G!asi!o „SSovenske Kmetske Stranke".
Vsakdo vživaj
■vse sadove 9
svojega dela In marljivosti I
n
it
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se » LJubljani. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon inter. št. 2505. — Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Kako je sedaj ?
(Iz govora posl. tov. Puclja.)
Dne 28. decembra preteklega leta je imela »Kmetijska družba za Slovenijo« svoj občni zbor v Ljubljani. Ker pride na ta dan veliko naših pristašev v Ljubljano, imajo ti naši pristaši že več let navado, da se po svojem izvršenem opravku sestanejo še na svojem posebnem zborovanju in tako se je zgodilo tudi letos. Udeležba na letošnjem sestanku je bila prav hvalevredna.
Na sestanku je poročal o političnem položaju tov. posl. Pucelj. Iz njegovega govora posnemamo sledeče najvažnejše stvari:
Mi vemo dobro in tudi vam sem že večkrat omenil, kdo je pravzaprav povzročil sedanjo vlado. Najboljši ljudje to niso bili, kajti sicer se ne bi bilo zgodilo, da bi bil prišel na vodilno mesto g. Vukičevič, ki niti v radikalni stranki ne uživa največjega ugleda. Ta vlada, ki so jo pa takoj podprli naši klerikalci, samo da bi mogli v Sloveniji preganjati svoje politične nasprotnike, je odgovorna za vse zlo, ki nas danes tare in mori v celi državi.
Kaj pravijo tujci?
Iz politike te vlade se je rodil zločin od 20. junija in rodile so se vse posledice zločina, ki je razburil ves omikani svet. Napetost med vlado in opozicijo, ki jo vodijo Hrvati, se je stopnjevala do vrhunca. Vlada hoče nas, ki smo v opoziciji, streti in zrušiti, toda do danes ni dosegla niti najmanjšega uspeha. Hrvati in mi ž njimi stojimo trdno in se ne udarno nobenemu pritisku. Na tako odločnost z naše strani v Beogradu niso računali in počasi so se začele odpirati zaslepljencem oči, posebno še takrat, ko je tudi tujina dvignila svoj glas.
Povedati vam hočem le en primer, iz katerega boste lahko sami presodili, v kakšnem položaju se nahaja vlada.
Angleški poslanik v Zagrebu.
V Ljubljani so priredili angleški umetniki razstavo svojih del. To razstavo so hoteli prirediti tudi v Zagrebu in so jo tudi priredili. Toda predno se je to zgodilo, se je zastopnik angleške vlade skrbno pobrigal, če bo razstava v Zagrebu zaradi napetih političnih razmer tudi mirno in dostojno sprejeta, kakor se to spodobi za največjo državo sveta. Angleški poslanik je torej vprašal v Zagrebu voditelje Hrvatov — gotovo ne brez znanja in odobravanja svoje vlade, pa tudi ne brez zna-aja naše vlade — ali se jim zdi umestno, da pride angleška razstava tudi v Zagreb ali ne.
Hrvati so na tozadevno vprašanje odgovorili, da so pripravljeni sprejeti angleško razstavo v Zagrebu seveda z največjim veseljem. Povedali pa so ob enem čisto mirno in prostodušno,
da ne žele pri tej razstavi videti zraven nobenega zastopnika vlade: ne velikega župana in ne policijskega ravnatelja in sploh nikogar od vlade.
Ta pogoj je angleški poslanik sprejel, česar zopet gotovo ni storil brez odobrenja svoje, pa tudi ne brez odobrenja naše vlade!
Iz tega lahko že razvidite, kako zelo se je ošabnost vlade napram Hrvatom že omehčala!
Važni pogovori.
Ko je bila razstava otvorjena, se je pripeljal v Zagreb angleški poslanik na našem dvoru. Za časa svojega bivanja v Zagrebu se je skrbno izogibal vsakega stika z vladnimi ljudmi, pač pa je stopil v stik z voditelji kmečke demokracije dr. Mačkom in s Pribi-čevičem.
Njegov razgovor s predsednikom naše bratske hrvatske kmečke stranke je trajal zelo dolgo. Kaj sta govorila, tega ne morem povedati, ker je to zaenkrat tajnost, ampak to pa lahko povem, da je bil pogovor zelo odkritosrčen in da je dr. Maček povedal jasno in pošteno vse, kar je smatral za potrebno. Ravno tako je bilo tudi s Pribičevičem.
Po svojem povratku v Beograd pa angleški poslanik ni bil odpoklican, kar bi sigurno bil, če ne bi bil delal sporazumno z našo in svojo vlado, ampak je bil sprejet v dolgih avdijencah pri vnanjem ministru, pri dr. Korošcu in na dvoru. To pove dovolj, kako »močna« je sedanja vlada... Drugo pa si lahko mislite sami.
Ves ta dogodek pa je tudi dokaz, kdo da išče pomoči v tujini. Doslej so vedno obtoževali opozicijo veleizdaje, če je n. pr. doktor Trumbič potoval v inozemstvo itd. Danes pa vidimo, da se obrača sama vlada na zastopnika Anglije za pomoč ...
Žalostna politika SLS.
Naj izpregovorim še nekaj o naši domači politiki. Kakor veste, je prišel dr. Korošec za
i Božič v Ljubljano. Ni važno to, da se je pripe-ljal v Ljubljano v pondeljek, da je ostal doma v torek, v sredo pa se zopet odpeljal. Važno pa je, da je sklical sejo načelstva SLS šele za četrtek, ko njega že zdavnaj ni bilo več ▼ Ljubljani!
To se pravi, da je dr. Korošec pred lastnimi ljudmi pobegnil. Kakšen vodja stranke pa je to, ki se boji, da bi sprejemal od vrhovne strankine -inštance kakšna navodila? AU ni to že odkrita strankarska diktatura? In kako nizko cenijo gospodje voditelji SLS svojo stranko, se vidi iz tega, da na zboru načelstva ni poročal o položaju naslednik dr. Ko-rošča posl. dr. Kulovec, tudi ne podpredsednik g. Sušnik, ampak moj tovariš Smodej, ki je prevzel v stiski in sili to žalostno vlogo, da pere klerikalnega zamorca.
Skupaj s Hrvati. — Za svobodno Slovenijo!
Sicer naj vas pa zveza SLS z radikali ne moti. Naj delajo in počno, kar jim je drago. Mi smo nekaj časa pač upali, da bo pametna beseda z naše strani na klerikalni naslov kaj zalegla in da bodo svojo nesrečno politiko vsaj v zadnjem hipu izpremenili. Po zborovanju njihovega vodstva pa vidimo, da je vse zastonj! Zato nam ne preostane drugega, kakor da gremo še bolj med ljudi kot dosedaj, da ljudi poučujemo ter jim odpiramo oči!
" Naša politika je jasno začrtana. Mi ostanemo skupaj s Hrvati. Ne morebiti zaradi kakih koristi, ampak zaradi silne moralne moči, ki jo ima hrvaški narod zlasti po krvavem dogodku 20. junija. Ta moralna moč mora biti tudi naša in kar si bodo priborili Hrvati, si bomo priborili tudi mi: Poleg svobodne Hrvatske — svobodno Slovenijo.«
Govor posl. Puclja so navzoči sprejeli v vednost z burnim odobravanjem.
Novo leto — novo delo I
Novo leto je navadno čas obračuna. Trgovci in obrtniki sklepajo navadno te dni svoje račune. Oni iztirjavajo svoje dolžnike, da morejo obračunati s svojimi upniki in ko so ti računi enkrat v redu, napravijo pregled svojega premoženja, da vedo, ali so v preteklem letu kaj pridobili ali izgubili.
Na kmetih navada letnega obračunavanja še ni splošna, kar je pač zelo škoda. Vendar pa si tudi kmetje že dandanes delajo ponekod svoje gospodarske preglede, da vedo, ali so celo leto garali zastonj in v izgubo, ali pa jim je njihovo delo vrglo vsaj skromno prehrano.
Letne obračune delajo ob Novem letu tudi politične stranke. Obračuni se ne delajo samo pri volitvah. Za stranko, ki je borbena, ki je mlada in skoraj nova, kakor je naša Slovenska kmečka stranka, ne sme politično delo nikdar počivati. Samo pred volitvami delajo lahko ostarele in okostenele stranke, ki se že pripravljajo na zasluženi politični pokoj
ali celo že na smrt Nas pa še ni volja umreti, ker se čutimo še prekrepke in prezdrave. Krepki in zdravi ljudje pa se morajo gibati, morajo delati, da si svojo moč še bolj utrde. In to hočemo mi!
Mi smo preteklo leto mnogo delali. Z veliko težavo smo sicer ruvali po naši domovini bohotni politični plevel, ki se je pri nas tako razpasel, da nas bi bil že skoro zadušil, ampak uspehi niso izostali. Danes že vidimo vsepovsod po Sloveniji prav velike od starega plevela prav znatno očiščene lise, ki so tudi že prav globoko prekopane. Tukaj že raste in bo vedno bolj rastla naša politična setev, naša velika misel kmečke demokracije.
Danes je že ni več fare ali občine v Sloveniji, kjer ne hi' bilo več ali manj pristašev naše Slovenske kmečke stranke. Imamo tudi že lepo število fara in občin, kjer so naši pristaši v večini! To so lepe, vzpodbudljive stvari! Dalje imamo tudi že lepo število krneč-
Jasen in odločen govor
dr. Mačka.
Na sestanku HSS v Križevcih je govoril tudi dr. Maček. Njegov govor je tudi za nas, pristaše SKS, tako značilen, da objavljamo vsaj najvažnejše odstavke iz njega v celoti. Po poročilu beograjske »Politike« je dr. Maček rekel:
>Naš današnji sestanek ima političen značaj. Zločin, ki se je zgodil v Beogradu 20. junija, ki pa ni zločin enega človeka, ampak organiziran zločin, pomeni preokret v hrvaški zgodovini.
Že 1. 1918, ko se je ta država začela ustvarjati, je hrvaški kmečki narod s svojim zdravim razumom presodil, da je pot, po kateri se je tedaj hodilo, napačna. Hrvaški kmetje niso bili nasprotniki te države, bili pa so nasprotniki tako urejene države, kakoršna je danes, ker v takšni državi niso dovolj zavarovane kmečke in človeške pravice.
Za kmečke pravice.
Prvo in glavno, za kar se je boril hrvaški kmečki narod, je kmečka pravica. Kmetje so najmočnejši po svojem številu in najmočnejši po svoji gospodarski in moralni moči. Kakor pa je za vsako vsebino potrebna posoda, tako se tudi kmečke pravice ne dajo uveljaviti brez posode. Ta posoda pa je naša svobodna domovina.
Za svobodno Hrvaško in svobodno Slovenijo.
