV, M., Rezijanska pripovedna pesem. Etnolog, 17 (1944), str. 26.33. 162 MATIEETOV, M., Renata Steccati in njeni zapisi bene.ko-slovenskih ljudskih pesmi. Razgledi, 2 (1947), str. 120.128. MATIEETOV, M., Attila fra Italiani, Croati e Sloveni. Ce fastu?, 24/25 (1948/49), str. 116.121. MATIEETOV, M., Josip Jureie, Regina Kramaro in nosilci folklore. Razgledi (Trst) 3 (1948) str. 449.457. MATIEETOV, M., Utrinki iz ljudskega pesni.tva. Novi svet, 5 (1950), str. 382. MATIEETOV, M., Posvetovanje vzhodnoalpskih folkloristov v Ljubljani marca 1956. Slovenski etnograf, 9 (1956), str. 280. MATIEETOV, M., Le rotelle infuocate nelle Alpi Orientali. Ce fastu?, 27/28 (1951/52), str. 111.127. MATIEETOV, M., Se.gani in prerojeni elovek, Dela SAZU, II. razred, 15, Ljubljana 1961. MATIEETOV, M., Genevieve Massignon: Contes corses . Vidya (Trapani) 3 (1965), 54.56. Journal of the Folklore Institut, 3 (1966), str. 84.88. MATIEETOV, M., Il furto del fuoco: a Resia, in Sardegna e nel mito prometeico, Catania : Universita di Catania, 1968, [165]-191 str., [4] pril. MATIEETOV, M., Slovenska ljudska imena zvezd in predstave o njih. Anzeiger für slavische Philologie, 6 (1972), str. 291.304; MATIEETOV, M., Zverinice iz Rezije, Ljubljana : Mladinska knjiga, Trst : Zalo.ni.tvo tr.a.kega tiska, 1973. MATIEETOV, M., Zvezdna imena in izroeila o zvezdah med Slovenci. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 2 (1974), str. 43.90. MATIEETOV, M., »Bedenice«: imena, pesni.ko in obredno izroeilo o tem cvetju na Slovenskem in pri sosedih v hrva.ki Istri. Traditiones, 5/6 (1976/77), str. 277.300. MATIEETOV, M., Ob zibki ljudske liriene pesmi v Reziji. Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Bene.ki Sloveniji, Trst : Zalo.ni.tvo tr.a.kega tiska, 1978. Str. 57-80. MATIEETOV, M., Jozafat in Barlaam v Reziji. Trinkov koledar (1985), str. 122.157. MATIEETOV, M., Sint ut sunt, /polemika z D. Nanevskim/. Traditiones, 15 (1986), str. 249.254. MATIEETOV, M., Po sledovih medveda s Kri.ne gore: mednarodni pravljieni motiv AT 1910 v hagiografiji, ikonografiji, literaturi in ustnem izroeilu. Lo.ki razgledi, 34 (1987), str. 163-200. MATIEETOV, M., Lün(j). Traditiones, 18 (1989), str. 119.124. MATIEETOV, M., Durla: pol.ja samica. Proteus, 7/61 (1999), str. 332.333. MATIEETOV, M., .kr.adja antologija. Primorska sreeanja, leto 24, .t. 231/232 (2000), str. 587.597. MATIEETOV, M., .kr.adja antologija 2. Primorska sreeanja, letn. 26, .t. 249 (2002). Posebni odtis z dostavki, Nova Gorica, junij 2002. Str. 57.74. MIKLAVEIE-BREZIGAR, I., Pomen Milka Matieetovega za zahodne Slovence. Traditiones,28/1 (1999), str.51.63. MUNDA HIRNÖK, K., Porabske poti dr. Milka Matieetovega. »Bil sem neueakan, da bi tudi iz Porabja dobil pravljico.«. Traditiones, 28/1 (1999), str. 73.80. NOVAK, V., Teden dni pod cincalicami z Milkom Matieetovim. Traditiones, 28/1 (1999), str. 85.88. PAHOR, B., O rojenicah ob Milkovi zibki. Traditiones, 28/1 (1999), str. 81.84. SLAVEC GRADI.NIK, I., Etnologija na Slovenskem: med eermi narodopisja in antropologije, Ljubljana 2000. STANONIK, M., Slovenska razlieica primerjalne slovstvene folkloristike: oris raziskovalnega dela dr. Milka Matieetovega. Traditiones, 18 (1989), str. 7.54. Etnolo.ki krotilec zverinic TERSEGLAV, M., Pogovor z dr. Milkom Matieetovim. Celov.ki zvon, 10, 34 (1992), str. 63.74. ZEMLJIE-GOLOB, S., Narodopisna bibliografija dr. Milka Matieetovega. Traditiones, 28/1 (1999), str. 13.28. BESEDA O AVTORICI Inja Smerdel, mag., etnologinja, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja od julija 1995, je bila pred tem kustodinja za ruralno gospodarstvo v Slovenskem etnografskem muzeju (od leta 1980) in glavna urednica znanstvene publikacije Etnolog (1991. 95). Po preueevanju nekaterih pojavov mno.iene kulture (stenskega okrasja in godbe na pihala) se je v preteklih desetletjih posveeala zlasti raziskovanju razlienih gospodarsko kulturnih prvin: soseskine gospodarske samouprave, del ob spravilu .itnega pridelka, ovearstva s selitveno pa.o, ptiejega lova, oselnikov in ko.nje, nazadnje .rmelj in (.enskega) roenega mletja. Med objavljenimi razpravami in elanki, izmed katerih jih nekaj izprieuje tudi njene muzeolo.ke poglede, sta pomembnej.i deli: Ovearstvo na Pivki, Transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali Trije "ovearji" (Koper, 1989) in Oselniki: zbirka SEM (Ljubljana, 1994). ABOUT THE AUTHOR Inja Smerdel, M.A., ethnologist and director of the Slovene Ethnographic Museum since July 1995. Prior to her appointment as director she was curator of rural economy in the museum (since 1980) and chief editor of the scientific periodical Etnolog (1991.95). After initial studies of