PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /"-<	rAI\ 1-
Abb postale I gruppo	-	IlF
Leto XXII. Št. 4 (6291)
TRST, četrtek 6. januarja 1966
AMERIŠKA DIPLOMATSKA OFENZIVA
Goldfaergovo pismo tajniku U Tantu razdeljeno vsem državam članicam
Goldberg je na tiskovni konferenci izjavil, da se bo ameriška «mirovna ofenziva» nadaljevala vzporedno s «tiho diplomacijo» - Sest ameriških točk, ki so jih obrazložili tujim državnikom - Wilsonovo pismo Kosiginu in Gromiku
NEW YORK, 5. — Ameriški predstavnik v OZN Arthur Goldberg je poslal glavnemu tajniku OZN U Tantu pismo, v katerem obrazložuje ameriško stališče do Vietnama ter poziva vse države, naj zastavijo ves svoj vpliv, «da bi prepričale hanoj-sko vlado, da se udeleži konference za rešitev sporov«. Pismo je Goldberg izročil U Tantove
mu namestniku, ker je U Tant. na kratkem odmoru.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila, je Goldberg izjavil, da so ZDA pripravljene pogajati se s Hanojem o položaju predstavnikov južno vietnamske osvobodilne fronte pri morebitnih pogajanjih. Dodal je, da se bodo "mirovni napori« ZDA nadaljevali ter da se nadaljuje dejavnost «tihe diplomacije« vzporedno z «mirovno ofenzivo«.
V pismu U Tantu omenja ameii-“ki delegat ((korake v preteklih tednih pri iskanju miru, ki izhajajo deloma iz obveznosti, ki jih ZDA {majo na podlagi listine OZN, deloma pa iz pozivov papeža in Vas, ki 6te jih poslali nam in drugim nekaj pred božičem«. Zatem omenja pismo, da je predsednik Johnson poslal pisma in v številnih Primerih svoje osebne predstavnike papežu, tajniku OZN in večjemu številu državnikov ali predsednikov vlad. Dalje je rečeno, da Je bilo v zvezi s tem prekinjeno bombardiranje Severnega Vietnama.
Pismo povzema nato v šestih točkah ameriško stališče, ki so ga. ameriški predstavniki obrazložili raznim državnikom: 1. ZDA so pripravljene pogajati se brez kakršnih koli pogojev, ali pa na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954 in 1962. 2. Eventualno naj se prouči vzajemno zmanjšanje sovraž-
Včeraj je bil že trinajsti dan, od kar traja premirje nad Severnim Vietnamom, v Južnem pa v zadnjih 48 urah ni bilo večjih spojini ~
padov. Pač pa je v pokrajini Can To 30.000 južnih Vietnamcev demonstriralo, ker ameriška letala mečejo na vasi in polja strupene kemijske snovi. Medtem pa je tako imenovana »mirovna ofenziva« ZDA dosegla včeraj višek z izročitvijo U Tantu ameriške spomenice, ki vsebuje šest točk: da so ZDA Pripravljene na pogajanja brez pogojev ali na podlagi ženevskih sporazumov; naj se prouči _ vzajemno zmanjšanje sovražnosti in upošteva ustavitev ognja kot prva točka dnevnega reda pri morebitnih pogajanjih; da bodo ZDA umaknile svoje sile «takoj, ko bo Vietnam sposoben odločati o svoji prihod->>osti»; da ZDA ne želijo podaljšali bivanja vojakov; da mora «sa-too južnovietnamsko ljudstvo po demokratični poti odločati o svoji Prihodnosti«, ljudstvo obeh Vietna-mov pa svobodno odločati o združitvi. Toda najvažnejša je bila iz-Java delegata ZDA pri OZN Gold-berga o stališču ZDA glede predstavništva osvobodilne fronte, ki je sedaj nekoliko drugačno kot doslej, ko je namreč vlada ZDA sploh odklanjala možnost kakršnih koli stikov. Sedaj je Goldberg izjavil, da se bodo mogli o navzočnosti teh predstavnikov pri morebitnih pogajanjih pogajati s hanojsko vlado, ter je poudaril, da «samo s hanojsko vlado«. Dodal je, da so ZDA Pojasnile svoje stališče in da čakajo odgovor Hanoja. V spomenici pa, ki je bila razdeljena vsem članom OZN, je rečeno, da se pozivajo vse države, naj zastavijo ves svoj vpliv, «da bi prepričala ha-nojsko vlado, da se udeleži konference za rešitev spora«. Goldberg je še dodal, da «mirovna ofenziva« nima propagandnega namena ter da se nadaljuje «obsežna tiha diplomatska akcija neodvisno od obiskov Johnsonovih predstavnikov«, kot je Harriman, ki se je pred včerajšnjim sestal z Naserjem \ Kairu, kjer tisk piše, da bi trajanje letalskega premirja in ustavitev pošiljanja novih vojakov v Južni Vietnam preprečila raztegnitev vojne. — Tudi de Gaulle je včeraj odgovoril Johnsonu na pismo zvezi z Vietnamom.
Po izjavah predstavnikov Indije in Pakistana pogajanja za rešitev Indijskopakistanskega spora med Sastrijem, Ajub Kanom in Kosigi-nom dobro napredujejo. Vendar je Po mnenju opazovalcev glavna težava v dosegi dogovora o dnevnem redu, ker sc niso mogli sporazumeti o pakistanski zahtevi, naj bi v dnevni red vključili tudi kaš-mirsko vprašanje.
Prihodnji sestanek ministrov evropske gospodarske skupnosti bo W. t. m. in udeležil se ga bo tudi francoski predstavnik — P™* Po šestih mesecih odsotnosti. Na včerajšnji seji pa je francoska vlada odobrila ukrepe o 10-odstotnem znižanju carin držav skupnega tr-žišča od 1. .t m. letos v smislu rimskega sporazuma. Toda francoska vlada je določila rok štirih mesecev glede vprašanja prilagodit. Ve carin do drugih držav De Gaul-1® pa je sporočil časnikarjem, da bo letos odpotoval v inozemstvo, m domneva se, da ho med drugim obiskal morda tudi Varšavo, Prago m Budimpešto, kamor je bil povabljen.