Kakor je torej naša stranka zapisala na svoj prapor kmečko pravico, tako je nanjo zapisala tudi program svobodne Hrvaške. Za ta program se mi borimo že od 1. 1918 dalje. Ta boj je bil težak in mi vsi vemo, koliko krvi je bilo v tem boju prelite. Ta boj pa ni rodil zaželjenega uspeha, ker niso bile razmere ugodne za zmago. Kakor tudi najbolj priden gospodar ne more doseči uspeha, če je vreme neugodno, tako je tudi v politiki. Kar je vreme za gospodarstvo, to je v politiki zunanji položaj. Pred 20. junijem ta položaj za nas ni bil ugoden, ker zunanji svet našega boja ni razumel. Zunanji svet pred 20. junijem ni razumel, da so Hrvatska in Srbija dve različni deželi, ki nikdar nista imeli nič skupnega, in tudi ni razumel, da sta to dva sveta.
Žalostno je, da je moral priti šele 20. junij, da je zunanji svet razumel, da smo mi dvoje (s Slovenci vred seveda troje, op. ur.).
Čeprav živimo v skupnih državnih mejah, zahtevamo vendar, da naj bo v sedanjih državnih mejah vsak v svoji koči gospodar. To našo zahtevo razume danes ves svet, ae razumejo jo pa tisti modrijani v Beograda, ki mislijo, da je mogoče rešiti to vprašanje z navadno »vladno krizo«! Kdo pa se še zanima za tisto zgagarijo, ki ji pravimo parlamentarizem? To ne zanima nikogar na svetu, najmanj pa se tiče to nas Hrvatov, ki bomo vztrajali v borbi do konca, dokler ne zmagamo ali pa izginemo.
V Beogradu se neprestano vprašujejo: »Kaj pa hočejo pravzaprav ti Hrvati?«
Na to vprašanje smo mi že večkrat odgovorili. Ker pa še vedno trdijo, da nas ae razumejo, hočem povedati jasno in odločao, kaj hočemo:
»Predvsem hočemo, da bodi naša Hrvatska popolnoma svobodna, tako da bodo hrvaški in srbski ljudje, ki žive na Hrvaškem, ia-ključni in edini gospodarji svojega premoženja. Mi hočemo, da nam bo naša svoboda aa večne čase zajamčena in sieer tako in s te*, da bodo svobodne tudi vse druge politične ia kulturno-zgodovinske ediniee naše države. Če bodp svobodne i Slovenija i Bosna in Hercegovina i Makedonija in vsi drugi zgodovinski deli te državi, bo s tem dano jamstvo, da s© znana klika v Beogradu nikdar več ne bo upala misliti na to, da bi se dvignila proti stari hrvaški kraljevini.«
Kdor ne razume, je magarae!
Mislim, da sem s tem dovolj jasno povedal, kaj hočemo. Kdor tega ne razume, jo ali tepec ali pa magarae?
Ne da se pa rešiti to vprašanje z nobeno parlamentarno ilikarijo ali pa z ministrskim krizami. Kar se je zgodilo in naredilo od 1. decembra 1. 1918 naprej, je treba vse podreti in treba je začeti od kraja. Ne smemo nadaljevati po stari poti, ne sme biti nadglasova-nja, ampak hrvaški narod mora sam odločati o svoji usodi (velja tudi za slovenski narod, op. ur.). Če se bo krenilo na to pot, ostanemo lahko v mednarodno določenih mejah.
Končam z besedami:
»Ali bo Hrvat v svoji domovini gospodar, ali pa te države ne bo! Živel hrvaški kmečki narod!
^Izrablfanfe vojaka v svrhe KDK."
fcih zadrug, ki tvorijo skupaj z našo politično organizacijo prav važen del našega splošnega kmečkega pokreta. Vidite, to so tiste »lise« tia slovenskem kmečkem polju, ki nam podžigajo pogum zopet na novo delo, tako dolgo, da se bodo počasi vse te lise strnile in združile v eno samo veliko in rodovitno politično polje, kjer ne bo komandiral nad kmeti niti Jarovž rn tudi ne mestni frak, ampak kmet sami
Mi smo, kakor rečeno, mlada in zato seveda tudi borbena stranka. Za boj, tudi za politični, pa so najboljši mladi ljudje. Kakor tudi visoko cenimo in spoštujemo preudarnost in zanesljivost naših starih grč, tako polagamo pa tudi silno važnost na našo mladino in na naš kmečki naraščaj, kajti mladina se ložje giblje kot starina. In zato pravimo starim in mladim: Delajte z vso silo za naša »Društva kmečkih fantov in deklet«. To so deloma že, deloma pa še bodo tiste celice, iz katerih se bo razvil izobražen kmečki stan v Sloveniji, ki ga tako krvavo potrebujemo! Ne samo zaradi pametnega in umnega gospodarstva, ampak tudi zaradi politične osamosvojitve slovenskega kmeta, kajti, samo izobražen kmet in neodvisen kmet se bo lahko otre-sel današnje komande pokvarjene gospode nad njim!
Tudi naš list se je preteklo leto lepo razvil. Do napredka nam je največ pomagala nasa odločnost in brezobzirnost, nič manj pa naša poštenost in odkritost. Mi se ne bojimo nobene zamere ne z leve in ne z desne in zato lahko mirno zapišemo vse, kar je res! Še močnejši in še odločnejši pa bomo lahko, ee nas naši prijatelji in pristaši še bolj pod-pro! Zapomniti pa si je treba, da mi z raznimi flavzami itd. ne lovimo ljudi. Naša glavna naloga je neizprosen boj proti vsem, ki tlačijo kmeta in pa politična izobrazba kmečkih ljudi. Zato naše delo ne more biti otročje, ampak mora biti resno, ker slovenskih kmetov ne bodo rešili puhloglavi čvekači in go-bezdači, ampak samo politični in gospodarsko izobraženi kmetje sami!
Čaka nas torej še dela dovolj na vseh straneh! Tovariši in prijatelji, ozrite se nekoliko nazaj in boste videli, da naše delo ni brez uspeha, poprimite se dela še z večjo vnemo, tako dolgo, dokler ne bo slovenski kmet na svoji slovenski zemlji svoj gospodar brez gosposke komande!
Troje je, kar nam je predvsem potrebno in kjer vsak lahko pomaga:
1.	Nagovori svojega prijatelja ali znanca, naj bere tudi on naš »Kmetski list«. Kdor ga bere le eno leto, se mnogo nauči!
2.	Pogovorite se med seboj, ali vam je potrebna kakšna zadruga, če se vam zdi to primerno in koristno, javite nam to, ker mi vazn pojdemo povsod na roko!
3.	Snujte politične krajevne organizacije in ustanavljajte povsod Društva kmečkih fantov in deklet. Če ne veste, kako bi to naredili, obrnite se na nas.
Pri tem podrobnem delu, ki je najbolj važno, nam vsak lahko pomaga po svojih možeh. Le nepotrebnega strahu ne imejte, pa boste videli, kako pojde gladko!
po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetni-ke, čevljarje in sedlarje nudi
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
V 44 številki lanskega »Kmet. lista« od 31. oktobra sem priobčil odprto pismo na gospoda dr. Antona Korošca, predsednika ministrskega sveta, v katerem sem uporabil pismo našega kmečkega človeka, s katerim je opisal slučaj nesrečnega vojaka Ivana Ma-I kovca iz Podturna, občina Toplice, srez Novo-mesto. To pismo sem celo ublažil in od g. predsednika Korošca tudi nisem nič drugega zahteval, nego to, kar je njegova prva in najsvetejša dolžnost, če kaj takega izve, da zaukaže takoj najnatančnejšo preiskavo. V pismu so bili tudi točno navedeni podatki ter mnoge priče, ki bi preiskavo olajšale. Toda kaj sem doživel? Mesto, da se mi sam gospod Korošec lepo zahvali za opozorilo in navedeni materijal ter da takoj odredi preiskavo, me je napadel mali organ g. vladinega predsednika slavni »Domoljub« ter se neukusno iz žalostnega slučaja celo norca delal pišoč o j dolenjskih babicah, mene pa pošilja h g. mi-j nistru Hadžiču, češ, da g. Korošec nima časa j za take stvari. Jaz na ta surovi napad nisem i reagiral, ker sem dobro vedel, da bo vojaška
uprava sama odredila preiskavo, čim je stvar prišla v javnost. Mirno sem čakal razvoja dogodkov; zanimala me je le še forma odgovora, ki ga javnost mora dobiti na tako strašno obtožbo. »Slovenec«, glavno glasilo letošnjega jesenskega predsednika vlade, pa priob-čuje v božični številki pod gorenjim naslovom ta-le neokusen odgovor:
»V Kragujevcu je 30. junija 1928 izvršil vojak mitraljeske čete 19. pešpolka Janez Makovec iz Podturna, občina Toplice, samo-umor. Narodni poslanec Ivan Pucelj je porabil ta žalostni slučaj za obdolžitev na naslov ministrskega predsednika dr. Korošca v odprtem pismu (»Kmetski list« št. 44, 31. oktobra 1928). Ne glede na demagoški način pisanja »Kmetskega lista«, prinašamo radi resnice in pravilne presoje uradne podatke o tem samoumoru: Vojak Makovec je 30. junija okrog 13. odšel na podstrešje konjušnice mitraljeske čete svojega polka. Tam sta ga okrog 18. našla vojaka Josip Kiseljak in Alojz Turk. Makovec je bil že mrtev. Pri ogleda na licu mesta in zdravniškem ogledu se je
ugotovilo, da se je truplo našlo obešeno v klečečem položaju. Našle se niso nobene poškodbe. Poizvedbe, ki so se takoj uvedle, niso dognale vzroka samoumora. Tudi ni pustil »ičesar napisanega. Po dosedanjih poizvedbah se ni ničesar dognalo, da bi bil kdorkoli v četi slabo ravnal z Makovcem. Vojak Franc Iskra, na katerega se Pucelj sklicuje, je 5. julija izjavil na zapisnik, da mu ni ničesar znanega o vzroku samoumora. Po poročilu šu-madijske vojaške bolnice se je Makovec v njej zdravil od 17. maja do 23. junija 1928. Bolnica je podala diagnozo cistitis (mehurni katar). Ta diagnoza se je izdala na podlagi bolnikove navedbe. Preiskava njegovega seča v bakteriološki postaji oblastne bolnice v Kragujevcu in omenjene vojaške bolnice ni podala nobenega znaka bolezni, kar je potrdilo raztelesenje trupla. Po izjavi poveljnika Makovčeve čete se Makovec nikoli ni javil k raportu s kako pritožbo. Bil je vedno sam zase. Izogibal se je družbe. Trpel je na do-anišljiji, da je bolan. Kakor se iz tega poročila vidi, je trditev, da se je Makovec obesil radi trpinčenja predstojnikov, kratkomalo izmišljena. Na zahtevo predsednika vlade se je preiskava obnovila, ki se po poročilu vojnega ministra najodločneje nadaljuje.«
Kaj naj rečem na to »pojasnilo«? Kaj naj odgovorim na te napade na mojo osebo? S čim sem izrabljal samoumor v svrhe KDK? Kaj sem zahteval od g. Korošca drugega, nego strogo preiskavo? Zakaj je »Domoljub« poskušal stvar odpraviti z dovtipi? Zakaj se v preiskavi niso zaslišale priče, ki so navedene v meni poslanem pismu? Kdo pa je trdil, da se je vojak obesil zaradi trpinčenja predstojnikov? Če pa se je nesrečni Makovec obesil morda za zabavo ali celo brez vsakega vzroka, zakaj potem javljate, da s to preiskavo sam predsednik vlade ni zadovoljen in je stavil zahtevo, da se preiskava nadaljuje ter dobil od vojnega ministra poročilo, da se ista najodločneje nadaljuje? Ali pa ste morda zadnji stavek napisali samo za olepšanje in se za slučaj g. predsednik ni nič zanimal, nekakšno opravičilo mu je pa le potrebno zdaj, ko bo treba zopet med ljudi. To bi bilo še najbolj verjetno, ker če po »Domoljubu« ni bilo časa v oktobru, ima še manj časa za božič, ko so ga politične prilike privezale na smrtno posteljo. Bodi kakorkoli: jaz bom stvar do konca obdržal v evidenci in s surovostmi in zavijanji se gg. ne boste izmotali.
