icaEsaK Po*tBlna B!a?««ar» 90toVin!. J. cena današnje štev Navadne Din —'75,' ' ' '****■ ‘ ““ ob nedeljah Din 1* • 7S pare. .TABOR* iiti.i« w«k dan. »*v~, nedelje in praznikov, ob 18. W1 * datumom naalednjega dno ler »tono rneaeeno no poiti D 10;-. *a .no-zemztvo D 18—, doatavljen ne dom P —f na hkaime« V ur*-* inserali po dogovoru. Naroča s« pn »Pr»T‘ MARIBOR# JurcieeTa ulica *tey.V I H. P P osame zn e Številke* Navadne Din —'7S, ob nedeljah Din 1*—v UREDNIŠTVO m nahaja * Mn* boru, Jurčičeva ul. it. \ J, l»4« etropje. Telefon interurb. 2i. 276. UPRAVA ae nahaja 9 JnrfflM ulici SL 4» pritličje daaao* Telo* fon ib 24* — SHS postaoČfckov*! račun it«. 11,791« Na naročila breji denarja aa M ozira- — Rokopisi M M TTA&lift* Naslov ■ Maribor, sobota 11. julija 1925. Leto: VI. —- Številka: 154. S!r’ Bakovski zopet v Londonu. rW London, 9. julija. «Press Associated* potrjuje vest, da je dospel sovjetski poslanik Bakovski iz Moskve v London. Kakor se potrjuje, bo imel konferenco a zun. ministrom Chaiberlainom'. ■ .fe Pesimizem o sporazumu. Badicevci zahtevajo 7 ministrov. Namesto nove vlade — popravljajo in •stilizirajo* zapisnike o pogajanjih. Protestni odstop podpredsednika, ra- dikalskega kluba Dragoviea Beograd, 10. julija. Politični položaj 5e v splošnem nedzpremenjen. Taka želj-mo pričakovanega sporazuma še sedaj ni. Danes ob 10. uri se je vršil ponovno sestanek radikakskih delegatov in radi-eevskih delegatov. Trajal je samo poldrugo uro. Zastopniki so nadaljevali revizijo, oziroma stilizacijo o pogajanjih. Minister Marko Gjuričič je danes dop. izjavil, da se bodo pogajanja popoldne nadaljevala. V zapisniku bodo zahteve in pogoji anaidičevske stranke točno formtuilirani. Hrvatje zahtevajo zase sedem1 portfe- ljev, kar pa radikali odklanjajo. V splošnem se širi v vseh političnih krogih prepričanje, da se bodo pogajanja še močno zavlekla in da bodo proračunske dvanajstine medtem že pod streho. Veliko senzacijo je povzročil odstop prvega podpredsednika radikal n. kluba, poslanca Miljiutima Dragovida. V dobro informiranih krogih označujejo odstop kot protest roajuplivnejšega posl. Dragoviea proti zvezd radikalne stranke z radičevci. Splošno se sodi o pogajanjih jako pesimistično. □- Tišina po viharju v skupščini. Po včerajšnji burni seji je bila danag-nja seja mirna, dvorana domala prazna. Beograd, 10. julija. Včerajšnja seja 'je bila zelo burna, in sicer med govorom) in zlasti po govoru posl. Palečika, # katerim je bilo prekinjeno naše včerajšnje telefonsko poročilo. Največ hru-Pa d« napravil naj temperamentne jši ra didevec db 3. uri je bita seja zaključena. Albanska demarša v Beogrdu. Kad! emigrantov Fin Nolijeve strujo. . ^®4gorica, 10. julija. Albanska vlada brt naši vladi radi agi- t 1 f ,a:nwk!lb emigrantov, ki žive v Jugoslaviji hl hor jo 1ip(Xstavitt bivšo * fawbfV° Naša vlada je vze- la protest na znanj« i„ sklenila, da interna ra baindke ©mij,grPant.e v Sarajevu V Bolgariji bo ostalo vse pri starem. / ;■"! Vlada je dobila zaupnico. . Sofija, 10. julija. Skupš&na je izreki® vladi zaupnico. S tem' «*> V8e vesti o spremembi Težima v Bolgariji demantirane, kI, Voda odnesla več tisoč hiS. Katastrofa japonskega mesta, Tokio, 9. julija. Mesto Nagoya jeu-ftičiia. povodenj. Voda je odnesla več ti-** m, ^««0^* |teje 70.000 prebivalce?. LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Lesno tržišče. 