Na «konferenci treh celin« v Havani je včeraj kitajski delegat napadel Sovjetsko zvezo, Jugoslavija Pa je poslala konferenci pismo, v katerem ji želi uspešno delo, pro-testira pa proti diskriminacijskemu ravnanju, ker ni bila povab-•jena.
nosti in naj se upošteva ustavitev ognja kot prva točka dnevnega reda pri katerih koli pogajanjih ali pogovorih. 3. ZDA so pripravljene umakniti svoje sile, ((takoj ko bo Vietnam sposoben odločati o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja«. 4. ZDA ne želijo podaljšali svojega vojaškega gibanja v Vietnamu ali >pa obdržati svojih oporišč. 5. Prihodnji politični ustroj Južnega Vietnama mora določiti samo južnovietnamsko ljudstvo po demokratični poti. 6. Vprašanje združitve obeh Vietnamov se mora rešiti na podlagi svobodne odločitve prebivalstva na obeh straneh.
Pismo omenja svoječasni Johnsonov poziv tajniku OZN, naj se on sam ali katerakoli druga država članica OZN samostojno ali skupno trudi, da se olajšajo pogajanja, ter zaključuje: «Upam, da bodo tudi ob sedanji priložnosti organizmi Združenih narodov in vse države še skrbneje storili, kar je v njihovi moči, da se doseže mir.« Na zahtevo Goldberga so pismo uradno razdelili članom OZN kot dokument varnostnega sveta.
Na tiskovni konferenci je Goldberg v odgovoru na razna vprašanja pojasnjeval ameriško mirovno ofenzivo. Dejal je, da pismo U Tantu ni popolno poročilo o dolgih pogovorih s papežem in z drugimi državniki. Pismo je samo kratek izvleček ameriškega stališča. Odgovori, ki so jih dobili na raznih sestankih, pa niso omenjeni. Dejal je, da ne mislijo objaviti teh odgovorov, razen če prizadete države tega ne dovolijo. Papež je na primer izročil Goldbergu pismo za Johnsona in ameriška vlada je to pismo objavila s papeževim dovoljenjem. Ameriška vlada pa ne bo objavila vsebine pogovora s papežem in prav tako ne pogovorov, ki jih je on imel z de Gaullom, z Wilsonom, Morom in prav tako ne vsebine pogovorov Harrimana.
Goldberg je nato zanikal, da ima «mirovna ofenziva« predvsem pro-
črta socialističnih držav za pomoč Severnemu Vietnamu.
V zadnjih 48 urah ni bilo večjih spopadov v Južnem Vietnamu. Ze trinajsti dan traja letalsko premirje nad Severnim Vietnamom. Ameriški strateški bombniki pa so tudi včeraj bombardirali nekatera osvobojena področja v Južnem Vietnamu.
Kakor poroča severnovietnamska tiskovna agencija, je danes 30.000 južnih Vietnamcev demonstriralo v pokrajini Can To, ker ameriška letala mečejo na vasi in polja strupene kemijske snovi.
Francija
in znižanje carin
pagandne namene. Dejal je, da ZDA niso zahtevale ali spodbujale publicitete o tej ofenzivi. Toda jasno je, da tisk poroča o prihodu članov ameriške vlade v tuje prestolnice.
Na drugi strani, je dodal Goldberg, obsežna tiha diplomacija nadaljuje neodvisno od obiskov Johnsonovih predstavnikov svojo akcijo. Namen obiskov Johnsonovih predstavnikov Je bil predvsem, da ostanejo diplomatski kanali odprti in da se naši nameni jasno razumejo. Naša mirovna ofenziva ima jasen namen ter je resna, iskrena, nepretrgana v vztrajnem iskanju miru.«
Na vprašanje, ali sta po njegovem mnenju dobila Hanoj in Peking izčrpno poročilo o ameriškem stališču, je Goldberg odgovoril: «Upam.» Na vprašanje, ali je do sedaj prišlo do spodbudnih reakcij, ki svetujejo nadaljevanje ameriške dejavnosti, je Goldberg odgovoril: ((Nadaljevali bomo te napore.« Pripomnil je, da ameriško stališče «ni ultimativno«.
Zatem Je Goldberg sporočil stališče glede predstavništva osvobodilne fronte, ki Je nekoliko drugačno, kakor je bilo doslej. Spočetka je ameriška vlada sploh odklanjala možnost kakršne koli udeležbe osvobodilne fronte pri pogajanjih. Sedaj pa je izjavil, da se bodo mogli o navzočnosti teh predstavnikov pri morebitnih pogajanjih pogajati s hanojško vlado. Toda na vprašanje, ali bi se o tem pogajali s Hanojem ali pa s predstavniki osvobodilne fronte, Je Goldberg odgovoril, da je «odgovoma vlada v tem vprašanju hanojska vlada in z njo je treba o tem diskutirati«.
Neki časnikar je omenil izjavo Hošiminha La Piri, da bi hanojska
PARIZ, 5. — Na današnji seji francoske vlade so odobrili ukrepe o desetodstotnem znižanju carin držav skupnega tržišča od prvega januarja letos Predstavnik vlade minister Peyrefitte je po seji sporočil, da sta zunanji in finančni minister poročala o teh ukrepih ter o stališču, ki ga je francoska vlada sporočila drugim članicam skupnega tržišča glede prilagoditve carin do tretjih držav, ki bi se bila morala izvesti s prvim januarjem 1966. Francija je mnenja, da bi morali določiti rok štirih mesecev, da se države članice sporazumejo o tem, Peyrefitte je omenil, da so se bili podpisniki rimske pogodbe obvezali, da bodo s prvim januarjem 1966 znova prilagodili carine do drugih držav. To pa v pričakovanju dokončne uveljavitve skupne carine, ki bi morala na podlagi pogodbe stopiti v veljavo s prvim januarjem 1970. Dodal je, da so prilagoditev, ki je bila določena s prvim januarjem letos, izvedli že prvega julija 1963, ko so sklenili pospešiti uveljavitev zunanjih carin. Tedaj so to prilagoditev izvedli na industrijskih sektorjih. Zaradi tega ni sedaj potrebna nova prilagoditev, ker je bila že izvedena. Potrebno pa je izvesti revizijo glede postopka o izračunavanju, ki je zapadel 31. decembra lani. Francoska vlada je sprejela podaljšanje štirih mesecev, da se v tem času države članice spora-zumeja.