Ivan Pucelj.
POLITIČNE VESTI
Kmetje — pazite!
Odkar sede v vladi naši klerikalci z dr. Korošcem na čelu, ki se je zvezal s srbijanskimi radikali na življenje in smrt, so nastopili za Hrvaško in Slovensko kmečko stranko hudi časi. Klerikalcem in radikalom so namreč hrvaški in slovenski radičevci najhujši trn v peti, kajti eni in drugi bi se radi razširili tudi po Hrvaškem in po Sloveniji, pa se ne morejo, ker so radičevci pretrmasti in se jim nočejo udati in če pojde po sreči, se jim tudi udali ne bodo.
Ker pa se radičevci ne udajo zlepa, se bodo zgrda. Tako si vsaj mislijo klerikalci in radikali. Zato pa kuha dr. Korošec v Beogradu vse mogoče nove zakone, da bi kmečki pokret na Hrvaškem in v Sloveniji zatrl. Kajti ne gre se v tej borbi za Hrvate ali Slovence kot narod, ampak gre za kmečki pokret, ki je raznim oderuhom v Srbiji in v Beogradu najbolj nevaren, in se ti oderuhi boje, da ne bi mogli tudi v Srbiji več kmetov odirati po 50—100% z menicami (»vekseljni«) kot to delajo dandanes. Vidite, slovenski kmetje: To je tista lumparija, ki jo je zagrešila SLS s svojo zvezo z radikali, ker je ta zveza najtrdnejša po-
r-
/T 7T ,74
litična opora gospodarskega odiranja kmetov v Srbiji!
Hrvaškim in slovenskim kmetom grozi dr. Korošec z obznano, z zaplembami kmečkih listov in sploh z vsem nasiljem, ki ga more roditi le brezmejno sovraštvo. Celo tako daleč se je izpozabila ta čedna družba, da je začela pošiljati tudi v Slovenijo svoje špijone (po domače »šnofarje«), ki naj bi prisluškovali, kaj govore ljudje in če bi komu res ušla kakšna nepremišljena ali neprevidna beseda, bo seveda takoj naznanjen in tudi kaznovan. Kamor pa ti šnofarji ne bodo prišli, tam bodo morali opravljati ta posel bržkone domači orožniki, financarji in bogvekdo še vse.
Da pa se bodo vedeli naši pristaši ravnati, jim povemo to-le:
Ni nobena sramota, če stopi v kakšno hišo orožnik (žandar). Ponekod namreč ljudje še vedno mislijo, da je to sramota, pa ni. Če torej stopi orožnik (financar itd.) v vašo hišo, ga sprejmite in pozdravite vljudno in prijazno, kajti orožnik vrši samo to, kar mora, ker mu je tako zapovedano. Če vas orožnik kaj vpraša, odgovorite mu prijazno, če vas pa vpraša kakšno stvar, ki je ne veste natanko, pa odgovorite: »Oprostite gospod, tega pa ne vem!«
Siliti koga, naj pove to ali ono, orožniki nimajo pravico, še manj seveda, da bi komu grozili. Tudi orožniki morajo biti vljudni z ljudmi, sicer se lahko ljudje pritožijo.
Ni izključeno, da bodo morali javni organi tudi agitirati med vami (za klerikalce itd.). Če bo začel kakšen tak pogovor, dajte orožnikom prav, nikar pa se ne spuščajte v kakšne razprave. Pri takih razpravah rada uide kakšna beseda, ki ni prav, in težave so takoj tu. Nič zato, če enkrat dr. Korošca ali klerikalce ali radikale hvalite na vso moč — kar hvalite, že zavoljo previdnosti! Pri v o 1 i t v a h j e seveda stvar druga! Po tem, kar smo rekli, se ravnajte pa bo prav. Bodite prijazni in hvalite vlado! Kar hvalite ... So pač taki časi...
Svoje prijatelje in pristaše pa prosimo, da ljudi v svojem okolišu primerno pouče!
i Klerikalna umetnost.
-
Na Češkem so imeli volitve v senat. Češka kmetska stranka je pri teh volitvah silno narasla, dobila je skoro en milijon in stotisoč glasov. Obe klerikalni stranki (češka in slovaška) pa sta silno nazadovali. Izgubili sta skoro tristotisoč glasov. Zanimiva pa je ob tej priliki klerikalna umetnost poročanja v »Slovencu«. Pred številkami stoji osupnjen in v prvem stavku priznava: »Obe ljudski stranki sta precej izgubili,« v osmem stavku istega članka pa že farba nemoteno naprej: »Kakor druge ljudske stranke ima tudi češka čvrst kader svojih volilcev in nikdar ne lovi svojih pristašev z obljubami in demagogijo. (Ali nimajo tam nič cementa? Opomba urednikova.) Zato je njen položaj vedno enako čvrst in le . polagoma, vendar pa sigurno- raste.« Torej ob zgubi skoro 300.000 glasov sigurno raste! Ravno tako bosa je tudi, zakaj so se razdrla trgovska pogajanja s Češko. Koroščevi delegati so zahtevali češki trg le za srbijanske proizvode, kakor pekmez. slive, težke prašiče, ne pa za lahke prašiče, težke vole, vino in drugo, kar bi radi Slovenci in Hrvatje prodajali. Toda klerikalci vse tako obrnejo, da niso nikoli nič krivi, nego vedno le zaslužni politiki.
Kdor hoče Imeti dobro pitane prašiče,
mora uporabljati .Težakovo olje za živino".
Naroča se:
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličev« 13
Je bilo glasovitih t starih časih.
Danes obstoji samo eno čudo, salo pa tem botf znano po svojih 7 prednostih, a to Je
tSdikhfr
Te r pen ti a=
Veliko predebela laž
je trditev »Slovenca« z dne 15. decembra, kjer pravi, da je »Iz ljubezni do naroda, iu iskrenega jugoslovanskega prepričanja porojena Koroščeva politika. Dostikrat se je Zagreb o tem že prepričal in še se bo!« Tako piše torej »Slovenec«. Ubijanje poslancev v parlamentu, streljanje nedolžnih ljudi v Zagrebu, Splitu in Ljubljani, vsakodnevno ple^ njenje listov, aretacije kmetov, preganjanje opozicijonalnih uradnikov, ustavljanje plač neradikalnim župnikom, militarizacija državne civilne uprave itd. itd., to je politika porojena iz iskrenega jugoslovanskega prepri-j čanja. — Da Zagreb se je o tem že prepričal in tudi SLS se bo, da vsaka reč le en ča» | trpi.
Res Je tako!
Pribičevič je rekel v soboto v Zagrebu:
»Ponavljam pred vso javnostjo, da sta dr. Korošec in dr. Spaho z ustanovitvijo četvorne koalicije omogočila hegemonijo (= nadvlado) Srbijancev. Ponavljam pred vso javnostjo, da se ta vlada ne bi mogla držati niti ene sekunde brez pomoči prečanskih odpadnikov Korošca in Spaha.«
»Banda.«
V	istem govoru je rekel Pribičevič še to:
»Čeprav je iz Vukičevičeve bande izšel
morilec (Puniša Račič), in čeprav je Vukiče-vičeva banda najbolj odgovorna za današnje nesrečne razmere v državi, in čeprav je ta banda pripravljena na vsak zločin in na vsaka nasilje, in čeprav so v tej bandi glavni nosilci režima, čegar temelj je uničevanje prečanov, in čeprav ministri te bande izjavljajo, da nf postave in razganjajo naše shode, in čeprav je ta banda glavna podpora režima glavnjače v naši državi, in čeprav se nahajajo v tej bandi najbolj znani korupcijonisti, hodita vendar dr. Korošec in dr. Spa*o roko v roki javno a to bando, ki bi bila najbolj srečna takrat, če bi mogla prečanske kraje kar poteptati.«
Važna izjava dr. Mačka.
V	nedeljo so objavili zagrebški časopisi sledečo izjavo predsednika Hrvaške kmečke stranke dr. Mačka:
»Hrvaško vprašanje se mora rešiti tako, da bodo Hrvati in Hrvaška enakopravni s Srbijo in s Srbijanci. Samo taka rešitev bo Hr-
vate zadovoljila. Da bo pa ta ravnopravnost zajamčena za večne čase, morajo postati enakopravne tudi vse druge državopravne in kul-turno-historične individualnosti (= pokrajine, kakor je n. pr. Slovenija). Kakor vidite so vse te stvari tako važne in dalekosežne, da na njihovo rešitev ne more prav nič vplivati tista gniloba, ki jo smatrajo naivneži (otroci) za »politični položaj v Beogradu«. Če se bo enkrat začelo reševati to veliko vprašanje, kar bo pa kmalu, se noben vrag ne bo več zmenil za Davidoviča, tudi ne za Vukičeviča, tudi ne za Spaha, a najmanj za Korošca. Ta gospoda se bo še prav malo časa igrala parlament.«
Ta izjava dr. Mačka je važna že zato, ker je izrečena ravno v času, ko je Koroščeva vlada odšla. Iz te izjave se vidi:
1.	Da Hrvati ne računajo več na sodelovanje v sedanjem beograjskem parlamentu.
2.	Da je Hrvatom čisto vseeno, kako se rešuje sedanja »kriza« v Beogradu.
3.	Da računajo Hrvati na to, da se bo moralo začeti kmalu reševati hrvaško vprašanje (ž njim vred pa tudi s 1 o v e h -s k o , op. ured.).
4.	Da bodo sedanjemu parlamentu dnevi kmalu šteti.
5.	Da se gode v politiki stvari, ki nimajo . s sedanjim ugibanjem o bodočih ministrih itd. nobene zveze, so pa vseeno zelo važne. Zato je večji del tega, kar beremo po raznih časopisih o reševanju sedanje »vladne krize v Beogradu«, precej prazna slama. Res pa je, da se bližamo s hitrimi koraki važnim dogodkom in odločbam.
Dr. Korošec podal ostavko krvave vlade.
V nedeljo, dne 30. decembra 1928 je podal ostavko svoje celokupne vlade dr. Korošec. Kaj je pomenila politika te vlade za Hrvate in Slovence vemo vsi. To je bila politika najbrez-obzirnejše srbijanske nadvlade, najhujšega nasilja in krvoprelitja. Naj sramotne jšo vlogo pa je igrala v tej vladi politika SLS, ki se je prodajala, kot pocestna vlačuga beograjskim cincarjem. Tega prodajanja je zaenkrat konec.
