Inserati so sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ „ „ „ „ 3 „ Pri večkratnem tiskanj sena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 16 v Medij a-tovi hiši, II. nadstropji.
Pilltltu list za slovenski uril
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5
Za četrt leta
2
50
Nekaj o Egipta.
Že več mesecev se razpravlja politika o Egiptu in njegovih razmerah. Še veča pozornost se bode obračala na Egipt, kjer se je po poročilih časnikov preteklo nedeljo začela redna vojska med Angleži in Arabijem, sedanjim poveljnikom v Egiptu. Zato bode zna-biti marsikomu vstreženo, če nekoliko zemljepisnega, zgodovinskega in druzega o Egiptu priobčimo.
Egipt je nekoliko podložna država Turčije, namreč toliko, da ji plačuje odmerjen letni davek, ki znaša 150.000 mošnjic (po 100 mark ali 50 gld. mošnjica), sicer pa ima Egipt svojega vladarja z lastnim ministerstvom. Vsa egiptovska država obsega 2,722.000 □ km. prav egiptovska pa le 425.527 (blizo 0472 □ navadnih milj). Prebivalcev je vsih vkup blizo 17 milijonov, pravih Egipčanov le 5,500.000 Rodovitna je prav za prav le struga aii dolina o Nilu in kolikor dalje vodotoči (kanal) zemljo namakajo. Blizo tri četrt prebivalcev, je kmetovalcev, tam felah imenovanih, ki so potomci starih Egipčanov, zdaj pa zelo stiskani in revni. Vladajoča ljudstva so zdaj Arabci, Turki in Armenci. Trgovci bo večinoma Evropejci: Greki, Angleži, Francozi, Lahi in drugi. Po zadnjem štetji biva v Egiptu nekako 30.000 Grkov, 14 500 Lahov, 14 300 Francozov, 3800 Angležev, 2480 Avstrijcev in še nekaj Nemcev, Rusov i. dr. Jezik je arabski; mnogo se tam govori tudi laški in v drugih jezicib. Trgovina je jako razvita. Leta 1880 se je vvozilo za 80,000.000 gld. raznega blaga, izvozilo pa za 148.000.000 gld. vrednosti, zlasti žita, bom-
baža, Bočivja, prediva, gumija, sladkorja in dr. Železnic ima Egipt 518 km. v Sudanu.
Glavno mesto je Kairo b 350.000 prebivalci. Druga mesta so Aleksandrija z 212.000 prebivalci (pred vojsko), Tanta z 60.000 Har-tum s 50.000, Zagazig z 40.000, Sint s 30 000, Damiete z 29.000, Rosete z 21.000 in nekaj manjših mest n. pr. Mansura s 16 000, Suec s 15000, Port Said in Obed z 12 000 prebivalci. (Pa „Parlament".)
Egipt ima tako starodavno zgodovino, da le maloktera dežela tako. Sv. pismo govori mnogo o Egiptu in njegovih gospodovalcih Faraonih. Kmetijstvo, vede, obrtništvo in trgovina, vse je bilo v Egiptu že na visoki stopnji, ko je bilo po drugih deželah še VBe ali celo neznano, ali komaj po imenu znano. Vendar to razpravljati je političnemu listu nemogoče; tedaj samo nekaj navedemo.
Ravno po Angležih razdejano mesto Ale-kBandrijo je postavil sloveči grški kralj Ale kaander Veliki na tako ugodnem kraju, da se je potem mnogo zgodovine v tem mestu izvršilo. Morski svetilnik (farus) Be je v starodavnih časih štel med sedmere čudovitosti sveta. Bil je neki 180 mtr. ali 570 čevljev visok. Rastlo in napredovalo je mesto zarad tega tako naglo, da je bilo mnogo stoletij glavni kraj VBega duševnega, političnega in kupčijskega gibanja. N. pr. kako sloveč je bil velikanski muzej in še bolj sloveča knjižnica s svojimi neštevilnimi knjigami in rokopisi, kakoršne ni bilo in je menda ne bode. Od tod tudi toliko Bloveča aleksandrinska šola za umoslovje itd. Pod cesarjem Teodozijem je začela propadati, propala pa je popolno potem,
ko bo jo Arabci posedli in poslednjič Turki gospodovali, tako da je bila le še malo neznatno mestice. Svoj zdajni razvitek in pomen ima od Mehemed Alija in Izmail-paše v novejših časih, zadnjih 50 letih.
Lastne vojne Egipt ni imel, dokler ni sloveči Mehemed Ali poveljnik čez Egipt postal. Ta bistroumen in junaški paša je kmalo zapazil, kako Turčija propada in njena zvezda obleduje, sklenil je tedaj neodvisen samovladar postati. Ali kako? Imel je Bicer nekoliko hrabrih vojakov, s katerimi je Egipt si osvojil in Mameluke pokončal, a dobival jih je iz daljne Macedonije, Teaalije in Epira. Ker pa to veak čas ni bilo mogoče, osnoval si je toraj svojo vojno. Skušal je najpred si odrediti potrebnih častnikov in oddelnih vodjev po vojaški šoli, katero je vodil nek Francoz; kot učitelji pomagali bo mu Lahi in Nemci. Potem je iskal navadnih vojakov po raznih, tudi silovitih potih, ki jih tu popisovati ne moremo in tudi za sedanji namen treba ni. Tudi ne gre tu sem pripovedovati, kako je postal samovladar, kako se vojskoval b Turčijo ter jo premagal, da bo celo evropejske vlade ji mogle pomagati, da je Egipt saj po imenu ostal del Turčije ter plačeval nekoliko letnega davka v znamnje odvisnosti. Potem ko je bil mir sklenjen ter je Mehemed Ali in njegov naslednik umrl, je začela egiptovska vojna zopet propadati, in naj bi bila še dandanes to, kar nekdaj, bila bi za Angleže silno nevarna ; zdaj pa se bodo menda z njo lahko merili.