Kar se tiče kmetijskih izdelkov, ki so podvrženi carini in niso vključeni v »pospešitev« iz leta 1963, je minister izjavil, da da se je glede teh druga prilagoditev izvedla avtomatično 1. januarja letos.
Zatem je Peyrefitte sporočil, da je de Gaulle poslal predsedniku Johnsonu posebno pismo v zvezi z Vietnamom. Gre za de Gaullov odgovor na Johnsonovo pismo, ki mu ga je bil izročil Goldberg.
Sporočil je tudi, da bodo v zvezi z novim de Gaullovim predsedni-
Stavka v New Yorku se zaostruje
NEW YORK, 5. — Vso noč so trajala .pogajanja za rešitev ostrega sindikalnega spora, zaradi katerega je New York že pet dni praktično paraliziran, saj ne vozijo avtobusi in podzemeljske železnice. Pogajanja so bila brezuspešna in vse kaže, da se bo spor še zaostril. Zupan Tjndsay je predlagal, da se začasno prekine stavka, kar pa je sindikalni voditelj Dougles McMabom, ki vodi pogajanja namesto zaprtega in obolelega predsednika sindikata Michaela Quilla, odbil in dejal, da je predlog nesprejemljiv. Kot sm j včeraj že poročali, so predsednika sindikata prevoznih delavcev Quilla aretirali in ga je dve uri po aretaciji zadela kap, tako da se bori s smrtjo v bolnišnici. Pred boleznijo je pozval stavkajoče, naj nadaljujejo stavko.
Položaj na otoku Manhattan j? vedno bolj kritičen, zlasti ker so industrijska podjetja sporočila, da ne bodo piačala delavcev, ki ne bodo mogli priti na delo. Zato je promet vedno težavnejši in številni delavci so že v zgodnjih urah peš zapustili domove, da bi prišli na delovno mesto. Zupan Lindsay je pozval podjetja, naj dovolijo delavcem izredne dopuste, da bi tako preprečili, da bi manjkalo na delu okrog tri milijone in pol oseb, oziroma da bi jim moral; plačevati podporo za brezposelnost.
Razvoju stavke podrobno sledi predsednik Johnson, vendar pa je njegov glasnik poudaril, da zvez na vlada nima možnosti interven cije, dokler tega ne zahteva ob činski svet.
Celotni položaj se je zaostril zaradi aretacije sindikalistov. Stavkajoči so napadali raznašalce lista «New York Times«, ki je zagovarjal sodišče.
škim mandatom izvedli nekatere spremembe v vladi. Uradna umestitev de Gaulla bo v soboto opoldne v Elizejski palači.
De Gaulle je prejšnji teden sporočil časnikarjem, da bo letos potoval v tujino. Čeprav ni povedal, katere države bo obiskal, domnevajo, da bo obiskal Moskvo in even-tuelno tudi Varšavo, Prago in Budimpešto, kamor je bil povabljen. Dalje se predvideva njegov obisk v skandinavskih prestolnicah, potovanje na Srednji vzhod, in sicer v Libanon, Jordanijo in ZAR in morda tudi Sirijo. Prav tako namerava de Gaulle obiskati nekatere afriške države.
V pariških krogih pravijo, da se bo bonski kancler Erhard sestal prve dni februarja v Parizu z de Gaullom v okviru periodičnih sestankov na podlagi francosko-nem-ške pogodbe o sodelovanju.
BRUSELJ, 5. — Belgijski zunanji minister Henry Spaak bo 10. februarja uradno obiskal Sovjetsko zvezo na vabilo Gromika. Ni znano, koliko časa bo ostal v Moskvi. Spremljal ga bo načelnik njegovega kabineta.
KONFERENCA V TAŠKENTU SE NADALJUJE
Dolg pogovor Šastrija in Ajuba Kana ki se bosta danes ponovno sestala
Sestali so se tudi ministri za obrambo in zunanje zadeve - Kosigin se je včeraj ponovno sestal s Sastrijem - Poudarja se konstruktivnost dosedanjih sestankov
Predsednik indijske vlade Šastri (levo), pakistanski predsednik Ajub Kan (na sredi) sovjetske vlade Kosigin pred začetkom konference v Taškentu
in predsednik
MORO V TEŽAVAH
Zatišje v pričakovanju debate o vladni zunanji politiki
Zanimanje za vsedržavni kongres PSDI - Ugodna trgovinska bilanca ■ Določen sestanek o gradbeništvu na ministrstvu za delo
RIM, 5. — Vse kaže, da namerava predsednik vlade Moro zelo skrčiti debato o preosnovi vlade in o zunanji politiki. Zato se predvideva, da se bo celoten postopek zasedanja poslanske zbornice pričel s čitanjem pisma ministrskega predsednika, čemur bodo sledile izjave predstavnikov skupin v poslanski zbornici, nato odgovor predsednika vlade tudi v svojstvu zunanjega ministra, zahteva po zaupnici, glasovanje in odobritev vlade.