1 Ljubljana, 10. julija. Brzojavni drogi iz smrekovega lesa, 9 m dolgi, 10:12 mm', 13:15 mnu obmejna postaja, blago 275. Srekove im jelki,ne deske, 25—30mm, obmejna postaja, blago 520. Bukov les, 1 mi dolg, nakladna postaja, denar in blago 20. BORZA. CURIH. Pariz 24.20, Beograd 9.GS, London 25.04, PragalSK, Italija 18.95, New York 51554, Dunajj 0.07255. Poostritev konflikta med Češkoslovaško in Vatikanom. (Izviren dopis CEPS). Praga, 8. julija. Organ češke klerikalne stranke »Li-dove iisty« prinaša v svoji včerajšnji številki sledečo vest: »Z ozirom na viharne protikatoliške manifestacije, ki so bile organizirane na spominski dan Jana Husa, katerih protektorat je prevzel sam prezident Masaryk, častno predsedništvo pa ministrski predsednik Švabi a, je Sveta Stolica v znak protesta proti tej žalitvi, storjeni njej in vsem češkimi katoličanom, ukazala nunciju Marmaggijiu, da tega dne zapusti Prago.« Ta vest je vzbudila v celokupni češko slovaški javnosti velik odpor in nezadovoljstvo. Not ram je ministrstvo je izdalo sicer komunike o nastopu Marinaigglje-vega rednega dopusta, vendar temu ni nihče verjel, ker je imel v soboto, dne 4. jul, praški nadškof Kordač, kakor posnemamo i® vesti v škofovem) glasilu »Čeoh«, na nekem javnem) sestanku govor. kjer je dejal med drugim: »Nepopisna žalost navdaja srca čeških k atoli čamov, 'ko slišijo, da najvišji politični predstavitelji službeno prosta vi je. jo spomin predhodnika verskega razdora v XVI. stoL im da bo radi tega nuncij prisiljen zapustiti Prago,« Ve* češki tisk soglaša o temi, da po-menja Marmaiggi jev odhod protest proti Husov,im slavnostim!. Med tem ko vidi klerikalni tisk, kakor «Lidovč listy» in škofovsko glasilo »Čeoh* v nuncijevem' odhodu odločen protest proti Husu, smatra1 ves ostali tisk brez razlike strank to kot neumestno demonstracijo proti Češkoslovaški. Organi koalici je vidijo v , tem' izzivanje češkega naroda. »Ven-kov«, glasilo predsednika švchle, označuje to demonstracijo Rima 'kot napo. ved boja proti češki republiki. Narodno demokratski list »Narodni I i s t y« vidi v žalitvi, atorjeni predstavnikom dtiave. toda taHtov (vfegai .n«?«!#*, -fejlkor pred 510 leti, tako je tudi sedaj postavil Rim napram resnici laž, napram pravicam nasilje, ki je sicer danes brez moči, toda ravno tako nizko kakor tedaj na cerkvenem zboru v Kostnici«. »Češke Slov o«, organ narodno-socialistični. označuje postopanje Svete Stolice za izzivamo« srednjeveškega značaja. Socialno-demokratično »Pravo li-du« piše v svojem uvodniku z naslovom »Papeževa provokacija«, da je sigurno dobil nuncij ukaz iz Rima, da provokativno demonstrira proti Rusovim slavnostim, »Pravo lidu« kakor »T r i b u-n a«, ki je izven koalicijo, sta mnenja, da je rimska kurija s tem nastopom' o-rnajala samo pozicijo češke klerikalne stranke med ljudstvom. Tudi legijonar-ski organ »Narodni oliv o bo zen i« trdi, da 'bo Vatikan doživel na Češkem filjasko. Češki narod bo dal odločen in primeren odgovor Vatikanu. Tudi nemški listi posvečajo temu konfliktu veliko pažnjo. m Praga, 9. julija. Vse politične stranke, izvzemšl češkoslovaške klerikalce, smatrajo nuncijev odhod za provokacijo češkega naroda ter zahtevajo od vlade, da naj izvaja i® tega konsekvence in še odločneje koraka po že določeni poti. Tudi v klerikalni stranki ne vlada najboljše razpoloženje, ker mnogi vodje uvidevajo, da bo to po-stopanje Vatikana škodovalo njihovemu političnemu pokretu med ljudstvom In lastnimi volile!, ki v veliki večini spoštujejo in slavijo Husov spomin. Koalicijske kakor ostale štiri stramke zavzemajo radikalno stališče napram Vatikanu. Poleg češke republikanske stranke zahtevata