Glavne vojaške borbe bodo gotovo med Aleksandrijo in Kairo, glavnima mestoma Egipta in nju okolici, kjer tudi druga veča
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881.
(Spisuje M. Miliaeljev.)
(Dalje.)
I.
Vatikan. — Sikstinska kapela. — Slikarije i. dr.
V drugi Bobani je pa viditi sliko mašujo-čega mašnika, ki je dvomil nad resnično pri-čujočnostjo Jezusa v presv. zakramentu. Tu se pri Bpremenenju pokaže pravo Jezusovo telo in krv, ki porudeči telovnik, (korporale). Mašnik in ljudstvo s strahom prešinjeni strmijo nad čudežem. Ta prizor je tako živo naslikan, da je tudi meni nevrednemu njegov pogled zlo boriatil, ker se ga odsihmal vedno pri Bpremenenju spominjam, da si prav živo in z večo pazljivostjo resnico Jezusove pri-čujočnosti pri bv. maši pred oči postavljam. Za to sliko si ogledam še neke prekrasne podobe v velikanskih okvirih, ktere Be lehko sukajo Bemtrtje, da se jih lehko od ktere koli strani zarad njih zanimivosti ogledovati za-more. Vsn to ogledovanje vatikanskih Blik in
neštevilnih znamenitosti tako omami domišljijo, kakor da bi bil človek kar zamaknen na uni svet. Težko se nam je bilo ločiti od tolikih lepot, ktere ogledovati nam je bilo pripuščeno skoz vse dni ondašnjega bivanja in to vbo brezplačno 1 Pač velika prijaznost sv. Očeta do naB BlovanBkih romarjev I — Obiskovali smo pa tudi vse one sedmere bazilike, ktere so odločene za dobitev sv. odpustkov. Ko se iz Vatikana peljemo nazaj v naš „hotel", nam nasvetuje uljuden kočijaž boljši „hotel", da ni bilo treba tako visoko v 6. nadstropji stanovati, ampak v II. nadstropju, na trgu Pan-theon in sicer: „albergo al Bole", za hrano pa bližnjo gostilnico : „trattoria della Rosetta" na istem znamenitem trgu. Pripovedoval nam je po poti, kako da je bilo pod papeževo vlado v Rimu veliko boljše na vse strani, ker je bilo več novcev in zaslužka. V novem „ho-telu" smo bili 5 dni s hrano in vsim zadovoljni, ker je bilo boljše, pa ceneje kakor v „hotel Roma".
II.
„Albergo al šole" (gostilnica ali prenočišče pri solncu,) po našem. — Caribaldi Cy-
klop. Zemljevid zedinjene Italije; Pantheon in počivališče Viktor Emanuela. — Tako se tedaj preselimo 4 Primorci 3 duhovniki in en Bvetni rojak, kteri je pa žalibog še pred koncem lanskega ieta umrl, na novo stanovanje „Albergo al sole", ki ima blizo Btaro veliko gostilnico „la roBetta" (cvetličica") poleg trga Pantheon via Giustiniani 22, ki je blizo senata, italijanske zbornice Montecitorio in glavnih gledališč. Soba s 3 posteljami nasjeBtala na dan 6 lir, t. j. vsacega le po 2 liri in to v II. nadstropji. Pogled na trg iz okna je krasen, ker ravno nasproti je čudno poBlopje Matere Božje, ali Pantheon z vodometom in obeliskom. Vodomet je bil narejen na povelje Gregorja XIII. od umetnika Longbia. Obelisk z hieroglifi (podpisi) je bil pripeljan od Kle-menta XI. Trg Pantheon Be zove tudi piazza della Rotonda. Tu smo stanovali 5 dni prav zadovoljni. Trg stoji med najlepši ulico „Kor-som" in najlepšim dragocenim trgom Navona. Ko si ogledamo čedno izbo, vidim nad mojo posteljo podobo sv. Kajetana, a pred vsimi 3 posteljami, ktere so narejene na zmčt, (Fe-derbett) imamo na preprogah lepo pletenega
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 ' Za pol leta . 4 „ Za četrt leta . . 2 „ V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto.
Vrednlštvo na Dunajski štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
mesta ležijo ter je več železnic, kanalov, jeze-rov in Bploh rodoviten svet. če še nekoliko beBed dostavljamo o Sueškem prekopu, bode menda našim bralcem zadostovalo, ker popolne zgodovine in krajepisja tako ne moremo po dajati v političnem čaBopisu.
Prvi, ki se je vmislil ožina med dvema morjema prekopati ter ju tako zvezati, je bil ^rjincoz pl. Leaseps. Ponudil se je naj pred "Burčiji, ki je pa njegov naklep zavrgla ter ga brez pomoči pustila. Obrnil se je potem na namestnega kralja v Egiptu, Said pašo. Dobil je od njega dovoljenje, da zna družbo osnovati ter delo začeti. Privilegij je dobil za družbo za 99 let, potem pa prekop poatane lastnina Egiptovska. Zadržki temu delu so bili res ogromni; marsikteri bi bil obupal, le Lessepa ni. Treba je bilo za 25.000 delalcev vsega potrebnega pripraviti: orodja, hrane, celo tudi vode za pijačo, 1G00 tovornih žival je bilo vedno na potu.
L. 1859 na sv. Marka dan, evangelista in prvega škofa v Aleksandriji; se je prva lopata zasadila v zemljo za prekop Sueški in 16. novembra 1. 1869, tedaj v 10'/2 letih, je bilo delo dokončano ter so se začele slovesnosti za Brečno izvršeno delo, ki so namestnega kralja neizmerno veliko stale — pravijo da 20 milijonov fr. kar je vendar malo neverjetno, gotovo tudi nepotrebna potrata.