Celotni postopek naj bi trajal največ dva do tri dni, s čimer bi se izognili vladni krizi in ostrejši debati. Seveda pa gre za predvidevanja, ki jih ni mogoče točneje oceniti, oziroma za logične zaključke na osnovi zadnjega članka, ki ga je predsednik vlade napisal za znani tednik «Epoca». S tem »naglim postopkom« pri reševanju krize v italijanski zunanji politiki pa še zdaleč ne bodo rešena vsa
Kitajci ovirajo delo iiH
J	*	I liu in na ka
konference treh celin
Izzivanje kitajskega delegata - Kitajski dopisniki izzvali incident na kubanskem poslaništvu v Varšavi - Protest iz Jugoslavije
HAVANA, 5. — Kitajski predstavnik je na konferenci treh celin posredno napadel Sovjetsko zvezo. Govoril je o sodelovanju ((nekaterih ljudi« z ZDA. Poudaril je potrebo združitve vseh «pravih protiimperialističnih sil« in dodal: »Zakaj nekateri tako kričijo in po; udarjajo, da je potrebno ustvariti enotno akcijo za pomoč Vietnamu, ko potem uporabljajo to geslo za širjenje obrekovanja proti Kitajski? Če bi se ti ljudje res upirali ameriškemu imperializmu ali pa bi se odpovedali sodelovanju z njim ter bi prenehali svojo dejav-
rr^la^^jT čJeb nost, ki	—
ZDA enostransko ustavile sovražnosti In bombardiranja. Goldberg je odgovoril: ((Pojasnili smo naše stališče. Sedaj pričakujemo odgovor Hanoja.« Goldberg Je poudaril veliko važnost, ki jo Washington pripisuje misli in dejavnosti glavnega tajnika OZN, in Je dejal, da je bil U Tant prva svetovna osebnost, s katero so uradno stopili v stik v okviru mirovne ofenzive. «Pred svojim odhodom v Evropo, je dejal Goldberg, sem se 28. decembra zvečer dolgo pogovarjal z glavnim tajnikom OZN.«
Na vprašanje, ali je mirovna o-fenziva namenjena tudi moskovski vladi, je Goldberg odgovoril: ((Seveda, je bila Sovjetska zveza obveščena o bistvu naše akcije.«
V Moskvi je nocoj sovjetsko zunanje ministrstvo sporočilo, da je dobil Wilsonovi pismi ministrskemu predsedniku Kosiginu in zunanjemu ministru Gromiku. Poslanici so že poslali v Taškent, kjer sta sedaj Kosigin ln Gromiko.
O namenu, da pošlje pismo v zvezi z Vietnamom, Je Wilson obvestil že v ponedeljek sovjetskega odpravnika poslov v Londonu. Istočasno Je v Moskvi Gromikov pomočnik sprejel angleškega poslanika ln mu Izročil pismi.
Wllson poziva sovjetsko vlado, naj skupno skličeta ženevsko konferenco. Zvedelo se Je, da Je Wll-son podrejeno temu pozval sovjetske voditelje, naj na splošno sodelujejo s sedanjo ameriško akcijo za začetek pogajanj.
Jutri pa bo zapustila Moskvo de legaclja, ki Jo bo vodil Aleksander Seljepin ln ki bo odpotovala v Hanoj. Glavni namen potovanja Je.
bodilno gibanje, bi nedvomno mogli ustvariti enotnost in voditi z njimi skupno akcijo.«
VARŠAVA, 5. — Dopisniki kitajske časopisne agencije Hsinhua in Usta »Žen Min 2i Bao« so na tiskovni konferenci v kubanskem veleposlaništvu v Varšavi izzvali hud incident.
Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali ob obletnici kubanske revolucije in ob otvoritvi havanske solidarnostne konference, je kubanski veleposlanik Florez Ibarra odgovarjal na vprašanja novinarjev o gospodarskih problemih Kube. Govoril je o ameriški gospodarski blokadi Kube, parafraziral pa je tudi del govora Fidela Castra o tem, da LR Kitajska ni hotela prodati Kubi 75.000 ton riža, niti ne kupiti kubanskega sladkorja.
Kitajski novinarji so prišli na tiskovno konferenco z vnaprej določenim besedilom. Ko je bilo konference že konec, je vstal njihov prevajalec in prebral izjavo, češ da se kitajski novinarji ne strinjajo niti s tistim, kar je povedal kubanski veleposlanik, niti z govorom Fidela Castra. V izjavi je bilo rečeno, da Castro ne razločuje med ameriško blokado Kube in trgovino LR Kitajske in Kube. Poleg tega so kitajski novinarji zapisaU v izjavi, da Castro v trenutku, ko poteka na Kubi solidarnostna konferenca treh celin, neti protikitaj-sko razpoloženje, zaradi česar vse kitajsko ljudstvo izraža ogorčenje, časnikarji so tudi trdili, da Kuba »zagovarja sodobne revizioniste«.
Kubanski veleposlanik je v odgo. voru kitajskim novinarjem dejal, da so Castrove besede primerne
sporazumeti se z vietnamskimi vo- in da ni mogoče misliti, da bi bil diteljl o nadaljnjem izvajanju na-1 hotel izzvati odpor proti komurko-
li. ((Vzdržali smo se polemike v komunističnem gibanju, zdaj pa se je verjetno naš premier odločil, da položi karte na mizo. Mislimo, da nihče nima monopola na revolucionarnost, vendar je kubansko ljudstvo zgledno izpričalo svojo revolucionarnost,« je pristavil veleposlanik.
Kitajski novinarji so segali v besedo kubanskemu veleposlaniku in ponavljali, da je bil Castrov govor «protikitajski» in da Kuba »zagovarja sodobne revizioniste«.
Veleposlanik Florez Ibarra je rekel, da Kuba ni niti napadala niti zagovarjala nikogar v mednarodnem delavskem gibanju in da je poslušala, kaj so ((govorili eni in drugi«. Nismo pa mogli razumeti, je nadaljeval Ibarra, da se Sovjetski zvezi očita, češ da je zaveznik imperialistov, čeprav nam je najbolj pomagala v boju proti imperializmu. Pristavil je, da nihče nima pravice imenovati Kubo revizionistično ali dogmatsko, niti Ji nima pravice določati poti.