tudi obe-socialistični stranki v koaliciji, to je socialni demokrat j e in narodni socialisti, v resolucijah, sklenjenih včeraj na sejah izvršilnih odborov, popolno ločitev države od cerkve im odpoklic češkega poslanika v Vatikanu. (Medtem je vlada že odpoklicala svojega vatikanskega poslanika. Ured.) gres 'dunajskih krojačev in delavce^ konfekcijske industrije. Dognano je, da ima Avstrija za 6 mdljonov prebivalcev nad 40.000 samostojnih krojaških delavnic. Število konsumentov s© vedno manjša, tako da delajo pravzaprav krojači samo 3 mesece na leto. Vsled visokih carin z Jugoslavijo, Poljsko in Madžarsko je padel izvoz za 95 cdstot. Vlad* je bila opozorjena na obupno s tajni* krojaške obrti. Avstrije. Kako močna je ideja združitve z Nemčijo tudi v službenih krogih, »pričuje odhoduica, ki jo je priredil »Deutsch -&sterre ich itsch er Vo ifcsibu n d odpoklicanemu avstrijskemu poslaniku v Berlinu, dr. Riedlu. Predsednik nemškega državnega zbora Loebe je imel daljšo napitnico, v kateri je povzdigoval idejo združitve. Tajmik »Bunda« dr. Miisohler (&1. državljan!) je grajal politiko avstrijskega zunanjega ministra ■dr. Mataje, ki bojda odvrača Avstrijo od Nemčije. Poslanik dr. Riedl mu je odvrnil, da ©o sedanji koraki zunanjega ministra zgolj v zvezi z neugodmim položajem) Avstrije in da jih ne gre je mati preveč resno. Sveta; ideijia združitve je bila njemu (avstr, poslaniku v- Berlinu) vedno pred očimi in njegov naslednik dr. Frank bo nadaljeval v isti smeri Odpoved »Nemškega dne«. Dne 18 avgusta 'bi se imelo vršiti na Dunaju pod imcincm »Der deutsch e Tag« veliko zborovanje nemško-nacionalnih strank, društev in drugih korporacij. To bi bila nova manifestacija za priključitev in najbržo tudi protiutež svetovnemu kon gresu cionistov, ki se bo vršil v avgustu na Dunaju. Velcneimcl so namreč tudi antisemiti. Prireditev pa je bila odpo vedama, ker noben voditelj ni mogel prevzeti odgovornosti, da ne bi prišlo do demonstracij proti Židom. Izprememba poštnih pristojbin za inozemstvo in odpravo oziroma znižanje carine na nekatero izvozne predane te je sklenil včeraj glavni parlamentarni odbor dhnajiskega parlamenta. Brezposelnost. Koncem junija je do bivalo podporo za brezposelne 113.KJ3 oseb. V prvi polovici junija je bilo število za 6300 oseb večje. Opaziti je zmianj šan.je brezposelnosti. Katastrofalno stanj« dunajskih kro-Te dttf s« je na Dunaju vršil kon- fiz demokratke stranke. Na seji »rezkega odbora SDS v Dravogradu v četrtek 9. trn. se je srezki od-; bor za srez Prevalje-Marenberg konstituiral in je bil izvoljen za predsednika 1 g. notar Avgust Kolšek iz Maremiberga,; za podpredsednika lesni trgov©? in po-; sestnik g. Ivan Veselko iz Mežice, za tajnika posestnik in župan Ivan Predan iz Ma.remberga in za blagajnika posestnik in trgovec Gvidon Kaiser iz Dravograda, Ti štirje tvorijo obenem tudi eksekutivo sreakega odbora. Za sodni okraj MaTenberg sc ustanovi v okviru srezke organizacije še posebna organizacija, kakor enaka že obstoja za sodni okraj Prevalje. Po političnem poročilu oblastnega taijmika se je razvila obsežna in zelo stvarna debata glede razmer V srezu zlaisti iz nacijonalnega stališča. U-gotovilo se je, da so tamošnjl Nemci in nemškutarji začeli zopet z obsežno propagando med našim ljudstvom' proti dir-žavi, češ, da bodo ti kraji itak odpadli pod združeno Nemčijo in Avstrijo. Zgodil se je celo slučaj, da je neki nemškutar pod to pretvezo odsvetoval raznim! ljudem, naj ne plačal jo več davkov, in so mu nekateri res nasedli, seveda *>* svojo škodo. Obširno se je tudi razpravljalo o raznih gospodarskih vprašanjih sreza, zlasti glede vprašanja bivših koroških deželnih cest itd. Nova krajevna organizacija ee j* v nedeljo 5. trh. ustanovila v Zavrču pri Ptuju. Izvolil se je llčianiski odbor, kateri bo v nedeljo 12. tm'. definitivno konstituiranje organizacije izvršil. Tekom' poletnih počitnic se priredi sjjod e poslancem1 dr. Pivkom!. _ , V Lajtersbergu pri Mariboru pe vrši v soboto 11. tm1. ob 7. uri zvečer v prostorih g. Dreiegerjia. demokratski e ostanek v svrho ustanovil-© organizacije.^ V Ljubnem je 12. tm. oh 19, uri aej« srezkega odbora; v Solčavi istega dne ob 5. uri popoldne pri Sturm« demokr, sestanek. Doma in po svatu. — V upravni odbor direkcije za po* ljoprivredne kredite je minister polj©* privrede imenoval kot člana Izmed Si©* vencev g. Lovro Petovarjo, posestnik*1 v Ivanjkovcih. Prva seja navedenega odbora se vrši že dne 15. tm. v palači1 Jadransko-podunav. banke v Beogradu. — Švicarski profesor in Srbi. Beo* grajski listi so se spomnili včeraj z veliko pozornostjo 50letniee prof. dr. Revl-sa. bivšega vseučiliščnega profesorja v Lausanni na Švicarskem!, ki živi seda ji med Srbi i« se v naši državi počuti ta* ko dobro, da namerava tu ostati. Prof.1 Reis je znamenita kapaciteta v krimi* nalistlki, alaistl v policijski stroki. Prvi? je prišel med Srbe v vojnem času, ko jfl bil pozvan v komisijo, katera j« imel« preiskati zverstva, ki jih je storila «iv» stro-ogrska vojska v Srbiji. Ob tej prti liki je ta učeni Švicar spoznal srbski na* rod in njegovo jedro, kmečko ljudotvoj vzlljubil je njegove nravne in umske vr* line, plemenitost srbske duše, hrabrost in požrtvovalnost, ki so jo pokazali Srbi v obrambi svoje s krvjo nak.važene domovine. Od tega ©ato je ostal med Srbi in potom v novi jugoslovanski državi, da nam pomore pri obnovi in ureditvi naše lepe očetnjave. Beležimo ta primer, ker 'je ljubezen švicarskega učenjaka do Srbov sijajen odgovor na kleveta ki so jih izmišljali o Srbih nemški In madžarski nasprotniki i« katerim aQ prepogosto nasedli tudi njihovi klerikalni trabanti na slovanskih tlet*. •TABOR« %T Mariboru, du« IL julija Ia-'5. _____ -— Izjava Svetozara Pribiceviča o Sporazumu. Voditelj Samos to jno-detno-ilcratske stranko Svetozar Pribičevic je Izjavil v pismu, ki Ra je bdi poslal beograjskemu »Vremenu« med drugim: sledeče: »Predvsem imiamo kategorično izjavo merodajnih činiteljev radikalne stranke, da koalicija brez samostojnih demokratov sploh ni bila vzeta v kombinacijo. Vrhu tega vem pozitivno, da pristojni forum stranke, t. J. glavni odbor in poslanski klub nista' ničesar sklenila o koaliciji radikalov z radicevci brez samostojnih demokratov.« — Samostojni demokrati za duhovščino. Klerikalni tisk trdi, da so samostojni demokrati zakleti sovražniki duhovščine (dasi se nahaja v njihovih vrstah več pravoslavnih in katoliških duho\ni-kov. Te dni pa so sam. demokr. predla, gali finančnemu odboru, naj se priznajo duhovščini na državnih^ železnicah enake ugodnosti kot jih imajo državni uradniki. Predlog je bil sprejet. Ne "vemo. kako se je pri tem držal g. Pušenjak. — Izmed vseh strank so v največji zadregi hrvatski zajedničarji, ki so bili prvotno monarhisti in kr. ministri, ter so celo pomagali krotiti republikanske radieevce. Ker pa so bili radičeve! veliki mojstri v demagogiji, so zajedničarji .