Prekop je dolg 160 kilom., ali 86 l/2 pomorskih milj. Globok je pa osem metrov, širok na dnu 22 m. in na površji vode 58 do 100 m. Vsi stroški za izvrševanje in prvi začetek so neki iznašali 491 milijonov fr. Zidanje raznih poslopij in inventarij je stalo 21 milijonov fr. Prvi dobiček so Bpravili 1. 1872 in sicer blizo dva milijona. L. 1876 so znašali prihodki že 31 milijonov, stroški pa 16 milijonov, tedaj čistega dobička 15 milijonov. L. 1870 je šlo skozi prekop 486 bark; 1. 1881 pa že 2727 s 50 milijonov dobička. Naj več blaga, se vč, da se je prepeljalo iz angležkega potem francozkega, nizozemskega, avstrijskega itd. Od morja do morja se po Sueškem kanalu prepelje v 16 urah.
Politični pregled.
V Ljubljani 23. avgusta. Iz Trsta. Ministerski predsednik je prišel 21. avgusta le sem, z c. k. namestnikom
sta pregledala razstavo in grof Taaffe je čestital razstavnemu odseku za njega velikanski vspeh, on je omenil, naj se ne zmenijo za nasprotno agitacijo, in zvečer se je vrnil nazaj.
V	razstavo v Trstu prihaja čedalje več tujcev. 20. avgusta v nedeljo je bilo na tisoče ljudi v razstavnih prostorih, do pozne noči je bilo vse živo po ulicah, po gostilnah in kavarnah.
V	Sobotici na Ogerskem blizo Senice je bilo ljudstvo toliko sovražno Judom, da sta Btolni sodeč Viljem pl. Adamovič in njegov pristav Ivan pl. Zmertič poBlala po vse pandure , kolikor jih je bilo na razpolaganje. To je pa ljudi še bolj razkačilo in zapodili bo pandure, ki so silili v vas. Stolni Bodeč Adamovič je prosil v Požunu vojaške pomoči. Odposlali bo tje 80 mož in 2 častnika 72. peš polka, poveljnik je stotnik Zpacek.
Panslavistov se boje, ogerBka vlada je pred njimi v nevarnosti, čujte, čujte zakaj? Moravska Orlice v Brnu prigovarja moravBkim in ogrskim Slovakom, naj se stalno poprimejo češkega jezika, potem jih ne bode več 1,500.000 marveč 8 miljonov. — To je pa že taka nevarnost za OgerBko, da je sam naučni minister mogel podučiti superin-tendente, da naj taka državi pogubna načela zatirajo že v kali. — Slovaški in češki jezik sta jeden in isti jezik, in se ločita le po dialektu , o tem med učenjaki ni več dvombe. Priti morata skupaj, ža po naravnem razvitku. Ako Slovaki iščejo zveze na zahodu pa ne na vzhodu, je vendar čudno, kako da morajo Madjari govoriti o panslavizmu.
(»O čeških občin iz Opavskega okrožja je bilo p. d. pri deželnem predsedniku v Žlezi ji, grofu de Bacquehem, ter je prosilo, naj se izpelje jednakopravnoBt jezika. — Prošnja obširno razlaga vse, kar so mogli pretrpeti Cehi v Šleziji že mnogo let in ima poslednjič te točke:
1.	Češki jezik naj se vpelje po uradnijah, in naj Be „nakazni list „opavskega okrajnega poglavarstva izdaje v češkem jeziku.
2.	Pri ljudskih šolah naj se ozir jemlje na §. 19 d. o. p. da morejo zadostiti poBtavi.
3.	V Opavi naj se učiteljišča tako osnujejo, da se bodo poučevali kandidatje v tistem jeziku, v katerem bodo pozneje sami poučevali
4.	Za češko prebivalstvo naj se OBnuje v
Opavi češka gimnazija, ki naj se tako vredir da se učenci priuče tudi nemščine. Že leta in leta tirjajo Šlezjaki teh Btvari. Češke občine v opavskem okraji so se ponudile, da hočejo nakazni list, ako ni drugače mogoče, same zalagati.
Koliko bodo izdale te prošnje, učila nas bode pnhodnjost. Deželni predBeduik bode storil svoje, da dobi postava veljavo, a žalostne skušnje na Kranjskem nas uče , da tudi naj boljši predsednik ne opravi mnogo, ako ga ne podpirajo podložni vradniki, in se njegovi nasveti v merodavnih krogih ne poslušajo, — Ali bode kedaj bolje?
Vnanje države.
Angleži se resno pripravljajo za vojsko. 10.000 vojakov imajo pripravljenih na Angleškem; 10.000 pa jih miBlijo poBlati iz Indije po rudečem morji v Egipt.
Prekaljeni Angleži so trobentali po vsem svetu, da hočejo Abukir napasti in od tod prodirati v Egipt poleg levega Nilovega rokava. A barke so odjadrale mimo Abukira in Angleži so posedli vse kraje ob kanala začenši pri Port Said ob sredozemskem morji do Sueca na rudečem morji, vojni iz Evrope in iz Indije si boste roke podali in prijeli ob boku (Flanke) Arabijevo vojno. Od Ismaiiije, ki je na sredi pota t. j. Bueškega kanala, ni daleč — k večem 3—4 dni do Kahire, tako mislijo Angleži ob kratkem vojno končati. Vendar kaj tacega se težko da naprej izšteviliti, za Afrikance se bode bojevalo njih obnebje, sicer imajo pa tudi Angleži premalo vojakov, da bi b presilo na vseh straneh Arabi-pašo zagrabili.
„Agence Havas" piše v dan 20. avgusta: Nemški poslanik Hirschfeld je podal Porti pismo (Depesche) od Bismarka, v katerem B. prav živo priporoča, naj se zapreči vsak nemir zoper kristjane. — Vsled izvršitve v Egiptu pogajanje med Angleži in Turki še bolj počasno napreduje. — Šeik Obeidullah, ki je pobegnil iz Carigrada, se je prikazal v Bahkale pri Van (v Armeniji.)