BEOGRAD, 5. — Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov ugotavlja v brzo. javki predsedništvu konference solidarnosti narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike v Havani, da Je sklep, da se na konferenco kot opazovalci povabijo ustrezne organizacije evropskih socialističnih držav, izredne važnosti, istočasno pa obsoja diskriminacijsko ravnanje proti socialistični Jugoslaviji, katere ustrezna družbeno-politična organizacija Jugoslovanska liga za mir, ki se je doslej udeležila vseh podobnih konferenc, ni bila povab. ljena na konferenco v Havani.
Jugoslovanska liga za mir poudarja, da je danes zaradi močnega pritiska reakcionarnih sil na svetu v raznih krajih sveta, zlasti pa še na azijsko-afriškem in latinskoameriškem področju, nujna fronta borbe za svobodo, enakopravnost in neodvisnost narodov, za mir in čim širše in močnejše mednarodno sodelovanje. Jugoslovanska liga za mir izreka konferenci v Havani vso podporo in željo po polnem uspehu, istočasno pa obsoja diskriminacijsko ravnanje proti Jugoslaviji kot nevaren precedent samovoljnega kvalificiranja tujih gibanj in držav ln oženje fronte borbe proti kolonializmu, neokolonializmu in imperializmu.
pereča vprašanja vladne politike in je kaj malo verjetno, da bo mogoče odstraniti z dnevnega reda zunanjo politiko na tako hiter in preprost način.
Ni še znano stališče PSI. Značilna je vest, da je posl Riccardo Lombardi poslal brzojavko tajniku PSI De Martinu, v kateri zahteva, naj se sestane vodstvo stranke pred parlamentarno debato o zunanji politiki in se posvetuje o načinu te debate, ker gre za »važna vprašanja«.
vpliva bo imel tudi izid kongresa PSDI, ki v soboto, 8. januarja »Politeama« v Neaplju in na katerem bo sodelovalo I okoli 700 delegatov, ki bodo za-j stopali 190 tisoč članov stranke in I ki so jih izvolili na 97 kongresih federacij. Na kongresu bodo prisotni številni predstavniki evropskih socialdemokratskih strank, socialistično internacionalo pa bo zastopal njen generalni tajnik Albert Carthy. Predvidena je prisotnost berlinskega župana Brandta, generalnega tajnina laburistov Williamsa ter delegacije sociali stov Belgije, Avstrije, Švedske, Holandske, Švice in Indije. Formalen zaključek kongresa je že nekako določen, saj je prejela večinska lista tajnika stranke Tanas-sija okoli 95 odst. glasov. Vendar pa bodo predvsem zanimivi pogoji za »socialistično združevanje«, glede katerih so bistveno različna mnenja. Italijansko komunistično stranko bodo na kongresu zastopali poslanci Lama, Li Causi in Caprara.
V prvih desetih mesecih je po podatkih ISTAC dosegel uvoz 3749.6 milijarde lir in je bil za 2.0 odstotka nižji kot v istem razdobju 1964 leta, izvoz pa je dosegel 3681.4 milijarde lir in je bil za 20 odst. višji kot v istem razdobju leta 1964. Primanjkljaj trgovinske bilance je .našal 68.2 milijarde lir in je bil za 91 odst. nižji kot v istem iazdobju leta 1964.
dom. Nocoj je Harriman odpotoval iz Kaira; obiskal bo še Bangkok in Tokio.
'«A1 Ahram« piše, da bo kairska vlada navezala druge, stike s Hanojem, Pekingom, z Moskvo in z nekaterimi nevezanimi prestolnicami, zlasti z Beogradom Novim Delirijem, Akro, Bamakom, Conakry-jem in Dar Es Salamom, in to v zvezi z včerajšnjim Naserjevim sestankom s Harrimanom.
List piše nato, aa Je neki egiptovski funkcionar izjavil, da kairska vlada ne bo za sedaj pripravila izrecnih predlogov, temveč bo zbrala vse potrebne informacije, da si ustvari popolno in skrbno sliko problema. V ta namen se bo obrnila na vse prizadete države. List piše tudi, da je egiptovska vlada mnenja, da bi trajanje letalskega premirja nad Severnim Vietnamom in ustavitev pošiljanja novih vojakov v Južni Vietnam preprečila raztegnitev vojne. Poleg tega želi kairska vlada biti gotova, da hočejo ZDA res doseči rešitev in da sedanje diplomatske pobude niso uvod v raztegnitev vojne ali pa diverzantske akcije za pomirjenje ameriške opozicije.
iiiiiiiiMUMiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinoii
PRED 6. KONGRESOM V BEOGRADU
Važni predlogi za reorganizacijo SZDLJ
Socialistična zveza se bo znebila vseh elementov klasične politične stranke
Sindikalna organizacija FILCA CISL sporoča, da je minister za delo Delle Fave sklical sindikate gradbene stroke na razgovor, k bo v petek 7. januarja ob 12. uri glede položaja gradbene industrije in glede zvišanja prispevka za brezposelnost. Sindikalne organizacije so te zahteve sporočile že pred meseci in so jih včeraj ponovno potrdile s skupno brzojavko. Danes se je sestal izvršni odbor FIOM-CGIL, ki ie ugodno o-cenil razgovore glede obnovitve delovne pogodbe za delavce kovinske industrije državne udeležbe. Tako so ugotovili, da predstavniki Intersinda niso nasprotovali pogodbeni avtonomiji sindikalnih organizacij kategorije in da so razpravljali brez prejudicov glede zahtev sindikalnih organiza cij.