mass-culture phenomena 163 (wall decorations and brass bands) her research efforts of the past decades concentrated on the cultural elements of economic activities: economic self-management of a village, harvesting jobs, sheep-farming and transhumance, bird-catching, whetstone holders and the hay harvest and, most recently, querns and hand milling (as woman's work). Noticeable among her treatises and articles, some of which also reveal her views on museum issues, are Sheep-farming in Pivka, Transhumance from the Middle of 19th to the Middle of 20th Century or The Three "Sheepmasters" (Koper, 1989) and Whetstone Holders, published in the series of SEM (Ljubljana, 1994). SUMMARY AN ETHNOLOGICAL TAMER OF "LITTLE CREATURES" Milko Matieetov, researcher of oral literature This biographic article on Milko Matieetov, whose first employment . nearly sixty years ago . happened to be with the Slovene Ethnographic Museum, was written (following an invitation) for the international conference .Fondateurs et acteurs de l.ethnographie des Alpes., held in autumn 2002 (November 14.16) in Grenoble. It is published in French in the journal Le Monde alpin et rhodanien, 1.3 trimestres 2004. The article about the life and work of the Slovene folklorist and ethnologist, academician Dr. Milko Matieetov, attempts to be a rich lunch. Its aperitif is the introduction which provides the reader with the existing texts on Matieetov in Slovene folklorist and ethnological professional circles. The enticing starter is quite a surprise, a story about "Matieetov and his first encounter with France". The main course, the chapter "About Matieetov as a person and researcher, is enriched with two side-dishes, subchapters entitled "Alpes Orientales" and "Resia". The article concludes with a desert . "About Matieetov as an ethnological tamer of little creatures". The basic data on Matieetov as a person and researcher are as follows: He was born in Kopriva na Krasu as Milko Ukmar on September 10, 1919. He adopted the surname Matieetov after his family's house name in 1945. After grammar school which he attended in Gorica and where he started to publish, he studied classical and modern philology Inja Smerdel with professor Arturo Cronio at the University of Padua. For some months during the war (1941/ 1942) he walked the High Savoy as an Italian "border guard". After he graduated and the war ended, he was employed as a curator at the Ethnographic Museum in Ljubljana from 1945 till 1952. From 1952 until his retirement he was an indispensable researcher at the Institute for Slovene Ethnology of the Slovene Academy of Sciences and Arts (and he was the Institute's director from 1975 to 1985). In 1955 he took his doctoral degree with a dissertation on the then scarcely known European story about a man who is burned alive and reborn. In 1995 he was elected as an associate member of the Slovene Academy of Sciences and Arts and a few years later (in 2001) as a full member. Matieetov has received several domestic and foreign awards for his work. He excels in empirical research based on the historical and geographical method. His contribution to science counts over 280 published treatises and professional articles, of which about a third were written in Italian, German or another foreign language. 164 The central theme of Matieetov's research is literary folklore, folk literature and narrative literature, in particular from Western Slovenia (the Karst, the Soea basin, and Resia) and from other Slovene fringe provinces (Carinthia, the Raba basin). The culmination of his research efforts is the collection of over 3000 units from the rich Resian literary tradition and its typical archaic elements. An important chapter of his professional work was the period of the free study group of ethnologists of all nationalities in the Eastern Alps (called "Alpes Orientales"). He was one of the initiators of its foundation in 1956. Matieetov's genuine enchantment with nature, based on his experiences in childhood, often directed his research work to related themes. Beside by the names of flowers and stars he was most attracted by animals, in particular by the Resianzverinice (literally: "little wild animals"). He collected a whole book of animal fables about them, his famous sixty Zverinice iz Rezije (1973). In recent years his scientific and poetic research focuses on cicadas, these divine insects which softly sing in oral literature and are charmingly present in general literature. Dr. Milko Matieetov in mag. Inja Smerdel na mednarodnem kolokviju »Fondateurs et acteurs de l.ethnographie des Alpes«, ki je bil novembra leta 2002 v Grenoblu. (Foto: dr. Klaus Beitl)