— takrat so jih zvali »kaputaši« izgubili volilno bitko. Od tistega easa so se kujali vedno bolj, nazadnje pa so nasuli pepela na glavo in šli k Radiču v Carin oso. Kdo bi pričakoval, da bodo radicevci tako mojstrsko prekosili za-'jedničarie v lojalnosti do vidovdanske a stave, kakor so jih prekosili v repub-■likanstvu in defetizmu? Ubogi zajedničarji! Komaj so postali radi radičevcev republikanci, že bi se morali spreobrniti — tudi zbog radičevcev — zopet v monarhiste. In bogsigavedi, če ne bodo radičeve! jutri ali pojutrišnjem' spet republikanci... — Srednješolska omladina, zbrana v aSvezu jugoslov. srednješolskih udruze-nja, je imela v Beogradu kongres. Sprejela je resolucijo, v kateri povdarja, da stoji na stališču popolnega državnega in narodnega jedinstva in ostro obsoja vsak separatističen pokret. . — Invalidski zakon bo prišel na vrsto bržčas šele v jeseni, ker bo po sprejetju dvanajstim in tiskovnega zakona skupščinsko zasedanje zaključeno. X Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. «Kmetovalec» piše sledeče: To je naslov novi knjigi, ki obsega 174 strani. Knjigo je natisnila Tiskarna J. Kraij ec n asi:, Novomesto in jo lepo o-premjila e številnimi podobami, ki jih je priznano dobro in skrbno narisal ravnatelj Dragotin Humek. Perutninarstvo je pri nas še vedno zelo zanemarjena pa-Tfoera gospodarstva. Ob rpalem trudu hi lahko donašalo več dobička. Toda nevednost in malobrižnost vladata v tej Stroki, ki ste krivi, da je naše perutninarstvo taikorekoč še v povojih. Ne zani-toamo se za perutnino toliko, kakor bi zaslužila. In vendar prinašajo kure, gojene v malem1 in velikem obsegu, razumnemu perutninarju primerno plačilo. Pisatelj se je sam bavil s perutninarstvom ih nam v lahko -umljivi besedi opisuje, na kaj je vse gledati, da se ta važna gospodarska stroka povzpne do večje rentabilnosti tudi po naših krajih. Obširneje so obdelane različne kurje ,pasme. Knjiga bo služila potrebam raznih rejcev perutnine, ki obsega vnanje ibolezni. notranje bolezni, nezgode, ne-iserija in razvade. Knjiga je sestavljena po raznih virih in z veliko marljivostjo. Priporočamo jo vsem ljubiteljem in rejcem naše perutnine, da si jo nabavijo. x Kazan, volčji pes. Spisal James Oliver Curwood. Poslovenil P. V. B Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden je bil takoj skoro v vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke angleža Setona .Thompsona ali pa Rudyard Kipplingove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v sever, kanadskih pustinjah, temveč je obenem' tako napet roman, da ga oni, ki ga je začel čitati, ne more odložiti, prodno ga ni prečita! do konca. Kar se tiče {napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim’ romanom. Opotsar-[jamO bralce na izredni užitek, ki jim ga "bo nudil ta roman. ~ Novo moderno solarno, ki bo naj-;ve6ja v državi, namerava zgraditi Uprar monopolov v TJlčinju v Črni gori. — Kaznjenci so zažgali kaznilnico. V Bitolju je zgorela velika kaznilnica, — Škodo cene na 8.milijone din. Preiskava je dognala, da so zanetili požar tamoš-nji kaznjenci. — Usoda cestnega pometača. Na zagrebškem glavnem kolodvoru je lokomotiva povozila cestnega pomfetača Vol-čanšeka. Odrezala mu je obe nogi. Mož slabo sliši in je tako postal žrtev svojega poklica, "n, — Znana budinipcštnnska morilka Mitzi Lederer, o čiije zločinu smo tudi mi obširno poročali, je bila obsojena v smrt na vešaJih. Obsodbo je sprejela mirno, rekoč: »Moja vest je čista«. — Posnemanja vredno. Nedavrm je bilo za kolodvore na italijanski Rivijeri razpisano tekmovanje za najlepšo _ s cvetlicami okrašeno železniško postajo. Talka teknila je jako zdrava in