Kairo bo nadaljeval posvetovanja z nevezanimi
KAIRO, 5. — Ameriški potujoči poslanik Averell Harriman, ki je prišel včeraj v Kairo, se je zvečer sestal z Naserjem. Danes pa se je sestal z zunanjim ministrom Ria-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je dal danes v javno razpravo teze o organizacijsko - političnem razvoju zveze in predlog za spremembo statuta. Oboje je v okviru priprav za republiške kongrese in zvezni kongres pripravila posebna komisija. V tezah so zbrani in sistematizirani predlogi in mišljenja vodstev in organizacij Socialistične zveze. Avtorji tez so se pri sestavi predlogov novega statuta trudili, da se organizacijska načela Socialistične zveze osvobodijo vseh elementov klasične politične stranke in da se vloga Socialistične zveze kot najširše aktivne politične osnove samoupravljanja v družbeno - političnem življenju Jugoslavije čim jasneje določi.
Posebnega pomena so v tezah predlogi glede nadaljnje demokratizacije odnosov v organizaciji, ki naj omogočijo, da postane socialistična zveza politična organizacija, ki ustreza neposredni demokraciji. V tezah so obdelani: značaj, mesto, vloga in smotri zveze; položaj, pravice in obveznosti članov; položaj v sistemu in odnosi Socialistične zveze s samoupravnimi in zastopniškimi organi in ostalimi ustanovami; načela organiziranja zvez3 in druga vprašanja. V tezah se posebno poudarja, da se Zveza in njeni člani odločno borijo za mir na svetu, za zmago načel aktivnega in miroljubnega sožitja, za razvoj enakopravnega mednarodnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med narodi in državami ne glede na njihovo družbeno ureditev in da podpirajo kolonialne narode v njihovi borbi za svobodo.
Središče delovanja zveze bo v občini, vodilni organi zveze v občinah, pokrajinah, republikah in v fe-
deraciji bodo konference, ki se bodo sklicevale po potrebi oziroma najmanj enkrat letno, medtem ko se bodo kongresi sklicali samo izjemoma. Vodilni organi občinskih konferenc bi se volili neposredno, vodilne organe republiških konferenc bodo sestavljali delegati občinskih organizacij, a zveze delegati občinskih, pokrajinskih in republiških organizacij. Družbeno-poiitič-ne organizacije (sindikati, Zveza mladine, Zveza združenj borcev) bodo lahko poslali na konferenco svoje delegate, ki bodo na konferenci enakopravno sodelovali.
Predlaga se uvajanje načela rotacije in omejitev ponovnih izvolitev. Izvršni odbor zveze bo v okviru priprav za 6. kongres zveze v januarju objavil in dal v javno razpravo tudi teze o nadaljnjem razvoju komun, družbenih dejavnosti in nekaterih vprašanj mladine.
B. B.
TAŠKENT, 5. — Predsednik indijske vlade Sastri in pakistanski predsednik Ajub Kan sta imela danes nov pogovor. Sestala sta se sama brez svojih sodelavcev in brez tolmačev. Po tem sestanku, ki je trajal eno uro, so se sestali zunanji ministri in ministri za o-brambo obeh držav, da pripravijo dnevni red nadaljnjih pogajanj.
Kosigin se je sinoči pogovarjal dve uri s Sastrijem in davi se je z njim ponovno sestal na zahtevo Šastrija. Domnevajo, da sta govorila predvsem o Kašmiru, ker je to najbolj kočljivo vprašanje, in Ajub Kan vztraja, da se mora vključiti v spored pogajanj. Sastri in Ajub Kan se bosta ponovno sestala jutri zjutraj.
Glede sestanka Ajuba Kana in Šastrija je pakistanski predstavnik izjavil, da je oil konstruktiven in da je omogočil napredovanje. Govorila sta predvsem o pripravi temeljitejše izmenjave misli. Indijski predstavnik pa je izjavil, da je bil razgovor prisrčen in prijateljski in da se lahko reče, da konferenca pozitivno poteka. Indijski predstavnik je pohvalil »učinkovito, korektno, previdno in zelo konstruktivno delo Ko-sigma«.
Po mnenju opazovalcev je glav-na ovira prav sporazum o dnevnem redu, ker se niso mogli še sporazumeti o pakistanski zahtevi, naj v dnevni red vključijo tudi kašmirsko vprašanje
Sovjetski zunanji minister Gromiko se je danes večkrat pogovarjal s pakistanskim zunanjim ministrom Butom.
18. januarja sestanek «šestih» v Luksemburgu
SANTO DOMINGO, 5. — Voditelj ustavnega gibanja polkovnika Ca-amano je včeraj pozval prebivalstvo, naj protestira proti vladi, da jo prisili kaznovati krivce za napad na pristaše ustavnega gibanja v Santiagu, kjer je bilo 23 oseb ubitih, že sinoči so se številne skupine odzvale temu pozivu. Med temi je tudi dominikanska revolucionarna stranka, ki jo vodi bivši predsednik Juan Bosch, skupina «14. junija«, zveza dominikanskih študentov ter narodna fronta bivših ustavanih borcev. Boschova stranka poudarja, da je ponedeljkov govor predsednika Godoyja povzročil veliko razočaranje in Godoy si je zapravil zaupanje ljudstva. Bosch je pozval dominikansko ljudstvo, naj TOKIO, 5. —■ Japonski zunanji ml-protestira proti vladi. Mogoče je nister bo sredi tega meseca obiskal tudi, da bodo sindikati razglasili [ Moskvo, kjer se bo posvetoval s splošno stavko.	sovjetstkimi voditelji o Vietnamu.
BRUSELJ, 5. — Kakor napovedano, se bodo 18. januarja sestali v Luksemburgu zunanji ministri šestih držav gospodarske skupnosti. Francoska vlada bo namreč ponovno navzoča na tem izrednem sestanku po šestih mesecih odsotnosti, t. j. od kar so bila 30. junija lani prekinjena pogajanja o skupni kmetijski politiki.
— 2 _
6. januarja 1966
Intervju z generalnim sekretarjem KP Francije Rochetom
Pota I? enotnosti francoske levico
Generalni sekretar francoske komunistične partije Wal-deck Rochet je v razgovoru s stalnim dopisnikom «Komuni-sta» Gavrom Altmanom, podal v svojih odgovorih nekaj svojih misli in ugotovitev o perspektivah, ki se po nedavnih predsedniških volitvah odpirajo delavskim in levičarskim strankam v Franciji. Zaradi njegove aktualnosti objavljamo ta razgovor v celoti.