DOPISI.
Iz Ptuja in njega okolice.
Kako resničen je stari slovenski narodni pregovor: »Laž ima kratke noge!« Pa tudi poučen...
Le poglejmo »Slov. Gospodarja« z dne 20. decembra 1928, kaj je na 8. strani zapisal svojim poštenfm, toda žalibog preveč zaupljivim volilcem in celo za — Božič:
>Ako hočete (namreč davčni uradniki!), da narod rad vrši svojo državniško dolžnost plačevanja davkov, tedaj mu pojdite na roko. In poslujte pravilno! Zakaj se izterja na milijone več davkov, kakor so pa predpisani? Zakaj se tolikrat izdajo položnice z veliko višjimi zneski, kakor je pa to dejansko upravičeno?« Iz gornjih besed, ki jih je zapisal »Slovenski Gospodar«, pa sledi predvsem:
1. da SLS voditelji žele, naj narod rad vrši svojo državniško dolžnost plačevanja davkov, zlasti tedaj, ko sedijo g. Korošec na dveh ministrskih stolčkih in ko imajo na razpolago dva draga luksuzna ministrska avtomobila; 2. da pod SLS vlado davčni uradi ne gredo izmozganim davkoplačevalcem na roko, temveč jih nasprotno celo pritiskajo; 3. da pod SLS vlado davčni uradi ne poslujejo pravilno, ker izterjajo na milijone več davkov, kakor so pa predpisani; 4. da se pod SLS vlado izdajajo položnice (čeki) z veliko višjimi zneski, kakor je pa to dejansko upravičeno.
Slovenska kmetska stranka je sicer že
prakrat ugotovila, da se slovenskim kmečkim davkoplačevalcem godi krivica in da mora slovenski kmet ministrski stolček g. dr. Korošca v Beogradu potom davkov drago preplačati in to s suhim — zlatom... Ali vselej nam je »Slov. Gospodar« očital demagoštvo itd. Ven- ■ dar, glas naroda se ne da trajno udušiti in tako je bil tudi »Slov. Gospodar« pod silo razmer primoran, da — prizna povišanje in neusmiljeno izterjavanje davkov in da — pri- j zna, da se to godi pod vlado toliko oboževane- i ga, a gospodarsko nesposobnega g. dr. Korošca! Voditelji in poslanci SLS dajejo samemu sebi izpričevalo nesposobnosti v — svojem glasilu! Tega še ni bilo, odkar obstoja od g. dr. Korošca 1. 1918. v Beogradu ustanovljena centralistična SHS ! — Vse izgleda v redu do tukaj. Ni pa v redu in je grdo, ako hoče SLS grehe svoje upravne nesposobnosti naprtiti — davčnim uradnikom, kakor bi le-ti sedeli z radikali na vladi in ne g. dr. Korošec! To je grda hinavščina in kajpak davčni uradniki ne potrebujejo volilnih kroglic; zategadelj izvalimo vso krivdo pretiranih davkov na davčne urade, mi voditelji SLS pa ostanemo, kakor zmiraj, nedolžni an-gelci, kaj še, »rešitelji slovenskega naroda«! Menda bo to ona demagogija, ki jo »Slov. Gospodar« hinavsko očita drugim! Mi k temu in k znani klerikalni volilni »fopariji«, kako bo »SLS vodila slovenski narod k blagostanju«, nimamo kaj dodati, ker kdor ima oči, naj vidi in izpregleda sam, kdor ima ušesa, naj posluša in sliši sam, ter končno, kdor ima svojo pamet, naj misli in — presodi! Pač pa priporočamo slovenskim davčnim uradnikom, naj si prečitajo »Slov. Gospodarja« in naj se ravnajo po tem. Namreč, kadar dobijo iz Beograda od SLS vlade naloge, da je iz tega in tega okraja za izprešati toliko in toliko milijonov dinarjev — da izročijo te naloge tajništvu SLS in gospodi okoli »Slov. Gospodarja« v Mariboru v roke. In potem, ako Bog da, se bodo gospodje spomnili vsaj takrat osme božje zapovedi, saj so rimokatoliki, in bodo zapisali: mea culpa!
Vse zaman, gospodje SLS, ne bodete prikrili in slovenski volilci do prihodnjih volitev ne bodo pozabili, kdo navija davčno pre-
šo. da stoka kmet in pokajo kosti!
*
Zadnjič je »Slov. Gospodar« zapisal samo, naj bodo ljudje tako prijazni, ter javijo vžigalnike davčnim oblastim, radi »žigosanja«. Prav po tihotapsko je pa pozabil petdeset-dinarsko takso!
Volkovi v ovčjih oblekah ...
*
Lep primer, kako se izkorišča sv. katoliška vera v prid zafurane dr. Koroščeve politike, nam prikazuje sledeča resnična dogod-bica. Pride ugleden kmet k domačemu g. župniku k spovedi. Ko je gotov s svojimi grehi, ga vpraša župnik: »Imaš »Kmetski list«?« »Da,« mu odgovori naš kmet. »Ga bodeš pustil«? izprašuje župnik nadalje. »Ne,« mu na to odvrne dotični. Pok! se zaloputne linica in brez odveze je bilo konec te čudne spovedi. I Kmet iznenaden, si misli, mogoče sem pa g. župnika kaj užalil in ker se je v dotični fari vršil isti dan tudi sv. misijon, se napoti s svojimi grehi k misijonarju. Ko ponovi svojo izpoved, se je pa na njegovo veliko zaprepa-ščenje začel konec skoraj enako: »Si naročen na »Kmetski list«?« »Da.« »Ga boš pustu?« »Ne, saj sem ga pošteno plačal!« Pok! linica se je zatreščila in naš ubogi grešnik je bil zopet brez odveze. — Po vsem tem izgleda, da imajo gospodje pred bogoslužjem nekako »domačo konferenco«, na kateri se očividno že vse domenijo, kakšen pritisk bodo vršili na naročnike »Kmetskega lista«! Do tedaj, ko je g. dr. Korošec bil v opoziciji, še nismo bili tako daleč, da bi na posvečenem prostoru, pri sv. spovedi po nekod bili grehi postranska
stvar, a glavno klerikalna politika! Omenjeni kmet, poštenjak in ugledna oseba, je pravil na vse to, da se bode podal k samemu škofu na spoved, ker v svoji fari radi »Kmetskega lista« ne more dobiti odveze. Vzeti si ga pa pod nobenim pogojem ne da, zlasti, ker je zapazil, da čitajo »Kmetski list« duhovniki
Vera ni več v nevarnosti potemtakem, pač pa je v nevarnosti »Kmetski list«!? bi
rekel šaljivec »Slov. Gospodarja«.
*
Vlada v Beogradu se sicer trese, a pasli si ne upa, ker bi se preveč udarila! Pa k čemu bi ta slavna vlada tudi naj padla, ko pa je SLS vendar obljubila volilcem, da širi iz vlade ven napredek in blagostanje po vsej mili nam Sloveniji?' In zares: že 9 let nam ni bilo tako prijetno in fletno, kakor sedaj pod Koroščevo marelo! — G. urednik, Vi ste bolj učeni, ker imate očala, ali je res, da se naša SLS nahaja z Nemčijo v pogajanjih in si hoče nabaviti najmodernejšo zračno ladjo? Za prevoz avtonomije iz Beograda namreč! Pravzaprav je to še velika tajnost in je prevoz v Slovenijo zavoljo Zagreba mogoč le še zračnim potom, oziroma s »cepelinom«! Prevoz avtonomije bi se vršil ob vsakem vremenu že 12. februarja in bi se ta dan istočasno proglasil za slovenski narodni praznik. (Ne bo nič,
ker je vlada že padla. — Op. ured.)
* * *
Gruškovci. Silno slabo voščilo smo dobili občani za praznike in za novo leto. V našem kraju je okrog 160 posestnikov in od teh jih je prišlo pod rubež prejšnji teden nič manj kot 82 zaradi zaostalih davkov. V tukajšnji fari imamo 5 občin in okrog 400 hiš. številk. Kaj pa to pomeni, da je toliko neplačanih davkov? Ali smo začeli bolj lenariti kmetje ali nočemo davkov plačati? Niti eno niti drugo, ampak so davki previsoki, drugo pa je, d« naše haloško vino nima nobene cene in Halo-žan nima s čim, da bi davke plačal. Trgovci so ga tako vrgli na cenah, da ga plačujejo komaj po 3 Din. Sedaj pa računajmo: 1 oral dobro urejenega vinograda nosi v srednji letini 12 hI vina, t. j. 3600 Din. Izdatki pa so 2500 Din, davek 700 Din; obresti 350 Din, voz-nina 300 Din, skupaj 3850 Din. Kje je kritje? Kako naj posestnik gospodari, kako naj prehrani sebe in družino? Gospodje pa hodijo po deželi in nas podučujejo, kako strogi so predpisi novih davkov. Ali so pozabili povedati, kaj bo z vinogradi, ki so že popolnoma ' izčrpani. Treba je napraviti nove nasade, ali bodo k temu oblasti in država kaj pripomogle? Dobro vemo, da edino v obliki nove tro-i šarine. Kajti njim je davek glavno, od kod, to ! ni vprašanje. — Kmet.
i Guštanj. Tukaj se je razvila prav živahna ; borba za občinske volitve. Vse stranke si pri-i zadevajo kolikor bolj mogoče pokazati svojo ! vladarsko zmožnost, pri čemer se najbolj od-! likujejo s svojo baharijo naši komunisti. Njih j sposobnost, kako znajo gospodariti, si pa vsak ; lahko ogleda V gospodarstvu občine Guštanj, kjer so jo tako zafurali, da je njih župan, ko j se ni več ven spoznal, odložil svojo župansko j čast tik pred volitvami. Sedaj so se vrgli na občino Tolsti vrh, kjer bodo tudi isti čas volitve, ali smola, tukaj pa ne spravijo podpisov skupaj. Da misli naša stranka svojo listo postaviti, to komuniste hudo boli. Začeli so tavati okrog naših pristašev in jih pregovarjati, da bi podpise na listi Kmečko-delavske zveze preklicali, ter da bi podpisali njihovo listo. Toda tukaj imajo smolo, ker naši kmetje poznajo dobro kaj ima komunizem za en cilj. Tukajšnjim komunistom pa kličemo ter svetujemo, roke proč od naše organizacije, drugače se bomo bolj od blizu pogledali, kar gospodom komunistom ne bo preveč po volji. — Delavec.
Dopisa iz Ptujske gore na moremo obja-! viti v celoti, ker je proti tiskovnemu zakonu.
IZ STRANKE
Kmetsko gibanje v Prekmurju.