bi^ bila dobra tudi pri nas, kjer se okrašen ju javnih prostorov posveča manj kot naj-skro-mnejša pozornost. — Letošnja žetev v Rusiji. Moskovska »Izvjestija« poročajo, da bo letos normalna žetev v Rusiji, kar je prvič po 8 letih. Skupna žetev bo znašala o-lcoli 3700 milijonov pudov. — češke naselbine v Rusiji. V Ukrajini se bo v dveh okrožjih izvršila razmejitev dveh čeških narodnih zon. Nadalje so bila nakazana zemljišča v Me-litopoli številnim češkim malim posestnikom iz Volinije. — Nov most čez Sočo pri Gorici. V kratkem prično graditi nov betonski most preko Soče pri Pndgori. Most bo dolg čez 200 m. Preko njega bo vozila električna železnica v Gorico. — Iz Amerike odhaja več delavcev ko prihaja. Chicagski list »Prosveta« piše: V prvih desetih mesecih od 1. jul. 1924 do 1. aprila 1925 je prišlo v Ameriko 27,908 navadnih delavcev, istočasno pa je odšlo iz Amerike 44.750 delavcev. — 300.000 kg dinamita je odletelo v zrak pri eksploziji v tovarni municije v Potočku na Ruskem. Šestdeset kilometrov naokrog so bile vse vasi poškodovane, Število človeških žrtev še ni, znano. — Z deleBe. Sv. Areh na Pohorju. Čez poletje je vsako nedeljo pri Sv. Arehu maša. V nedeljo jo opravi g. Špari. Pri maši mu bodo peli pevski tovariši od Gl. Matice, Odhod od Kralja Petra trg ob pol 5. uri zjutraj. Iz Gortine pri Muti nam pišejo: Kakor že znano, se je pri nas ustanovila Krajevna organizacija demokrat, stranke, h kateri se prijavljajo vedno novi člani. Zdi se, da bota počasi na nasprotni strani ostala samo še dva. sedanji klerika!, župan in pa njegov prvi občin, svetovalec. Slednji, kot zagrizeni slove-nožre, znani Franc Janesch, kateremu je bivši cesar Karol podelil zlati križec menda zato. da je pošiljal naše sloven. fante im može na fronto in Hodil z znano deputacijo k cesarju na Dunaj tožit Slovence. se še vedno ne more prav vživeti v to, da kot občinski odbornik mora znati vsaj slovensko čitati, ne pa, da reče, če se mu prinese uradni dokument v slovenščini: «Ich kaun nicht vvindiseh lesen.. Takim ljudem bo seveda že pri prihodnjih volitvah tudi pri nas odklenkalo, pa: če še v Jamesobevi gostilni stokrat pojejo «Die Wacht am Rhein* in če on še tako lazi od enega do drugega Občinarja in jih obdeluje, naj za božjo voljo ne pristopajo k demokratom, da so tam sarmi Srbi; Za danes naj bo dovolj, če bo pa hotel gospod Janesch še dalije rogoviliti, bomo pa ob priliki povedali še kaj več. — Opazovalec. Ljutomer. V sredo 15 tm. koncertuje tukaj slavni «Slov. kvartet* iz Ljubljane (gg. Banovec, Pečenko, Završan, Zupan) v telovadnici Nar. šole ob 20. uri Ta kvartet je naijboljšl te vrste ter je v tehničnem kakor v glasovnem oziru kar najpopolmejši. Njegovi nastopi uživajo splošno priznanje. Pridite zlasti pevci domači in okoliški, da slišite, kako se proizvajajo umetno naše skladbe! —• Iz Ptuja. Sestanek Clril-Metodar-jev v Ptuju se je vršil dne 8. julija zv. v Narodu, domu. Vodil ga je dr. Gosak, predaval pa je tajnik osred. družbe g. Fran Škul. Podal je plastično sliko vsega dela in vseh. ciljev družbe. Razvila se je živahna, zanimiva in izčrpna debata. Večer je potekel nenavadno zanimivo ter je podal novih misli za nadaljno de- lo. Ptujski podružnici v zadnjih letih zelo uspešno delujeta. ariborske vest!. Msrtbor. 10. julija 1915. m X. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 14 julija 1925. ob 5. uri popoldne v prostorih mestne posvetovalnice. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva; 2.) Predlogi in vprašanja; 3.) Poročilo odsekov. m Roman Bende oproščen. Pri včerajšnji razpravi pred tuk. senatom je bil v vzklicni obravnavi oproščen ob: sodbe radi razžaljenja Veličanstva bivši urednik klerikalne «Murske Straže*, Orel in poznejši radičevsko-republikan. agitator in kandidat g. Roman Bende. m 201otnico gimn. mature so 5. tm. praznovali v Narodnem domu. Sestalo se jih je 22, prišli so tudi 4 profesorji, ki so od takratnih še živi. Bil je to blagoslovljen letnik ne le po številu, (udi po uspehih. Vsi so doseg]i svoj cilj in zavzemajo večinoma odlična mesta v javnosti. Delujejo v raznih poklicih, samo pro'fesor ni postal nobeden), največ jih je v prometni službi, med njimi direktor dr. Borko, med juristi sta 2 odvetnika (dr. Pučnik in dr. Šalamun), drž. pravdnik dr. Jančič, sodnik dr. Lešnik, trije so duhovniki, zdravnika sta dr. Rajšp, vodja celjske bolnice in dr. Toplak. pri politični upravi je dr. Senekovič. na zadružnem polju deluje ravnatelj Lesničar, pa tudi drugi se odlikujejo kot vestni vodilni možje. V resnih in šaljivih besedah so se spominjali dijaških let in isti pevski zbor, ki so si ga ustanovili kot idealni dečki, je nastopil im zapel staTe pesmi. V pon del jek je g. Barbič služil mašo za umrle profesorje in tovariše. m Cvetke »Naše Straže« v Beogradu. Beograjska »Samouprava«, glavno glasilo NRS. je mnenja, da srbska javnost še ne pozna dovolj klerikalne nestrpnosti, zahrbtnosti in jezuitsko zakrinkanega kulturnega in narodnega nazadnja-štva, zato objavlja pogosteje »Slovenčeve« članke. Pri idejnem pobijanju zakonskega osnutka o osnovnih šolah pa je odnesla rekord »Naša Straža«, ki je v uvodniku z dne 22. junija tako razgalila klerikalno \iezuiistvo, da je »Samouprava« čutila potrebo, prinesti ta članek v celotnem prevodu. Uredništvo pristavlja: »...donosimo ovde u tačnom ppevodu za dana« bez primedaba i ko-mentara. jer je svaki komentar izvišan te je do očiglednosti jasno s kim imamo posla.'« m Učenke mariborske gospodinjske šole so v spremstvu 3 učiteljic obiskale Beograd in se mude sedaj v Banatu. m Našo glavno pošto so zadnje tedne temeljito preustrojili. Tako se bodo nahajali poslej vsi prostori razen telefonskega in brzojavnega oddelka v pritličju. S tem bo ustreženo želji strank, pa tudi poštno uradovanje bo lažje. Poštni’ prostori pa bodo dobili nekoliko modernejši in bolj velikomestni znnčalj. Zato je treba to preuredibo pozdraviti. m Kazinsko poslopje je dobilo po izvršeni renovnci.il znatno Urnejšo vna-njost im se že od deleč' vidi bolj prikup-_ ljivo nego se je zdelo v prejšnjem zame-t" merjenem stanju. Tako je tudi gledališče postalo bolj praznično in bolj — vabljivo. Neebbodno pa je potrebno, da se adaptira tudi gledališki foyer in sicer ves prostoT od glavnega vhoda v kazinsko poslopje, Vemo, da je nerodno zgrajen zlasti z ozirom na svetlobo, mislimo pa, da bi se ga dalo preurediti tako. da hi bil sedanji postranski vbod v gledališče (iz Gledališke ulice) zaprt la bi občinstvo prihajalo v gledališče e Slomškovega trga. Gledališka uprava 3® že lani naznanila to preureditev, a v praksi se doslej še ni izvršila. Ponovno opozarjamo, da je že dolgoletna tako občinstva, kakor samih gledaliških krogov, da bi dobilo naše gledališče do-stojnejši dohod, kar pa je samo tdko mogoče, da se preurede prostori med kinom in Uradniško menzo, t. j. da s® foyer primerno razširi od Gledam o ulice pa zavaruje pred prepihomi Tu bo treba urediti toaletne prostore^ 518 modernejši in estetičen način, kajti sedaj sili smrad večkrat v foyer, namesto da bi tam