V Diiblimi na IrBkem je položaj zei-pet bolj kritičen. 16. t. m. zaprli so Mr. Graj-a, uda angleški zbornici, verhovnega sodnika in vlastnika , Freemans Journal" zarad tiskarskega pogreška vsled nove postave, da se odvrnejo zločinstva, na 3 mesce zapora in na platež
Garibaida rudečesrajčnika in sicer vsak svojega. Naj bi ga smel po zaBluženji kaznovati, bi ga bil v ogenj vrgel 1 Pred sobo je visel pa velik zemljevid Italije, v čegar okviru se bile tudi vse še „nerešene" dežele vtčsnene. Italijani so sploh veliki nevedneži v narodopisu ali statistiki. Neki gospod, ki bi po Bvoji viši omiki moral vedeti, kje je saj TrBt, o kterem vedno govori ,,Irredenta", vpraša mojega to varša, od kje je nek, da tako dobro laški govori. A ko mu ta reče, da od blizo Trsta, mu dni na to izusti, ahii to je v Bomiji! (na Češkem!) Kaj si gre pa misliti, o takih, ki ee niso niti zemlje niti narodopisja učili?! Zato mislijo Lahi, da dežele, ktere tirja „Irre-denta" za-se, bo obljudene z laškim prebivalstvom. Enake zemljevide je viditi tudi po prodajalnicah razobešene, drugačnih nimajo. RiBane so pa v Milanu 1880, kakor Btoji na njih tiskano. Prismode laške! Pridite si le sami po nje, boste vidili, kako vam bomo s krvavimi glavami pot v vaš „laški vrt" pokazali! Ko odobedvamo v saboto 2. julija 1. 1. v naši (novi) gostilnici, v kteri smo prav dobro in po jedilnem listku po ceni hrano imeli,
gremo si ogledati to znamenito nam bližno staro poslopje, tempelj vsih malikov, kar po-menja grška beseda „Pantheon". Je pa naj-slavniši spomenik po Btarosti, ker je ob enem tudi poglavitno delo Btarorimske stavbarske umetnosti. Ker je zidovje od starosti od zunaj VBe črno, sem v začetku brž menil, da ni nič posebnega na in v njem. Ker je ostalo nedo-takneno, akoravno gloda na njem zob časa skoraj 2000 let, je posebne vrednosti tudi še zastran umetnosti. Sezidan je bil Pantheon ob času cesarja Augusta od njegovega zčta Agrippe; kajti ko so hrabri Rimljani skoraj ves znani svet, ob začetku nove zaveze, b ktero se začenja novo številjenje let, podjar mili, so Bi prisvojili tudi malike podvrženih narodov.
Da bi pa ne storili nobenemu maliku kri vice (!) s tim, da ga ne častč ter po nedolžnem ne izpuste iz njih bogočastja , je Bezidal to čudno okroglo ogromno poslopje posvečeno vsim malikom, Agrippa zet ceBarja Avgusta Od tod ime krasnega tempeljna „Pantheon." Pa zastonj je bilo vse napenjanje, da bi se rešila stara nevera, čas je bil dopolnjen. Po
Kristusu in njegovi sv. veri je začelo človeštvo vse drugačno, novo, toiažbepolno in lepše življenje „Recedant vetera, nova sint omnia" kakor se poje v znani pesmi v sv. R. T. t — Ker smo imeli ta starodavni neverski tempelj skoraj pet dni večkrat pred očmi, bodi mi dovoljeno nekaj besed o njem povedati. Ta tempelj torej, pred posvečen vsim malikom je že davno od znotraj premenjen v krščansko cerkev ter posvečen Materi Božji in vsim muče-nikom! Ko je še Blužil malikovanju, je bil od rimskih nevernih cesarjev večkrat olepšan in popravljen. Prvi za Agripom, ga popravi Badrian, potem Antonin Pij, Septim Saver in Karakala. Pred Pantheonom je veličastna lopa, 34 metrov dolga in 20 globoka, ktero vzdržuje na pročelju 8 korintskih stebrov. Nekdaj se je stopalo va-njo po 7 stopnicah; dandanašnji Bte le dve viditi. Kinča pa pročelje 16 velikih stebrov, kteri so izsekani iz enega samega koBa granita iz Jutrove dežel.
(Dalje prib.)
500 L. Med ljudstvom je začelo vreti tako, da so vrata pri gradu zaprli in vojaki bili pripravljeni vmes seči.
Turčija. Kaj pravijo v sedanjih bo-matijah ob Nevi. „Go1ob" pravi, Turčija se ne more več ponašati, da jo je Evropa pooblastila y nje imenu delati, nje položaj je od sile mr-šav. Evropske velevlasti (kontinentalne) bi se ne ozirale na Turčijo in njene vrhovne pravice, ako bi mogel razsojati mednaroden zbor o prihodnosti Egipta, ki prihaja čezdalje bolj Angležem v last. To kar „Golos" tukaj omenja, bi bila svetovna vojska.
„Pol. Corresp." javlja iz Kiondona, da Angleško, preskušavSi turški predlog, ostaje pri tem, da se mora vrhovno vojskino vodstvo izročiti generaio Volseleyu. — Pa se Se menda pogajajo — a čemu nek, ako ne zato, da drug drugemu pesek v oči mečejo.
Iz Kgipta. Pri Ismajliji je bila praska med Angleži in Arabijevim vojaki. Angleške barke bo streljale v Nefiše najdli bo vojaki tam veliko mrtvih in mnogo kanonov.
20. avgusta so se bili pomorski pešci pri Chalonif s 600 sovražnikov, teh bo vjeli 45 in vplenili top. Izgube so: Pri angležkib 4 može, pri sovražnikih 100. General Macpherson je prišel s svojim poveljništvom (Stab).