Po ustanovitvi nove državne tvorbe Jugoslavije naš kmetski narod v Prekmurju v novih razmerah ni mogel takoj najti prave politične orijentacije, vzlic temu, da so ravno Prekmurci narod, ki je silno nadarjen in že od narave obdarjen z veliko inteligenco. Ta prirojena inteligenca je kmalu odprla kmetskemu gibanju, brez vsake propagande od zunaj, vrata na stežaj in je dobila kmetska stranka v Prekmurju mnogo pristašev, ki pa pri zadnjih volitvah vsled silnega blatenja voditeljev kmečkega gibanja, predvsem Radiča in Puclja, in ker se od strani kmečke stranke ni moglo dovoljno razkrinkati nesramne klevetnike vseh strank, ni prišla številčno do izraza. Danes pa, ko se je pokazalo, kako nesramno so klevetniki vseh strank pre-varili narod, je dobilo kmečko gibanje v Prekmurju tako jak in silen razmah, da bo v kratkem času pometlo z vsemi nekmečkimi strankami.
V preteklem mesecu so se ustanovile v sledečih krajih krajevne organizacije SKS in sicer:
Pužovci: predsednik Aleksander Savel, župan, tajnik Temlin Janez, blagajnik Temlin Štefan, krajevni zaupnik Franc Kiizma; odborniki: Šandor Vukan, Šiplič Franc, Kiizma Mihael, Kiizma Matjaš, Biikvič Alojzij in Brglez Jožef.
Zenkovci: predsednik Franc Hodošček, oblastni poslanec, tajnik Lajoš Hodošček, župan, blagajnik Šandor šparaš, krajevni zaupnik Šandor Šiftar; odborniki: Franc Hodošček, Janoš Barbarič, Mikloš Hodošček, Franc Dr-varič, Kalman Šiftar, Šandor Drvarič, Štefan Kočijaš, Matjaš Škitnik, Kari Obal, Ivan Barbarič in Sapač Štefan.
Bodonci: predsednik Franc Car, tajnik Janoš Beznecz, blagajnik Štefan Beznecz, župan, krajevni zaupnik Štefan Podlesek; odborniki: Alojzij Kaufman, Roudi Štefan, Matjaš Vlaj, Štefan Makari, Ferenc Bencak, Štefan Hodošček in Poredoš Janoš; čuvarja skrinjice: Janoš Beznecz in Štefan Makari.
Občini Stari in Novi Beznovci: predsednik Franc Sapač, župan, tajnik Štefan Sapač, blagajnik Ivan Maček, krajevni zaupnik Janoš Sapač; odborniki: Ivan Kiizmič, Štefan Vrečič, Matjaš Sapač, Matjaš Škrilec, Mihalj Sapač, Kalman Benko, Janoš Hrovat.
Lemerje: predsednik Ivan Škrilec, župan, tajnik Štefan Lončar, blagajnik Kalman Fle-gar. krajevni zaupnik Ivan Banfi; odborniki: Mikloš Biikvič, Mikloš Škrilec, Mihalj Škrilec, Ivan Lončar, Štefan Drvarič, Bencig Ivan, Biikvič Ivan, Kalman Temlin, Janoš Šebjanič, Mikloš Drvarič, Franc Bertalanič, Štefan Drvarič in Banfi Lajoš.
* * *
Sodražica. Zborovanje SKS se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. dopoldne. Poroča tov. posl. Pucelj.
Kamnik. Seja okrajnega odbora SKS se vrši v nedeljo, dne 6. januarja 1929 ob 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju.
Kranj. Seja okrajnega odbora se vrši v pondeljek, dne 7. januarja 1929 ob 10. uri dopoldne pri Peterčku.
Murska Sobota. Občni zbor okrajne organizacije SKS za srez Murska Sobota se vrši v nedeljo dne 13. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni tov. Turka v Murski Soboti. Na zboru poroča tov. Janko Bukovec, oblastni poslanec iz Ljubljane, o političnem položaju, o organizaciji pa tov. Škrabar iz Maribora. Prosi se vse organizacije in zaupnike SKS, da se tega zbora gotovo udeležijo.
Občni zbor Krajevne org. SKS občine Sv. Gregor je bil povoljno obiskan. Tovariš Pucelj je podal obširno poročilo o delovanju
sedanje vlade. Na predlog predsednika je dobil soglasno zaupnico. Zahtevamo, da vztraja še nadalje v borbi za naše pravo. Na to se je izvolil sledeči odbor: Preds.: Lunder Franc, Dol. Podpoljane; podpr.: Korošec Jos., Krnče; blagajnik: Debeljak Ivan, Dvorska vas; tajnik: Grebene Ivan, Grebene; odborniki: Mo-dic Anton, Marolče; Hočevar Jože, Mala Slev-ca; Prijatelj Franc, Vel. Slevca; Mencin Ivan, Dvorska vas. Obenem se je izvolil pripravljalni odbor za »Samopomoč« za govejo živino: Lunder Franc, Dol. Podpoljane; Korošec Josip, Krnče; Ahačevčič Josip, Dvorska vas; Centa Alojz, Mala Slevca; Debeljak Jože, Vel. Slevca; Turšič Jože, Prilesje. — Za tiskovni sklad so na občnem zboru darovali neimenovani 220 Din, Lovšin Rudolf, Sodražica 30 Din, Vesel Ivan 20 Din. Vrlim tovarišem se za požrtvovalnost najlepše zahvaljujemo.
Devica Marija v Puščavi. Na praznik sv. Štefana se je vršil v gostilni Kores občni zbor krajevne organizacije SKS za Sv. Lovrenc na Pohorju in okolico. O politiki in organizaciji je poročal tov. Škrabar. V odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik Oton Gass-ner, gostilničar in posestnik, tajnik Alfonz Marc, blagajnik Miha Šerc, krajevni zaupnik Gregor (»odec; odborniki: Jožef Lesjak, Ivan Čander, Ivan Šerc, Andrej Krampi, Ivan Mav-rič in Jakob Adam; čuvarja skrinjice: Oton Gassner in Ivan Mavrič.
NOVICE.
Novoletna čestitka. Mednarodni agrarni biro v Pragi nam je poslal lepo novoletno čestitko s toplo željo, da čimprej zmaga kmečka misel.
Kongres francoske kmetske stranke se vrši dne 26. in 27. januarja t. L v Parizu. To bo ustanovno zborovanje francoske kmetske stranke in izgleda, da se bo tudi prav lepo razvijala. Po vseh časopisih se že sedaj opaža strah pred novo se snujočo stranko.
Na grd napad »Domoljuba« in »Slovenca« na tov. Puclja radi pisma, ki ga je naslovil na dr. Korošca kot predsednika vlade o nesrečni smrti vojaka Makovca, smo dobili več odgovorov, ki jih radi tiskovnega zakona ne moremo priobčiti. Omenjena napada sta tako hinavsko izsmehovanje nesrečne smrti vojaka Makovca, da je sramota. Toda tov. posl. Pucelj se bo tudi še naprej odločno zavzel za vse nesrečne slučaje naših vojakov.
Kot kafra izginjajo klerikalci. Na Hrvat- ® skem so se izvršile tekom meseca decembra po večih občinah občinske volitve. Mnogo občin je bilo do sedaj v rokah raznih drugih strank in tudi klerikalci so bili po nekod zastopani. Pri zadnjih volitvah je pa Radičeva kmečka stranka kar pometla s klerikalno golaznijo in v vseh občinah je popolnoma zma-j gala Hrvatska seljačka stranka. Posebno se i je izkazala občina Djakovo, kjer ima bogata škofija sama več sto uslužbencev, a so dobili klerikalci komaj sto glasov.
Macedonski raj dr. Korošca. Te dni je šel v Macedonijo za delom Stepan Jurčec, dimnikarski pomočnik iz Zagreba. Ko je prišel v Skoplje, so ga Koroščevi žandarji aretirali in zaprli, češ da je hrvatski špijon in da je prišel v Macedonijo razširjat Radičevo stranko. Žandarji so mu grozili, da ga bodo pretepli kakor psa in da mu bodo polomili vse kosti. Zaprtega so držali tri dni, nakar so ga izgnali v Zagreb. Ali se ne spominjate vsi, kako je dr. Korošec hvalil Macedonijo, kjer vlada »svoboda in pravica, kakor v raju«.
Umor v Sarajevu. Pretekli teden je bil v Sarajevu umorjen armenski trgovec Torko-mij. Morilca ne morejo izslediti. Sorodniki umorjenega trgovca, ki žive v Hamburgu, so razpisali nagrade 100.000 dinarjev dotičnemu, kateri bi morilca prijel.
»Svoboda« dr. Koroščeve vlade. Klero-radikalna vlada se je vrgla z največjim nasiljem na opozicijonalne časopise in jih hotela posvem zatreti z zaplembami in povzroce-njem škode. Tako je bilo zaplenjenih od umora hrvatskih voditeljev dalje 291 listov. Od teh so bili zaplenjeni: »Narodni val« 82 krat, »Hrvat« 34, »Novosti« 15, »Jutranji list« 12, »Kmetski list 4 krat itd. Tako izgleda klerikalna svoboda.
Bled. Na praznik, 6. januarja 1929 priredi članstvo Sokolskih društev Radovljica in Bled v Sokolskem domu na Bledu običajen Koroški večer s predavanjem, pevskimi in tambura-škimi točkami in uprizoritvijo Aškerčevega prizora »Knez Volkun«. Začetek točno ob 20. uri. Prosimo, da se druga društva na to dobrodelno prireditev ozirajo.
Samomor. V Ptujski gori je letos že tretji slučaj samomora. Zadnja žrtev je g. organist, kateri se je napil lizola. V smrt ga je gnal obup. Domneva se, 'da je napravil samoumor ia obupa, ker mu je župnik odpovedal službo.
Poziv! Pozivajo se vsi oni, ki so tekom zadnjih let plačali na davčnem uiradu v Novem mestu večje davke kakor prej ali pozneje ter morda večkrat kakor sicer in tudi one, ki so plačali kako pristojbino, ki s« jiim ine zdi upravičena in utemeljena vsaj glede višine, da se z od rezki poštnih položnic ali morebittnimi pobotnicami zglase najkasneje do 30. januarja 1929 na davčnem uradu v Novem mestu ter se itam prepričajo, jeli je bila tolikšna odmera upravičena in ali je ta odmera v tolikšnem znesku zaračunana. Istotako naj se zglasijo oni, od katerih se je zahtevalo in izterje-valo kake davke in pristojbine, katerih izterjanje pa Be je pozneje na katerikoli način opustilo tako, da niso ničesar plačali. V slučaju, da na davčnem uradu izvedo, da njihova vplačila niso zaračunana in pravilno izkazana odnosno, da izterjavanje ni bilo upravičeno, naj se tekom istega časa zglase pri preiskovalnem sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu, odd. IV., soba št. 26 (pritličje).
Železniška nesreča. Na splitski progi je preteklo nedeljo naletel vlak na kup podsu-tega kamenja in lokomotiva se je zvalila v 30 metrov globok prepad. Strojnik je bil na mestu mrtev, več potnikov pa težje ranjenih.