dehtele cvetlice! Popravimo, kolikor se da. napake starih miajibor-skih S pisarjev, ki so zgradili svojo kazino in gledališče s tako malo okusa 1® prikladnosti! — Prijatelj gledališča. m Čeprav mesar, vendar preveč P° mesarsko. Včeraj je prišel v gostilno «Pri zlati hruški* mesarski pomočnik A. R„ ves umazan in malo vinjen ter 3° tam se nahajajoče ženske obkladal z nečednimi pridevki. Gostilničar g. Ferkje poklical stražnika, ki ie neolikanega m®" sarja aretiral. Na prvi stražnici je P8 začel Rostohar razgrajati iin otepavati okoli sebe, tako da je udaril več stražnikov in enega celo ranil. Ko so P8 vtaknili v policijske zapore, še ni odnehala njegova mesarska žilica. Zače se je zopet tepsti s stražniki tako. da ga. morali ukloniti. Oddan je bil v ®8‘ pore okrožnega sodišča, kjer bo preJeJ prav zasluženo plačilo. m Harry Piel v Grajskem kinu-do vštevši nedelje dne 12. jul. se vaja kolosalna pustolovna drama v . činih »Človek brez živcev« r Harry P\®‘ lom v glavni vlogi. V predvajanem f”-rmu. ki je kot prvorazredna svetovna senzacija dostojen produkt nemške fi1™ ske tehnike, jemlje nedosegljivi junak Harrv Piel v vratolomnih in 'briljantnih atrakcijah gledalcem1 kar sapo. Včerajšnja premijera je dpsegla velik uspeh. m Hotel Halbwidl. Danes v soboto 11. julija zvečer poletni koncert katol. Omladine na lepem vrtu. — Vstopnin8 prosta! 1^40 m V nov! restavraciji «Union», Cafova ulica jutri v soboto im nedeljo koncert na. vrtu, ob slabem vremenu v dvorani. Dnevno morske ribe, izvrstna kuhinj« ter največja izbira .vina po nall-nižjih cenah. 144" m Kavama mestni park. Od sobote naprej svira znani Šlager-Trio «Sanft?* Ledovski-Šimek» dnevno od 2l.do 1. aj® popoldne( pri lepem vremenu) od 17. ^ 19. ure. 1443 : M. O. (Služheno.) Za nedeljske iskrne so določeni sledeči sodniki: g. Ne; mec za Maribor 1920 Merkur (repre®.), g. Bzjak za Maribor (I. mar.) : Maribor (TI. nar.), g.. Oberlintner za. SK. Ptud ; Murska Sobota. : SK. Železničar (Zagreb) je včeraj odpovedal svoje nedeljsko gostovanj® v Mariboru. : Češke hazenašicc v Jugoslaviji. Včeraj in predvčerajšnjim sta so vršili v Zagrebu hazemsk! tekmi* med repfe®e'n' tanoama Prage in Zagreba, Obakrat 80 zrna vale Pražamke s 6:4 in 8:5. V soboto se vrši v Ljubljani damski lahkoatletski miting med Češkoslovaško ip Jugoslavijo. v nedeljo pa bazenska tekma med Ljubljano in Prago. Za nastop Čehinj vlada, v Ljubljani veliko zanimanje. Leseno pohil'va Železno pohišlvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge 12 Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje po Izredno nizkih cenah v zalogi pohištva Karal Preis Maribor Gosposka nlilca št. 20 (Pirchanova hiSa) Svoboden ogledi Ceniki brezplačno! Iz zapuičnlne, 6 postelj z vlož ki. 12 omar. miz* fiirtlni stroi, preprosr«(Laulteppich), lOmpli- ?a. dam. perilo, hrbtče, zastorji in dr. na prodal RotorSki Ir* 8. 1 nad. levo. 1402 Matematik, (maturanti, se i*re. Naslov t upr. nTabora“. 1437 Sprejme se več šivilj. Vprašati pri „Znra“, Ivo-mca konfekcije, Ruška ceata 45. 1430 Norika rffia se peče vsak! dan X Dalmatinski kleti Merlbor, Mesarska ulica 5. 1436 Povotfnlk« Trgovina v IVAN PENKO Gosposka ulica 46 nudi vsled porasta Dinarja ravnokar dospelo špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih dnevnih cenah. Dobavlja moko v vagonskih množinah, za katero zahtevajte specialno ponudbo. l*«3 — ----—— 1—— Podpirajte Jugoslovansko Matico! l®dAj»t^j;Koiuioc!Pj j »Tabor«, GJftT»S Ul .iredajki KekosUv. MpindUr, Siafci lUrihortks. tiskane d. <