Iz Aleksaudrijc javlja „Reut. B." Wolseley poroča, da je bila pri Iamailiji bitka s sovražnikom. Angleške vojne so streljale v Nefiše. Poročila iz Ramleh pripovedujejo, da je Sel železnični vlak do Kafr-el-Dauar, videti je, kakor da bi se hotli sovražniki od tod umakniti.
V zakopib okoli Ramleh je bilo po noči od 20—21 vse mirno. — Med vrsticami pa ee bere, da Angleži ne morejo Arabi-pašo od tod pregnati, kajti 20. so se dobro streljali, a na noč umaknili vsak v svoje utrjenje, Arabi-jevi vojaki posedajo še Mehalla.
Iz Port Salti 21. avgUBta poroča „Reuter B." Oklepne ladije in barke za vojake bo šle v Sueški kanal. Začasno je vožnja prestala, da bode mogoče angleškim oklopni-cam prevoz po kanalu. Arabijevi vojaki so se umaknili iz Ghemileb in šli nazaj v Damiette (ob desnem Ndovem ustji.) — Arabi se tedaj umikuje iz kanala, ki je občna prevozna pot. Posadka je bila povBod slaba.
Izvirni dopisi.
5K Dobrne, 21. avg. (Osmi vaplošni avstrijski učiteljski zbor.) o katerem je tudi ,.Slovenec" priobčil poročilo, dal je nekemu dopisniku danes došlega lista „Čech" povod za nekoje opombe. Menda bi se izplačalo iste skratka posneti. Dopisnik češkemu časopisu si je za Bvoj obširni članek kot „motto' izvolil besede, ki jih je našel v 2. št. „Mit theilungen iiber den VIII. allg. oiterr. lehrer tag". V liatovnici vredništva bereS: „Aufdem Bchiesshause soli heute nacht, 4. august, ein „agypti8cher traumdeuter" verloren gegangen sein. Der redliche finder wird ersucht, den-selben bei der redaction deponiren zu wollen", S tem je, zdi se, skoro da jasno označen „vsplošni avstrijski učiteljski" zbor, bakoršen je pač v reBnici izgledal. Marsikteri senjavec Be jezi, kadar Be brezuspešno po „ternu" ozira. Tudi aranžerje „učitelj8kega" shoda mo rala je jeziti prikazen, ker se je neučiteljskih gostov z dežele vdeležilo premalo. Izmed 1750 vdeleževalcev je iz »poročila" dopisnik našte do 850 učiteljev, med koje je uvrstil vse nav zoče profesorje, ravnatelje, nadučitelje, učitelje podučitelje, učiteljice, vse javne in zasebne
učiteljske moči s učitelji plesa vred. Vdeleževalcev iz neučiteljBkib krogov bilo je čez 900, toda odkod? Malo ne vsi iz Liberce. zmed ptujcev prišlo je nekoliko topličarjev iz bližnjih zdravilstvenih zavodov. PomiBliti je, da samo v bližini mesta za zborovanje deluje mnogo sto učiteljev, bil je pritok učiteljev z oddaljnejših krajev zelo slab. Iz tega ae vidi, da je „švindel", če ta shod nazivaš „vsplošni avstrijski učiteljski zbor". Bila je le skupščina večinoma severnočeskih nemSkih učiteljev. Aranžerji z Dunaja so to dobro slutili, zatoraj bo dveri odprli na Btežaj ter klicali: Prosimo za ves svet, pridite, kder kdo ate! Prišli so. Bilo je do 400 fabrikantov, med temi čez 200 suknarjev s svojimi pomočniki. Kakor kaže imenik, prišli so skoro vsi c. kr. in zasebni uradniki, od Bodnijskega predsednika do uradnega postrežka pak od bank-direktorja do vratarja, prihiteli so trgovci in njihovi učenci, komiji, ekspeditorji in agenti; prišlo je 37 krčmarjev, došli bo meaarji, bar-birji, pekarji, milarji, krojači, črevljarji, kovači, ončarji, klepači, remenarji, ključarji, ožarji, glavnikarji, fotografi, rezbarji, nožarji, ogljarji, orodarji, pridelovalci vode sodovke, prodajalci spirituoznih pijač, pucmaharji, S ferdekarji, in-laber der leichenbestattungsanstalt, glace-pa-pier-erzeuger, abfallbandler. To bo stanovi, katerih posamesniki bo se pri zborovanji vde-eževali. Celo prostozidarske beznice so imele dovolj zastopnikov. A kje je ostal — kmet? Koga je bilo največ? Fabrikantov našteješ v poročilu skoro toliko, kakor učiteljev. Totim toraj sedanja sostava šolska menda najbolj ugaja; menjši obrtnik in kmet se z njo ne moreta sprijazniti, tudi veliko za blagor ubogega ljudBtva vnetih učiteljev za isto ne mara, kakor se je to razodevalo pri učiteljskem shodu v Plznji. To mora »voditelje*' učiteljstva jeziti, kakor igralca v lotriji. Dalje! Izmed 28 poročevalcev bilo je celih 21 z Dunaja; a iz slovanskih krajev eden edini čeh! Kako bi se pri takih shodih zamogel vdeleževati učitelj Slovan? Pa takšna skupščina se imenuje „vsplošni avstrijski učiteljski zber"! No, kdo je našel egiptskega „traumdeuterja"? Bržčas neki Krautmann, ki je slovansko učiteljstvo povabil na kiselo zelje ter predlagal, naj se sledeči zbor ne zove več „v8plošni" in avstrijski", marveč: „skupščina nemških učiteljev v Avstriji", kar je b ploskanjem rok bilo odo-bravano in sprejeto. Bodi I
S Pohorja, t sredi avgusta. Štajar-Bkemu Ribničanu ne Bmeš za karbodi reči da je Pohorec, ako se mu nočeš možko zameriti, kajti naj si tudi zemljepisje uči, da Bega Pohorje se svojim severnim vznožjem prav do Drave, noče prvim to vendar nikakor v glavo. Ribničan, ko svoje soBede gorjance na zapadni in južni strani pogorja s Pohorci zmirja, poje sam o sebi: „Mi smo mi, mi smo mi, Mi smo z Ribnice domž, Po širokem svetu Vsak tič nas poznd Do Zagreba!" To prepričanje je pak tudi vzrok mnogim zabavljicam, ki Be zlasti v tem mesecu na vrhu Pohorja, bo ee teče ali senožeti od vseh strani kob<5, le pre-često čujejo; v hvalo našim gorjancem moram pa reči, da izvirajo le iz šale, ker še k prepiru ali pretepu to ni privedlo in bo si v so-cijalnem življenji v družbi prav dobri Blovenaki pobratimi. In tudi to mora že tab6 biti, kajti pradedje sedanjih Pohorcev dali so temu pogorju prvo slovensko ime, in še sedaj se moramo čuditi kako Be Nemci trudijo, da bi različne nje predele v svojo nemčirno prekrstili, k čemur pa nimajo posebno dobrega vspeha.