Lov na hermeline prepovedan. Najdragocenejšo kožuhovino ima podlasici podobna žival hermelin, ki živi po severnih pokrajinak Rusije. Zaradi tega se je lov na te dragocene živaiice v Rusiji silno razvil fn dohodki za to kožuhovino so znašali na milijone rabljev. Zadnja leta so lovci tako brezobzirno uničevali hermelina, da so ga po nekod že čisto iztrebili. Vsled tega je ruska vlada lov na hermelina začasno prepovedala.
Preiskava proti morilcu Punišu Račiču in sokrivcema Tomo Popoviču in Lune Jovanovi-ču je bila te dni končana in vai spiski izročeni rednemu sodišču. Kdaj bo razpisana glavna razprava še ni določeno.
Dva uboja na Dravskem polju. Na sv. Štefana so se v gostilni Domanjko pri Sv. Marjeti fantje stepli in med prepirom je nekdo sunil z nožem pod vrat Miho Kalčiča, posestnikovega sina, in mu prerezal glavno žilo. Kalčič je kmalu izdihnil. — V Prepoljah je pa neki hlapec udaril s kolom po glavi posestnikovega sina Loštrekovega v trenutku, ko je stal pod oknom svoje izvoljenke. Udarec je bil tako močan, da mu je počila lobanja in je vsled tega kmalu mrl.
Polet na južni tečaj. Te dni je odpotovala ekspedicija ameriškega kapetana Byrda s parnikom »City of Newyork« proti južnemu tečaju. Vsled ogromnega ledu se je morala ladja ustaviti že v začetku Kitovega zaliva. Byrd je odpotoval v spremstvu enega letalca, radiotelegrafista in več polarnih psov, da poišče najpripravnejše mesto za prezimovanje, kjer bodo postavili šotor in spravili živila.
Znajo si pomagati. V Parizu je nedavno policija aretirala brata ljudskega komisarja v Moskvi g. Litvinova, ker je ponaredil vrednostnih papirjev za več milijonov frankov. Lit-vinov je izjavil, da ima taka navodila od moskovske vlade in da z denarjem, ki ga dobi od ponarejenih čekov, podpira po vsem inozemstvu komunistično agitacijo.
Mussolini prepovedal proslave za novo leto. Po vsej Italiji, zlasti pa v Rimu so bile ukorenjinjene navade, da so se z velikimi ceremonijami vršila častitanja vladi in proslave ob novem letu. Mussolini je za letos vse take komedije prepovedal, češ da se s tem zapravlja čas in denar. Ima prav. — Tudi Koroščeva vlada v Beogradu je živela od samih proslav.
Nasilni fašizem. Italijanska vlada je izdala odlok, na podlagi katerega bodo oblasti nemškim tirolskim kmetom odvzele 1100 ha zemlje ter jo dodelile Italijanom, ki so člani društva »Opera dei oombattentk. Iste mere bodo podvzele oblasti tudi proti slovenskim kmetom na Goriškem.
Odvetnik dr. Bogdan Žužek
je otvoril odvetniško pisarno^
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 28/1.
Lakota preseljuje cele narode. V Kitajski strada okrog 20 milijonov ljudi. Vsled lakote beže ljudje na vse strani. Moški in ženske, starčki in otroci se selijo v nepreglednih kolonah in beže v redko naseljeno Mandžurijo. Nad 12 milijonov Kitajcev se premika v severne kraje in išče hrane. Na stotisoče njih med potjo umira, a ravno toliko se jih tudi rodi. Ameriška vlada je uvedla obsežno pomožno akcijo. Kitajska ima 400,000.000 prebivalcev.
Čisti dobiček ameriških Zveznih rezervnih bank znaša po poročilu upravnega sveta v prvi letošnji polovici ogromno vsoto 254 milijonov dolarjev, za skoraj 40 milijonov dolarjev več kot v prvem lanskem polletju.
Milijardna odplačila Francije se bodo začela z letom 1930; od tedaj naprej bo plačala Francija Angliji vsako leto 1 milijardo frankov na vojnih dolgovih, Ameriki pa 1 milijardo in 240 milijonov. Seveda bo Francija zahtevala, da se ta ogromna oddaja francoskega denarja upošteva pri reparacijskih pogajanjih z Nemčijo, katera naj krije vsa ta j Izplačila.
Oboroževanje Francije. Francoska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o velikanskem pojačanju vojne mornarice, ki se naj poveča za 700.000 ton bojnih ladij. Te bojne ladje se bodo zgradile v prihodnjih petnajstih letih ter bodo znašali stroški 15 milijard frankov.
TEDENSKI KOLEDAR.
6.	januarja,
7.	januarja,
8.	januarja,
9.	januarja,
10.	januarja,
11.	januarja,
12.	januarja,
nedelja: Sv. trije kralji, pondeljek: Valentin, torek: Severin. sreda: Julijan. četrtek: Pavel p. petek: Higin. sobota: Ernest.
SEJMI.
6.	januarja: Kostelj.
7.	januarja: Žirovnica, Krka, Nova cerkev, Šmarje pri Celju.
8.	januarja: Metlika, Kamnik, Ljutomer.
10.	januarja: Zalog.
11.	januarja: Planina na Štajerskem.
VALUTE. Dati moramo za:
1 nemško marko . . .	Din	13-56
1 švicarski frank . . .	Din	10-94
1 avstrijski šiling . .	Din	8-—
1 angleški funt . . .	Din	276 40
1 ameriški dolar . . .	Din	56 70
1 francoski frank . .	Din	222
1 češkoslovaško krono .	Din	1-68
1 italijansko liro . . .	Din	2-98
Moko, krmila in vseh vrst špecerijo
——— kupiš najbolje -
pri Ivan Kralj prej Spreitzer-TavJar
r '; Ljubljana,f Stari trg štev. 30 ZaBošiiC Izjemno ugodne cene?
RADIO.
Radio-program od 4. do 10. januarja 1929.
4.	januarja, petek: 12.30: Reprod utirana glasba — 18.30: Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova — 19: Francoščina, poučuje dr. Leben — 19.30: Varstvo spomenikov, predava dr. Štele — 20: Radio-orkester — 22: Poročila.
5.	jannarja, sobota: 12.30: Reprod utirana glasba ija borzna poročila — 17: Koncert Radiio-orkestra — 18.30: Delavska ura —19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskeraik — 19.30: Masaryk, vzgojitelj svojega naroda, predava vseuč. proJ. Karol Ozvald — 20: Klavir in harmonij. Vmesne točke poje kvartet »Ljubljane«
—	22: Poročila.
6.	januarja, nedelja: 9.30: Prenos cerkvene glasbe
—	11: Radio-orkesteir — 15: Lahka glasba — 15.30: Planinski spomini, prof. Janko Mlakar — 16: Rep reducirana glasba — 17: Drama — 20: Prenos opere — 22: Poročila.
7.	januarja, pondeljek: 12.30: Reproduoirana glasba in borzna poročila — 18.30: češčina, poučuje konzularni uradnik g. Novak — 19: Francoščina, poučuje dr. Leben — 19.30: Zdravstveno predavanje — 20: Večer ruske glasbe — Radio-kvartet — 22: Poročila.
8.	januarja, torek: 12.30: Reprod utirana glasba in bo rana poročila — 17: Koncert Radio-orkestra — 18: O morju, predava ravnatelj Bohm — 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik — 19.30: Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov — 20: Drama
—	Radio-orkester — 22: Poročila.
9.	januarja, sreda: 12 30: Reprod utirana glasba in borzna poročila — 18.30: Pravljice — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec — 19.30: Matematične in prirodne tehnične vede v grški kulturi, predava vsjntč. prof. dr. Bradač — 20: Operni dueti — Radio-orkester — 22: Poročiila.
ZA SMEH.
Zakaj ni bilo mesa.
(Iz »Slovenskega Naroda).
Hudo je bilo, presneto hudo med vojno, ko smo morali jesti ovsen kruhek in glodati suhe skorje namesto maslenih rogljičkov in svinjskih reberc. Tudi Pepe iz uredništva jih je glodal, samo če jih je kaj imel. Vsakemu kmetiču se je spoštljivo odkril in gosposka žilica mu je kar otrpnila, kadar je hudo zakru-lilo po drobovju. Mislil je in ugibal, kam je izginilo vse meso, pa mu ni šlo v glavo. Šele zdaj so mu povedali, zakaj med vojno ni bilo dobiti mesa in mora to reč zabeležiti potomcem v vednost in ravnanje.
Vsa domača in divja živina, ona z dlako in tista s perjem, da se je bila razkropila na vse štiri vetrove. Osli so bili na fronti in so se borili za vero, dom in cesarja, voli in biki so bili zaposleni v generalnem štabu, ovni in kozli so podpisovali vojno posojilo, volkovi, lisice in dihurji so sejali pleve in želi pšenico, kure, race in gosi so hodile v oficirsko me-nažo, krave, kobile in koze so bile mobilizirane za rodoljubne manifestacije, telički so morali mukati v vojaških orkestrih državno himno, prešiči in svinje so bili vpoklicani na cesarski dvor, doma so pa so ostali samo psi, murni in kameleoni, katerih meso ni užitno. Tako ni kazalo ljudem drugega, nego glodati suhe skorje ovsenega kruhka.
K sreči vseh oslov niso pobili in tudi voli In biki so ostali zdravi, drugače bi zdaj ne imel kdo striči ovnov in kozlov, da lahko kameleoni in murni na mehkem spe. Samo obrnilo se je tako, da je tista živina, ki je bila med vojno spredaj za krmo kanonom in strupenim plinom, zdaj zadaj in si pusti striči volno, ona druga iz štabov in pridobitnih ustanov pa spredaj, da lahko posnema smetano z mleka, ki so ga namolzli drugi. Drugače je pa vse po starem in se osli, še vedno razveseljivo množe, tako, da jih je že dovolj za novo vojno.
Povišanje plače.
Uradnica svojemu šefu: »Vi ste mi obljubili povišanje plače!«
Šef: »Sem, za slučaj, da bom z Vami zadovoljen.«
»Ali morda niste?«
»Nek
»Zakaj ne?«
»Ker zahtevate povišanje plače.«
Trije znameniti živinozdravnik!
Starodavno gorenjsko mesto Kranj je rojstni kraj treh, daleč preko domačih mej znanih in v mednarodni zgodovini veterinarske medicine ovekovečenih zdravnikov, to so Antos Hayne, Janez Bleiweis-Trsteniški Simon Strupi.