Po dolgih letih razcepljenosti in nesloge je mogoče opaziti težnjo po zbliževanju tistih francoskih strank, ki jim je ne glede na vse razlike v glediščih smoter socializem. Kakšne so možnosti za sodelovanje in od česa je to sodelovanje odvisno?
V naši državi je pravzaprav že več let čutiti težnjo po zbliževanju med socialisti in komunisti. Najprej se je pokazala ob referendumu in na parlamentarnih volitvah leta 1962, ko je zveza, uresničena praktično v mnogih primerih — predvsem zveza socialistov in komunistov, omogočila zmage nad kandidati unije za novo republiko in kandidati reakcije, spodbudila razvoj v smeri k enotnosti. Pozneje so se predvsem po zaslugi gibčne in pogumne taktike naše partije začele množiti skupne akcije, uskladene ali vzporedne, ne samo za uresničenje socialnih zahtev, ampak tudi v zvezi z važnimi problemi, kakršni so npr. boj proti jedrski udarni sili ter za splošno in nadzorovano razorožitev. Za občinske volitve marca 1965 so bili kljub prizadevanjem socialističnih voditeljev z desnega krila, kakršnih eden je Defferre — nasprotnikov sodelovanja s komunisti — sklenjeni številni sporazumi, katerih smoter je bil doseči izvolitev demokratičnih občinskih svetov. Nazadnje pa smo doživeli še veliko bitko na predsedniških volitvah. Zanje je značilno predvsem okrepitev demokratičnega gibanja, ki je bila dosežena zato, ker so se dejansko vse stranke levice združile okoli kandidature Framjoisa Mitterranda.
Velik uspeh te kandidature bo v bližnji prihodnosti močno spodbudil gibanje k enotnosti, saj je od tega odvisen padec oblasti monopola in uresničenje prave demokracije. število glasov kolikor jih je dobil Mitterrand, zanesljivo spodbuja vse zagovornike trajne zveze s komunisti. V neposredni prihodnosti bodo skupne akcije za pravice mestnih in podeželskih delavcev za svobodo in mir. V tem boju, z opiranjem nanj je že zdaj treba pripravljati parlamentarne volitve, ki naj bi bile poraz u-nije za novo republiko in naj bi zamenjale sedanjo večino v parlamentu z demokratično večino. Od razumevanja iri vzajemne dobre volje demokratičnih formulacij bo odvisno ustvarjanje najboljših možnostih za tak uspeh. Komunistična Francija bo storila vse, kar je možno, da bo ta uspeh dosežen.
Prav vi ste večkrat opozarjali, da v tem trenutku ni levičarske večine v francoskem volilnem telesu, da je nastanek take večine proces, ki zahteva čas in delo, or* ganizacijsko in politično. Semkaj sodi vsekakor tudi vprašanje skupnega programa, ki se zanj zavzema naša partija. Ali menite, da bi moral ta program predvsem natančno določiti neposredne smotre skupnih prizadevanj in ali naj bi poleg njih vsehoval tudi vizijo p iliodnosti. Z drugimi besedami, ali je možno in potrebno dati ljudem, ki se ne strinjajo s kapitalizmom. sorazmerno celotno podobo drugačnih, socialističnih rešitev v razmerah njihove domovine?
Strnitev zveze vseh levičarskih strank in demokratičnih organizacij okoli skupnega programa — to Je v bistvu sredstvo za dosego ve-č.nsko nacionalne združitve, sposobne narediti konec osebni oblasti in zasnovati pravo demokracijo. Komunistična partija Francije je v želji, da prispeva k sestavi takega skupnega programa, pripravila svoj osnutek. V njem je za smoter postavila novo demokracijo pri nas, zato predvideva veliko važnih demokratičnih reform na političnem, gospodarskem in socialnem področju. Gre torej za demokratični, ne za socialistični program. Socializem bo sad boja združenih ljudskih množic naše države. Kljub napredku zdaj večina našega ljudstva še ni pripravljena graditi socializma. Zato se je naša partija, namesto da bi se spuščala v neodgovorna razpravljanja ali da bi imenovala socializem tisto, kar ni, trudila tako, da je od leta 1959 razčlenjevala svoj predlog skupnega progrgma in ga natančno določila na svojem 17. kongresu leta 1964 ter s tem dala konkretno osnovo za borbeno zvezo delavskega razreda ln vseh protimono-polistlčnih sil v naši državi. To pa seveda ne pomeni, da bi naša partija morala zanemariti svoje socialistične smotre. Med bojem za demokracijo in bojem za socializem ni nasprotij Nasprotno, prepričani smo, da je boj za demokracijo dobil v sedanjih razmerah novo moč in novo, globljo vsebino. Možnost je, da se dosežejo daljnosežne reforme, ki sicer še ne pomenijo socializma, vendar presegajo okvire običajnih pravic in lahko utrejo pota socializmu.
Delavski razred lahko predvsem v takem boju utrdi svojo enotnost, doseže in uresniči zvezo z vsemi nemonopolističnimi sloji, izolira in oslabi veliko buržoazijo. Tako bi nastale okoliščine, v katerih bi velika večina ljudstva dojela smotre socialistične revolucije in nujnosti boja za njihovo dosego. Ne da bi se naša partija hotela odreči socializmu, je nameravala na ta način določiti politiko, ki odpira pota, upošteva naš čas ter demokratične tradicije in posebne razmere v Franclji.
Imam vtis, da zunanja politika ni imela posebno velike vloge v odločanju volivcev na predsedniških volitvah. Samo Lecanuet je zasnoval svojo kampanjo na propagiranju atiantizma vseh pridržkov in na izoblikovanju zahodne Evrope za vsako ceno. Ali si lahko to razlagamo tako, da obstajajo v javnem mnenju široko soglasje
glede politike neodvisnosti, sožitja in mednarodnega sodelovanja?