Mesec avguat pa je tudi skoro že odbran
od gospode (škoda, da največ le nemške!) v šetanje po Poborji, kar je v zdravem planinskem zraku pri lepem vremenu re8 mila zabava. Mnogi se tudi tukaj na nekatere tedne naselijo, da po spremenu zraka z vživanjem čvrste mrzle vode, svoje zdravje krepijo, ter so večidel z vspehom zadovoljni. Dovolil bi si pa opozoriti, naj bi tudi Slovenci iz bližnjih trgov in meBt svoje korake včasi semkaj namerili, da krasoto svoje domovine vedno bolj in bolj sami spoznavajo, naše deloma še nezavedne gorjance za sveto narodoo reč bolje vnemajo. Zlasti mlado „Slovensko društvo" v Mariboru vstanovljeno, ako reB namerava tabore Bklicovati, bi mnogim obiskovalcem močno ugodilo, ako bi sklicalo v lepem vremenu tabor na Pohorji, k čemur si boljšega prostora kakor tu, skoro misliti ne moremo. Letos je to seveda že — prepozno.
Sedaj ob času košnje pa tudi čujeS na Pohorji iz slednje livade vriskanje koBcev ia petje grabljic, pravim pevanje udomačenih slovenskih narodnih pesnij. Žal, da je ljudstvo materijalno toliko potlačeno, ker bi se to sicer v veči meri godilo. ,,Slovenc je rad vesel", pravi pesnik on poje se mu li dobro ali slabo godi, je košnja bogata ali slaba, kakor letos, njegov značaj ostane enoisti. Zlo čudno pa tudi je, kako malo da človek Bpanja na tej planini sedaj potrebuje I Dve tri urice tu več zaležejo, kakor drugekrati v dolinah po 6 ali 8, toraj tudi noč dosti časa v razvedrilo duh8, namreč za petje, ponuja. —
Prav odurna pa je navada, ki se že tudi tu ponekje udomačuje, da namreč puate bolj veliki posestniki svojo mrvo na planini v nedeljo, če ne kositi VBaj sušiti, kakor da bi to Bog vč kaj imenitnega bilo. KristuB je svoje dni apostolom djal: Ljudje bodo celo mislili, da ako kateri vas umori, Bogu dopadljivo delo stori, in ti ljudje menda sedaj mislijo, da je onečastovanje nedelj in praznikov b hlapčevskimi opravili Bogu še clo kaj prijetnega. Iz gole predrznosti tako ravnati bilo bi skoro že malo preveč, kar je pa vendar ošabnim najemnikom vse mogoče, ki Bami malomarni vbozega dninarja z večo plačo na tak dan mamijo tako dolgo, da ga preslepijo. To je povsod, kjer živa vera pejema.
Na Poborji imamo pa tudi božjo pot. Blizo pred 30 leti se je pri nas po bliskovo raznesla govorica, da se je ua južni strani 7 VitanjBki župniji nekemu Marija prikazala, kar se še sedaj ni pozabilo. Mi smo sicer že čuli o več enakih slučajih, da omenim le prikazen Bernardki v Lurdu, kjer je Se sedaj glasovita božja pot. Kolikor je bilo iz prva na tej govorici reanice, to niBem imel prilike poizve-deti, vem le samo to, da je ljudstvo kar kupoma vrelo na ono mesto, nosilo navdušeno darove za gradenje zale cerkve, k čemur pa se je stavilo toliko ovir nasproti, da ne stoji še dandanes kot lična kapelica z zalim kipom, kamor še verniki tedaj a tedaj zahajajo. Zlasti poslednji dve leti so naši Pohorci za to „božjo pot", ali kakor bi jo že imenoval, se zopet bolj vneli iu prav radovedni smo znati, kaj se iz vsega tega porodi. Kadar mi bode vsied okoliščin zmožno samemu to mesto obiskati, hočem se o vsem, kolikor se bo dalo, vse boljo podučiti, in potem natanjčnejše sporočati o tej novi božji poti na slovenskem Pohorji.
Domače novice.
V Ljubljani, 24. avgusta. (Za poslanca v deželni zbor) je bil izvoljen gosp. Karol Bleiweia pl. TrsteniSki a 7»
glasovi od 74 prišedšib. PrvomeBtnik volitvene komisije g. France Kotnik iz Verda je dobi tudi 1 glas. V jedni uri je bila volitev zvršena
(God presvitlega cesarja) so letos v sa boto prav svečano praznovali v Bledu na Go renjskem. Navzoča sta bila c. k. deželni pred sednik in deželni glavar, pričujoča je bila od lična gospoda od blizo in daleč, tudi iz Ljub Ijane je Slo gori več odličnjakov.