Prviimenovani je najbrže pokazal obema naslednjima pot do veterinarskih študij in jo med to trojico ne-le najstarejši, ampak kot veterinar tudi najimenitnejši. — Prof. Anto* Hayne je bil v Kranju rojen leta 1786., iz družine, ki je bila baje v sorodstvu nemškemu pesniku Heinriku Heineju, in katere potomci še dandanes žive v tem mestu. Kot mladenk je študiral humano kirurgijo na strokovni šoE v Ljubljani, kjer se je poučeval tudi v živalskih kužnih boleznih (Tierseuchenlehre), kar ga je gotovo napotilo k živinozdravništvo, katero je poslušal na Dunaju kot kirurg pen-zijonar, in kjer je bil leta 1811. »korep'etitor< (asistent) in tovariš slovečega dr. Joh. Ema-nuela Veith-a, židovskega konvertita, dr. medicine hum., magistra med. veterinarstva pozneje profesorja in direktorja živinozdravni-ške visoke šole na Dunaju in končno kat. du-hovnika-korarja ter najbolj slovečega cerkvenega govornika svoje dobe. Uže leta 1913., v starosti 27 let je.bil Anton Hayne imenovan na kirurgiški šoli v Olomucu za profesorja, leta 1820. je postal c. kr. deželni živinozdravnik za Moravsko, leta 1822. pa je bil imenovan za profesorja na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju, kjer je predaval specijehao patologijo in terapijo ter hrano- in zdravilo-znanstvo, 1. 1823. pa je predaval o živinskih kužnih boleznih, o veterinarski policiji, speci-jalni patologiji in terapiji ter je vodil kliniko za notranje bolezni, leta 1848. je postal tudi predstojnik klinike za male živali, leta 1849. pa klinike za notranje bolezni. Objavil je mnogoštevilne članke iz svoje stroke v časopisih, posebej pa še sledeče knjige v nemškem jeziku:
Untersuchungen iiber die Erkenntnis, Ur-sachen, Behandlung der Entziindung und ihrer Crberg3nge bei den niitzlichen Haustie-ren, Wien 1830., druga izdaja 1849. leta. — trber Erkenntnisse etc. der Fieber, Wien 1831.
—	Darstellung der in der Tierheilkunde be-wahrten Heilmittel, Wien 1833., dva zvezka.
—	Die Seuchen der niitzlichen Haustiere, Wien 1836. — Handbuch der sporadisehen und seuchenartigen Krankheiten der Haustiere, Wien 1844. Prvonavedena knjiga je za-dobila svetovni sloves, ki še danes traja.
Druga izdaja te knjige je izšla leta 1'858. pod naslovom: Handbuch der Zoopathologie und Therapie etc.
Anton Hayne je bil izboren učitelj, kateri je znal poživeti najsuhoparnejši predmet z duhovitimi domisliki in slovel kot izredni govorniški talent, pravi sodrug slavnega dr. J. E. Veith-a. Glede navedenih znanstvenih knjig pripominja veliki strokovnjak dr. M. F. Roll, da so radi čudno skodršanega sloga le težko razumljive. Hayne je umrl 24. avgusta 1. 1853.. kmalu po upokojitvi.
Nekoliko po drugi poti je šel k veterini dr. Janez Bleiweis-Trsteniški, ožji rojak Hay-neja — rojen leta 1808. takisto v Kranju. Dovršivši leta 1826. srednjo šolo v Ljubljani, je šel nato na Dunaj, kjer se je vpisal na medicinski fakulteti ter postal na podlagi svoje znanstvene disertacije »De hirudine medi-cinali« (o zdravilni pijavki) dne 15. oktobra 1832. leta doktor human, zdravilstva. Prihodnjega leta je dovršil še porodniške študije, leta 1834. pa je pristopil k živinozdravniškim študijam, ki so tvorile del medicinske fakultete dunajske univerze in stale pod vodstvom te fakultete. Leta 1835. je postal diplomirani magister-živinozdravnik ter je deloval kot ko-repetitor špecijalne patologije in terapije in kot adjunkt na živinozdravniški kliniki za notranje bolezni, tu je služboval do leta 1841.
V tej dobi je spisal prvo živinozdravniško Icnjigo »Praktisches Heilverfahren bei den gevvdhnlichen inneren Krankheiten des Pfer-des«. To delo je bilo sprejeto izredno dobro im je doživelo petero izdaj (leta 1838., 1840., 1843., 1847. in 1854.). Dr. Janez Bleiweis-Trsteniški je prišel kot profesor živinozdrav-nistva na medicinsko in kirurgično učilišče v Ljubljano, kjer se je pričelo izredno plodo-aosno delo prvega slovenskega diplomiranega veterinarja kot pisatelja in učitelja te stroke. Prva slovenska knjiga iz njegovih rok |e izšla leta 1843. v bohoričici »Bukve sa kmeta«, I. del, potem je sledila leta 1846. >Milosrenost do živalic., leta 1851. »Nauk zdrave in bolne kopita podkovati«, druga izdaja ie izšla leta 1883. Istega leta je izšla tudi knjiga »Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelavati«, leta 1853. »Nauk, kako pomagati živini v porodih« (drugi natis leta 1887.), leta 1854. >Gnojišče kmetovalca zlati rudnik« (po nemščini A. Wimmer-ja), leta 1855. »Nauk živinoreje« in »Nauk klavno živino in meso Ogledovati (drugi natis leta 1883.), leta 1858. •vNauk odreje domače živine«, leta 1862. v nemščini »identitat der Rinder- und Schaf-pestc, leta 1871. »Nauk o umni živinoreji«, poleg tega je izdajal Pratike ter od leta 1852. do 1856. svoj Koledarček. —
Zasluga dr. Janeza Bleiweisa Trsteniške-•ja je bila ustanovitev podkovske in živino-idravniške šole v Ljubljani. Kot priloga »Novicam« št. 19., leta 1848., je izšlo radi te šole az njegovega peresa »Oznanilo in porabilo« poslano vsem Slovencem, zlasti pa grajšča-kom in kmetovalcem, kovačem, živinorejcem in vsim, ki kaj živine imajo. — Leta 1849. se je potem ustanovila ta šola in nje edini in dosmrtni ravnatelj je bil dr. Janez Bleivveis-Trsteniški, ter poučeval tudi večino predmetov kot profesor. Leta 1856. je postal poleg tega še c. kr. deželni živinozdravnik za Ilirijo pri vladi v Ljubljani in kot tak služil do leta 1874. Poučeval je brezplačno v slovenskem jeziku do svoje smrti leta 1881., in z »jegovo smrtjo je prenehala živinozdravniška šola v Ljubljani.
Tretji v tej družbi je leta 1813. v Kranju rojeni dr. Simon Strupi. Po dovršeni srednji ioli posvetil se je študiju humane medicine, postal doktor zdravilstva, šel nato na živino-adravniško višjo šolo na Dunaj kot penzi-jonar, postal dipl. magister veteriner ter leta 1842. korepetitor na tej šoli. A že leta 1844. je postal c. kr. deželni živinozdravnik v Iliriji ter kot tak bival do leta 1845. v Celovcu. V znamenitem letu 1848 je bil tudi v slovenski deputaciji, ki je šla na Dunaj, da izposlu-je slovensko vseučilišče v Ljubljani, kjer je bil kot c. kr. deželni živinozdravnik za območje takratne deželne vlade že od preselitve iz Celovca, t. j. od leta 1845. V Ljubljani je bil zelo ugledna oseba, odbornik tedanje c. kr. kmetijske družbe in muzejskega društva. Bil je Bleiweisov sotrudnik na živinozdravni-ški šoli. Spisal je knjigo »Živinozdravništvo«, ki je izšla leta 1855. pri Blasniku v Ljubljani kot del živinozdravniške enciklopedije Blei-weis-Strupi. Dne 25. maja leta 1855. je bil imenovan za rednega profesorja teoretskega in praktičnega živinozdravstva na univerzi v Pragi, kjer je nastopil 1. oktobra istega leta svojo službo. Predaval je prvo leto (1855/56) 4 ure na teden zootomijo, 5 ur teoretski in praktični pouk živinozdravstva, 1 uro pod-kovstvo, 3 ure o živalskih kužnih boleznih in veterinarski policiji, v drugem letu (1856/57) predaval je vrhu tega še 1 uro o sodnjem živinozdravstvu. Vsa ta predavanja je vršil do svoje smrti. Umrl je v Pragi dne 26. septembra 1880. leta. Profesor dr. S. Strupi si je pridobil v Pragi velike zasluge za povzdigo živinozdravniškega pouka in za znanstveno ter praktično izpopolnitev živinozdravstvene prestolice na univerzi v Pragi, kakor tudi za ustanovitev živinozdravniškega zavoda za
Češko. Glede literarne zapuščine se do sedaj ni moglo natančnejšega doznati, najbrže pa je bil Strupi mož praktičnega in organizatorične-ga dela in ne toliko tudi literaren. Glede prof. Strupi-ja se moram tu javno zahvaliti obč. g. konzulu Češkoslovaške republike v Ljubljani dr. Fr. Reslu, ki je najljubeznivejše posredoval pri nemški univerzi v Pragi za življenjepis, kakor tudi slednje, zares točne in hitre podatke.
Na gornji triumvirat je lahko ponosna ne le gorenjska metropola, ampak vsa naša domovina, ki žal še vedno premalo ceni svoje lastne velike može in nima smisla za njihov pomen v svetovnem znanstvenem svetu.
Živinozdravnik Hugon Turk,
drž. obl. veterinami referent v. p. * * *
Fr. Zelenik:
Odkod je pšenica.
Ko kmetovalec seje pšenico, pač prosi blagoslova, da bi ravnokar materi zemlji izročeno seme rodilo obilo sadu. Ne premišljuje in ne zna pa ne poljedelec, kateri seje in žanje, in tudi ne trgovec, kateri trži z zrnjem, odkod je pšenica doma, kje se je najprvo sejala in kedaj.
Pšenico je začel človeški rod sejati v tako davnih časih, da ne živi več spomin na ta začetek niti v pravljicah narodov. Izgubila se je vsaka sled početka in prve domovine pšenice.
Leta 1908 pa je dr. Aronsohn, botanik in kmetovalec v Palestini, našel rastlino, katero so spoznali potem za pramater naše današnje pšenice. Najdena rastlina, katero so rastlino-slovci krstili z latinskim imenom triticum di-coccoides, je Eva pšeničnega rodu ter se nahaja v Palestini, posebno pa v Galileji, pa tudi v Siriji.
Divja pšenica je kaj skromna ženica, se zadovoljuje z vsakim kotičkom, z vsako zemljo, se sprijaznjuje z obilo moče kakor tudi s sušo, je ne zebe in tudi ne trpi vsled vročine, Kajti dobili so jo v Jordanski dolini, ki leži skoraj 250 m pod morsko gladino, raste pa tudi 2000 metrov nad morjem na Hermonskih gorah.
Najditelj pramatere naše pšenice je poročal, da raste divja pšenica najrajši na suhih, nerodovitnih in zapuščenih krajih, daleč od kultuviranega sveta, niti ne ljubi ravnin in pifljan. Ne izogiblje se pa težke in rodovitne zemlje, vendar v taki zemlji uspeva dobro Je tam, kjer se lahko zateka v senco bohotno rastočih rastlin.
Kakor vidimo, je divja pšenica pravi tip naravnega, od kulture neomehkuženega bitja. Naša moderna pšenica je hudo občutljiva; vsaka sušica, vsaka mrzla sapa ji je nadležna; izbirčna je zelo glede zemlje, hoče le težke in jako rodovitne zemlje, sicer se kuja.
Najdba divje pšenice bi mogla postati velike važnosti za obdelovanje zemlje.