Slovesnost se je pričela in muzična kapela c. k. 26. pešpolka velikega kneza Mihaela je igrala v gaji Luizine kopeli poldrugo uro. Pod kostanji pri „Malnerji" je bila tombola, katero je osnoval in vodil gospod p. Rittmajer, rav natelj pri Lloydu. Med tem so vse pripravili za razBvitljavo, in ko noč nadkriluje, prikaže se pri Petranu luč in v tem hipu je bila raz-svitljena vsa okolica okoli jezera.
Po razBvitljenih čolnih so se po jezeru vozili, muzična kapela, ki se je prva vozila je igrala cesarsko pesem in druge patriotične pesmi, vmes pa so peli pevci narodne pesmi.
Ko so ladije bile v Bredi jezera, začeli so rakete spuščati. Najlepše je bilo k Bklepu pri gospodu pl. Rittmayer-ju. Godba je še en krat zaigrala cesarsko pesem in stopili so iz čolnov na Buho. — Konec vsega je pa bil bal pri Malnerju. Ko je deželni predsednik odhajal, zahvalil se je g. Malnerju in VBemu odboru v imenu vlade za krasno izpeljavo patriotične slovesnosti.
(F učiteljski spraŠevanski komisiji) ostanejo vsi dosedanji udje tudi v prihodnji dobi do 1884/85; in Bicer c. k. deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker, njemu namestnik ravnatelj Hrovat, potem profesorji: Leopold pl. Gariboldi, Viljem Linhart, Vilibald Zupančič, Mihael Vurner, France Kreminger, ljudska učitelja: Andrej Praprotnik, Janez Zima in učitelj godbe Anton Nedved. K temi pride še učiteljica na vadnici gOBp. Marjana Fiohlich
Razne reči.
—	Iz lavantinske škofije: C. g, Janez DamaBcen Aplen, do zdaj kapucinski duhovnik v Celji, je poBtal svetni duhovnik in gre za pomočnika v Sveče na Koroškem.
—	Zavoljo ošpičkov Be opusti bir movanjevDramljah, ki je bilo napove dano na prihodnjo Baboto, 26. avg. in se bo birmovalo ta dan na Ponikvi, namesto nedelje.
—	Iz Žalca, Doberne in Novecer-kve pozvemo, da ondi mnogo ljudi boleha in tudi umira za grižo.
—	Preč. gosp. Anton Žuža, nad-župnik, čaBtni korar, vitez Franc-Jožefovega reda in dekan v Laškem trgu, obhaja na ro-ženkranBko nedeljo tega leta svojo biserno (dijamantno) sveto mašo. Bogohrani slavnega, za vse dobro vnetega rodoljuba in častitljivega starčka še mnoga leta!
—	Iz Gališkega Be Bliši o hudih po vodnjih. V krajih: Halič, Burstin, Stanislavov in Stry je bila huda ploha. Železnica med černovicami in Lvovom je mogla nehati. Kolodvor v Haliču je pod vodo. Potniki, ki bo prišli, preden je železnica prestala, pripoveduje od velike povodenj ob Dnestru. Hiše stoje v vodi, ljudje bo ubežali na Btrehe. Vlak je brodil do koleB po vodi; potniki bo bili v smrtnem strahu, ker bo bo bali, da bi se ne prekopičnili iz nasipa.
—	Zabavnika „Alte und Neue Welt" obseg 23. sošitka je Bledeči: St. Telemach. Von Kari Egon Ebert. Das Wunder von Stri-vali. Historische Erziihlung von Herman Hirsch-
feld. Vom Stillen zum Atlantiachen Meer. Reise-Schilderungen aus Siid-Amerika von Damian Freiherrn von Schiitz. P,que fttnf. Frei nach dem PortugisiBchen des Pedro Ivo erzithlt von Marie Schultz. Johann von Bohmen. Von Franz vom Rheine. An die Feder. Von A. v. H. Ein heilsam Wiirzgartlein.Eine|Sammlungfiir Euiche und Haus von Dr. Johann August Schilling. 6. Der Ampfer und seine Arten. 7. Der Hopfen. Allerlei: GermaniBmen im Franzosischen. Un-sere Bilder. Vertrauliche Correspondenz. — IllUBtrationen. St. Telemach. Original-Zeichnung von Kari Jauslin. Bilder von der Gotthard-Bahn. 5. Die Entwickelung des Tracč's in der BiaBchina. Der Paichi. Original-Zeichnung von G. Miitzel. Schusterjungen. Nach dem Gemiilde von Ludwig Knaus. Ein 8chwarzer Fluss bei Nauta. Original-Zeichnung vou Riou. Peruani Bche Indianer anf dem Anstand. Ogirinal-Zeich-nung von Riou. Im Canoe auf dem Amazonas. Nach einer Skizze von Lucien Biard. Der Sauerampfer. Der Gartenampfer. Der Hopfen.
—	Illustrirte Z e i ts c h ri f t „Haus-Bchatz" je ravnokar izšel 15. zvezek „s sledečim obsegom: Zur rechter Zeit. Novelle von Friedrich Rudolph. — Die politisch-kircb-llche Revolution der Fiirsten u. Stiidte Deutsch land'u im 16. Jabrhundert. Von Dr. Hohler.
Von Wien nach Buda-Pest. Eine Donau-fabrt von A. Kress. — Ein Hochzeitszug in Norwegen. — Pharaonenlande. — Die neue-sten Polar-Expeditionen. — Unter tropiscbem Himmel. Die Fidschi-Inseln. — Die Sanitas-Priiparate. Von Dr. J. A. Schilling. — Ber-liner Chronik. Von Dr. X. — Am Abend. Gedicht von Franz Bonn. — Am Henkerateg zu Niirnberg. — Um die Mitg ft. Frei nacb M. Myrian bearbeitet von Walther von Emdem. —■ Bevvahrte Hausmittel. 1. Vorziigiicher Fleischextract. — Dr. Johann Baptist Orbin, Erzbischof von Freiburg. Idstein im Tannus. Allerlei.
Podobe pa bo: Ein Brautzug in Norwegen. Von Tidemand. — Der Burgbazar in Ofen. Originalzeichnung von A. Kronberg. — Der Gonsulatsplatz in AWxandria in Aegypten. Nach einer Photographie. — Untergang des amerikanischen Nordpolfahrers „Jeannette": Auf dem MarBch nach dem Verlassen des Schiffes. Nach Schilderungen des Lieutenant Denenhauer gezeichnet. — Stationen der in-ternationalen Polarforschung. — Ein Dorf auf den Fidschi-InBeln. — Fid?chi Insulaner (Krie ger mit Periiicke). — Wohnung des Koaigs. — Am HenkerBteg zu Niirnberg. Geplandet fur die Zeche. Originalzeichnung von A. Con-rad. — Dr. Johann BaptiBt Orbin, Erzbischof von Freiburg.
—	V Londonu je izSla knjiga, ki govori „o vzrokih sedanje vojske" za kupone in )0 „Vaterlandu" povzamemo sledeče:
1.	Evropski špekulanti so navalili na Egipt dolga 90,000.000 liber strlg. a za to bo šteli e 45,000.000.
2.	Tudi Bedaj, ko bo bili 1. 1880 obresti znižane od 26Va in 15% plačuje Egipt po 8% od prejetega denarja.
3.	Od teh so porabili le 16,000.000 za sueški kanal, drugo so pa vse požrle obresti; vsako leto je polovica dohodkov šla za plavanje obrest.
4.	Evropska kontrola je bila le za to, da se je izpeljavalo, kar se je deželi naložilo.
5.	Ljudstvo je bilo zarad tega nejevoljno, ker je bilo z davki preobloženo, in so tujci še povrhu dobili maBtnih služeb.
6.	Jedini vzrok, zakaj se je Angleško
vmešalo v egiptovske denarne zadeve, je bil krivičen.
7.	Vendar je oboje vlaati odreklo egiptovski zbornici sklepati o predštevu.
8.	Da, oboje vlaati zboru še ni hotelo prepustiti, da bi razpolagali b tisto polovico pri« hodkov, ki ni bila za izplačevanje obresti, ampak namenjena za gospodarstvo, — ker bi bil zbor sicer vtegnil izpustiti iz Blužbe Evrc pejce ali jim prikratil njih plačo (273.000 lib. sterlingov.)
9.	To nasprotovanje je zbor napotilo, da je silil Khedivo imenovati narodno ministerstvo.
10.	Angleški ultimatum, ki je zahteval, naj se ministerstvo razpusti in Arabi-paša požene v proguanstvo, je bil do dobrega prepričan, da se to ne bode zgodilo, da bode nastal nemir, oboroženo posredovanje Aogležko v Egiptu je tedaj obrnjeno zoper egiptovski .,parlament", ki je hotel votirati svoj lastni predštev, a ne zoper Arabi-paša in njegovo vojaško poslovaoje, naj bode že tako ali tako. Tako so žulili in žulili deželo, dokler ni prišlo do nemira — do izgnanja tujcev in do prelivanja krvi.
Javne dražbe.
26 avgusta: 2 eks. dražbi posest. Jerneja Strumbelj iz Tomišlja in fakt soposest. Janeza Svete in Janeza Pešec iz Bresta. Ljubljana. 26. 3. eks. dražba pos. Antona Jesih iz Pijave gorico. Ljubljana. 26. 3. eks. dražba pos. Jakoba Vodnik iz Zaloga. Ljubljana. 3. eks. dražba pos. Petra Jankovič iz Studenca. Ljubljana.
Umrli so:
18.	avgusta. Jožefa Vizjak, 36 1., za pluČno jetiko. Jera Mrzlikar, 66 1., za vodenico. 19. avgusta. Anton Vogrin, 1 '/a L, za slabostjo. 20. avgusta. Ferdinand Sodnik, 20 let,, za legarjem. 21. avgusta. Emilija Kozjak, 21 let.
V bolnišnici:
19.	avgusta. Martin Sicherl, 38 1., za vnetjem možgan, mrene. Matej Petrovič, 36 1., za jetiko.
, Veliki trgovec
G. Milessich
v Trstu
razpošilja s poštnim povzetjem v malih povezkih po 43/4 kilo poštnine prosto na vse kraje Avstrije in Ogerske tako po nizki ceni, kakor na debelo in sicer :
Kave
Ceylon, naj bolj izvrstne 1	kilo	po gl. 1.70
Ceylon peri , zelenkaste ,,	,,	,,	,,	2.— Manila „ svitlekaste
naj bolj izvrstne „	„	„	„	1.60 Kuba, debelozrnate, naj
bolj izvrstne „	„	„	,,	1,75
St. Domingo „	„	„	„	1.48
Java, svitlozelene ,,	,,	,,	„	1.42
Java zlate, izvrstne ,,	„	„	,,	1.54 Santos, naj bolj izvrstne,
zelene „	,,	,,	,,	1.36
Rio, izbrane „	„	„	,,	1.30
—.40
» i' >) »
Riža, izvrstnega
„ Itangon I	„ „ „ „ —.36
Namiznega olja (Aixier) v
kositarskih podobah po 4 „ „ „ 1.28 Namiznega olja od Monte
Bt. Angelo	„ ,, ,, „ 1.15
Makaroni napolitanski 4 kilo vkup po „ —.56
Zadnjič dišave, južno sadjiče, žafran, čokolade in vse druge izbranosti za kuhinjo in na mizo kolikor mogoče po nizki ceni. Kdor želi izkaz raznih cen, se mu bode takoj poslal.	(1)
Telegrafične denarne cene 23. avgusta.
Papirna rnnta 76.80 — Srebema rent« 77.35 — Zlata renta 96 60 — 1860letno driarno oosojilo 130 —
Kreditne akcije 313.— — London 119.--Ce«. kr.
oekini 6 63 —. 20-fraDkav 9-61.