Dr. Aronsohn je začel križati divjo pšenico z našo moderno pšenico in je poslal tako pridelano seme v Nemčijo in Ameriko, kjer je to seme jako dobro se obneslo. Setve novega semena so veliko bolj trdne, jim ne škoduje toliko mraz ali suša, kakor setvam moderne pšenice in tudi rja ne napada slame v taki meri. Amerikanci so se zavzeli v veliko večji meri za novo pšenico nego Nemci. Da bi natančno preizkusili zrno divje pšenice in tudi križanje, so ustanovili v Palestini poizkusno postajo (The Jewish Agricultural Experiment Station).
Svetovna vojna je vsa dela prekinila in s tem najbrže zelo škodovala poljedelstvu. Ne vem, ali se poizkusi nadaljujejo sedaj ali ne.
Ako se novo zrno obnese in bo imelo dobre lastnosti divje pšenice, nastane v obdelo-vaju zemlje in pridelovanju pšenice veliki preobrat. V Evropi bo morda možno posejati
s pšenico tudi tisto zemljo, kjer je sedaj do-movala le še rž. Domnevajo, da bode možno pomakniti pšenico celo do tečajnikov in še čez. Rodila bo pšenico ruska osrednja Azija, suhi Egipt, Tunis in Algir, mrzla Kanada s svojim kratkim poletjem in z zgodnjimi mrstoi.
Morda bi kdo povpraševal, kakšno zrno pa rodi divja pšenica, ali ni ta divja pšeniea le podivjana hčerka kulturne pšenice?
Divja pšenica rodi zrno jako dobre kakovosti. Nikakor pa ne more biti le podivjana pšenica, ker naše moderne setve nimajo ne želje in tudi ne zmožnosti za podivjanje. Ako so pa slučajno ušle pridni roki poljedelca, pa tako zapuščene v kratkem izumrjejo, se ne razširjajo. Rastlinoslovci so pa tudi nepobitno dokazali iz raznih znakov, da imamo opravka le z divjo pšenico, ne pa s podivjanko. Isto-tako dokazuje to tudi dejstvo, da najdejo divj® pšenico daleč od kultiviranih krajev.
Omeniti hočem še, da je že leta 1859 našel divjo pšenico nek avstrijski botanik. Mož je prinesel bilko iz Galileje za dvorni priro-dopisni muzej na Dunaju. Takrat niso vedeli, da je to divja pšenica.
Sveta dežela je tedaj prvotna domovina pšenice, od tam se je selila po vsem svetu ter je postala glavni živež človeškega rodu.
NARODNI GOSPODAR
Občni zbor kmetijske družbe.
Dne 28. decembra 1928 se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe, katerega se je udeležilo nad 300 delegatov, ki so zastopali 288 podružnic. Občni zbor je otvoril in vodil tov. Ivo Sancin ter je v svojem govoru omenil potrebo, da se vrši občni zbor v prihodnjem letu preje in da jih morajo tudi podružnice preje sklicati.
Zatem je odredil volitve novih članov glavnega odbora, in sicer: enega člana predsedstva, treh članov za bivšo Kranjsko in treh članov za bivšo Štajersko. Z vzklikom so bili nato izvoljeni za podpredsednika g. Ivan Pipan iz Vižmarjev, za člane odbora pa za bivšo Kranjsko gg.: Martin Bajuk, posestnik iz Božjakovega; Leopold Bučar, posestnik iz Kostanjevice in dr. Fran Spiller-Muys iz Ljubljane, vsi SKS; za bivšo Štajersko gg.: Robert Košar, posestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču; Martin Steblovnik, posestnik na Rečici ob Paki in dr. Milavec, ljubljanski oblastni odbornik (SLS).
Predsednik družbe je tov. Iv. Sancin.
Delegati so na to odobrili bilanco Kmetijske družbe in na predlog g. župnika Pibra izrekli glavnemu odboru razrešnico.
Daljša debata se je razvila pri predlogu glavnega odbora, da se Kmetijska družba učlani pri Direkciji za kmetski kredit v Zagrebu in da se posluži njenega kredita za svoje poslovne potrebe. V tej debati je znani klerikalni priganjač nadučitelj Jevnikar iz Št. Vida pri Stični na prav neokusen način žalil tov. posl. Puclja, očitajoč mu poslanske dnevnice, za kar ga je poslanec temeljito zavrnil. Saj je znano, da je klerikalna vlada vsem opo-zicijonalnim poslancem dnevnice odvzela. Ogorčenje vseh delegatov proti Jevnikarju je bilo tako veliko, da je predsednik le s težavo in z odločnim ukorom nad žalilcem preprečil dejanski obračun z njim. Predlog je bil soglasno odklonjen.
Na to je bil sprejet spreminjevalni predlog k zakonskemu načrtu o zaščiti kmeta in k taksnemu zakonu.
Na zadnje se je razpravljalo o predlogih podružnic, ki se nanašajo na ustanovitev družbenega skladišča v Celju, na potrebo ži-vin»zdravniških tečajev za kmetovalce, na potrebo prepovedi uvoza krompirja m mlečnih proizvodov ter podpore za nabavo močnih krmil. Sprejeta je bila še resolucija glede
potrebe cenene živinske soli in glede ustanovitve kmečkih zbornic. Pred zaključkom občnega zbora je bil glavni odbor na predlog delegata tov. Zupančiča pooblaščen, da prouči vprašanje pristopa Kmetijske družbe k Oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu. Sklepi glavnega odbora se bodo potem smatrali, kakor da so sprejeti od občnega zbora. * * *
Vinski sejem v Ivanjkovcih se tje vršil v torek, 18. novembra t. 1. v prostorih Vinarske zadruge. — Vinski sejem v Ivanjkovcih je v vsakem oziru izredno dobro uspel, kar je zasluga predsedstva tamošnje vinarske zadruge. Prireditev sama je pokazala, da vlada še vedno za sližne prireditve (med našimi vinogradniki in trgovci izredno zanimanje, kaj bi pa tudi me, ko vsak napredni vinogradniki ve, da se ob takih prilikah 'izredno v etiko pridobi ne samo glede trgovskega stališča, aimpak tudi v poučnem in strokovnem zmislu.
Književnost.
]>r. Rogumil VoSnjak: U borbi za ujedinjenu na-rodnu državu. Utisci i opažanja iz doba svetskog rata i strvaranja naše države. — Pisec je bil član Jugoslovanskega odbora v Londonu, prebil je visa vojna leta v Parizu, Londonu, Rimu, Zedinjenih državah, v Srbiji, na Krtu, povsod neumorno delujoč v duhu našega maksimalnega narodnega programa. Kot generalni tajnik naše delegacije se je udeležil mirovnih pogajanj v Parizu. Njegove v angleščini in francoščini spisane knjige so znatno pripomogle, da so se v zavezniških vrstah jasnili megleni pojmi o avstrijskem problemu. Angleški tisk je priznal, da je bil dr. Voš-njak morda najsposobnejši pisatelj v borbi za naše uje-dinjenje. — Najnovejša dr. Vošnjakova knjiga ni napisana v slogu in načinu časopisnih člankov, temveč je zgrajena na dokumentih in dnevnikih, v katerih je pisatelj zabeleževal dogodke od dneva do dneva. Tako je nastala knjiga, ki je verna an živa slika one dobe, ki je morda najodločilnejša v naši zgodovini.
Pisatelj slika naša politična prizadevanja v prestoK-cah Evrope: Parizu, Londonu, Rimu, Ženevi Bil je v Nišu pred porazom Snbije, na Krfu je sodeloval pri sestavi Krfske deklaracije. Iz odlične presto lice predsednika ameriške republike nas vodi v rudnike, kjer dela slovenski izseljenec. Popisan je Wilsonov Wa-shington v dnevih največjih in najtežjih odločb. Zapisani razgovori z odličnimi osebnostmi, ki so gradile novi svet. — Dr. Vošnjak je s tem pomembnim spisom, ki je spisan v srbohrvaščini, obogatil jugosloven-sko memoarsko literaturo in zapustil tudi poznejšim rodovom delo trajne vrednosti. — Jako elegantno opremljena knjiga obsega 410 strani. Broširana velja 120 Din, v platno vezana 140 Din. Subskribenti jo lahko odplačajo v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Predavanje o konjerejsivu. Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki jo je izdal g. Hauer v Zagrebu kot »Prosvetno delo zagrebškega društva za konjerejo in konjski šport.« Cena je Din 5 —. Naroči se pri upravi »Gospodarskih Novin«, Zagreb 6, poštni predal 61.
Prometna banka i
—---Ljubljana-
Stritarjeva ulica št. 2
(vogal »tmI Škofijo 1, umiirrtl iMg8*6r*ia$
Valafon It. 2149, 2868 Poii. iak. raS. 13.853
Nakup Ba prodala v odrt In ■varani, garancijskih in
ALFA-ročni separatorji, ALFA-separatorji na strojni pogon, ALFA-pripomočki za mlekarstvo, ALFA-naprave za parjenje krme, ALFA-posode za razpošiljanje mleka, ALFA-stroji za podoj, ALFA-pločevinasta posoda ter vsi rezervni deli teh predmetov se dobijo vedno pri:
Alfa-separatori i strojevi za mljekarstvo Zagreb, Boškouiceua ulica 46
ali pri njenih zastopnikih. Telefon 67-43. - Brzojavi: Alfalaval, Zagreb.
Levoročni ..FLflCHSTEP" Cvlinder
Znano je, da so najprecizneje izdelani samo ŠIVALNI STROJI
znamke Grllzner in Adler
za dom, obrt in industrijo
Večletna garancija. Ugodni plačilni pogoji Ie pri
Josip Peteline
F lIlKliana blizu Prešernovega JLl j LiUiJ a XI.Cl, spomenika ob vodi.
Preklic.
Podpisana Elizabeta Polonec, pas., Ru-perfe, preklicujem vse govorice, ki so se razširile glede g. Dimnika in njegove vini-žarke Šalamun in se zahvaljujem obema, da je bila vložena tožba pri obe. posredovalnem uradu v Grušovd poravnana.
Elizabeta Polonec.
.Jflik
NAROČAJTE »GRUD 0«.
Fabiani & Jurjovec
[LJubljana, Stritarjeva nL 5 Velika zaloga
. SUKNENEGA BLAGA
za moške in ienske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, piSite po rzoree!
t. MIKUS
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 D
e • J S^. lamilo! ž N I
K I
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
po Mm hranilnic« It MISV	reg. zadr. ■ neome). IBV.	Bnojavk« „Km«tekl dom". Talafon M. M4V
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
▼loge na knjlttlc«
Obrestuje
O ciatm
Dajet
PoaojOa na vknjlibo, proti poroStvn t« nastavi premičnin ia vradnostnlh papirjev ter davoljaj« kredite r tekoCem računa pod
najngodncjSbni pogoji.	| -------r«t5um»_po dogovora.
PoofeSallani prodajalec sraCH državna razredne loterija, o

Preskrbuje: Kavcij«, inkase, treCka brei	ia Trdnostne papirja ter Ceke la nakaznica
povedi	(nakazila) na draga mesta. ^
®	Uradne ure t
Vsak delavnik ed 8.-13.V. in od l-i.%
Podralnlca v KAMNIKU na Slavnem trgu.