Prav imate, če mislite, da Je tesno ponovno Izvolitev generala de Gaulla mogoče razložiti predvsem z notranjim položajem v Franciji. Volilni izidi kažejo najprej na naraščajoče nezadovoljstvo ljudskih množic zaradi nesrečnih posledic vladne gospodarske in socialne politike: skoraj popolnoma zamrznjene mezde, hkrati pa zvišane cene in najemnine; zniževa nje dohodka kmetov; povečanje
davčnih bremen, ki ga občutijo srednji sloji kakor tudi ljudje, ki živijo od mezd, vedno občutnejši premajhni krediti za šole, stanovanja in zdravstvo. Volilni izidi tudi kažejo, da se povečuje spoznanje o grozeči tekmi v atomskem oboroževanju, v katero je de Gaulle vključil Francijo s svojo udarno šilo, saj siromaši ljudstvo, je pa nevarnost za mir. Hkrati so volivci izpričali nesoglasje s protidemokratično naravo osebne oblasti. Ker de Gaulle v prvem kolu ni dosegel absolutne večine, je bil pozneje prisiljen nehati govoriti o zmedi, ki bi nastala z njegovim odhodom. Prizadeval si je, da bi dal svoji kampanji demokratični in socialni videz.
Verjetno so tisti pozitivni ukrepi, ki jih je degolistična oblast storila v zunanji politiki pod vplivom okoliščin in zaradi medimpe-rialističnih nasprotij, lahko vplivali na nekatere Francozinje in Francoze, ki ji dajo svoje glasove. De Gaulle Je zato tudi še nadalje vztrajal med prvim in drugim glasovanjem pri teh vidikih. Predsedniške volitve potrjujejo v vsakem primeru privrženost našega ljudstva politiki miru in miroljubnega sožitja, neodvisnosti in sodelovanja vseh držav.
vati. Menimo pa tudi, da je krepitev sodelovanja narodov, zlasti evropskih, nujno za gospodarski in socialni napredek ter za utrditev miru med narodi.
Nismo bistveno odstopili od našega mnenja glede skupnega trga in tudi nismo več edini v Franciji, ki trdimo, da monopoli vladajo Evropi šesterice. Ker pa upoštevamo, da skupen trg obstaja, predlagamo, da se najde osnova za sodelovanje komunistične partije in drugih demokratičnih formacij, ki imajo ugodno stališče do evropskih ustanov, zaradi skupnega boja zunaj in znotraj teh ustanov, za politiko, ki bo upoštevala koristi delovnih ljudi vsake države in naše socialne koristi. Zato je važno, da imajo predstavniki delavskih in kmečkih sindikatov kakor tudi izvoljenih parlamentov vsake države dostop v te ustanove in da je oblast v njih zares njihova. Zatorej: čeprav je res, da so med komunistična partijo in drugimi strankami levice razlike glede na organiziranje Evrope, smo iskreno prepričani, da je mogoče začeti pripravljati skupno politiko v okvirih splošne politike, ki bo usmerjena k popolni in nadzorovalni razorožitvi ter k miroljubnemu sožitju.
GAVRO ALTMAN
Ognjeni zublji goreče rafinerije v Feyzanu so dramatično ožarjali nočno temo
PRIJETA IN OBSOJENA DVA SKRIVAČA IZ VOJNIH LET
22 let sta se skrivala gozdovih okoli Pskova
Oče se j‘e hotel izogniti kazni, ker je sodeloval z okupatorji, sin pa se je hotel izogniti vojaščini
MOSKVA, 5. — Terentij in Vladimir Ivanov, oče in sin, sta bila te dni obsojena — kot poroča uradno glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva «Rdeča zvezda« — na «kazen, ki sta jo zaslužila«. List ne pove, kje je bil proces, pač pa na dolgo piše o nenavadni dogodivščini, ki je oba pripeljala pred sodišče.
O zgodbi Terentija in Vladimira Ivanova je sovjetska javnost iz-
vedela že pred nekaj meseci, ko so ju aretirali in prekinili njuno
20-letno življenje v ilegali. Za njuno aretacijo so morali poleg
Tema zahodnoevropske Integracije je bila tako ali drugače nenehno navzoča v volilni kampanji. Tudi vi ste v svojih govorih poudarjali, da je bila komunistična partija Francije proti sklenitvi rimskih sporazumov, da pa danes, upoštevajoč, da postaja e-konomska integracija stvarnost, meni, da je prav, če delavske stranke vplivajo na njen nadaljnji razvoj. Nedavno <e bil v tem smislu dosežen tudi sporazum med francosko in italijansko splošno zvezo dela. Ali lahko tudi ob tej priložnosti natančneje razložite svoje mnenje?
Vprašanje Evrope se je resnično pojavilo v volilni kampanji. To je bila osrednja tema, na katero je Lecanuet oprl svojo kandidaturo. Dejstvo, da je precejšen del desno usmerjenih volilcev, ki so v prvem kolu glasovali zanj, prenesel v drugem kolu svoje glasove na generala de Gaulla, kaže, da vprašanje evropske integracije ni bilo odločilnega pomena za volivce. Kar zadeva Mitterranda, bi hotel spomniti na to, da je bilo vprašanje organiziranja Evrope samo eno izmed sedmih velikih temeljnih opredelitev, ki so bile osnova njegove kandidature In po katerih se je naša partija ravnala, ko ga je podprla. Komunistična partija Franclje je ponavljala, da ne nasprotuje vsaki vrsti organiziranja Evrope. Nasprotno, mi smo za vedno tesnejšo gospodarsko in poltiično sodelovanje vseh evropskih držav, če se spoštujejo nacionalne neodvisnosti. Mnenja smo pravzaprav, da je narod dolgoročna zgodovinska stvarnost in da je treba njegove pravice spošto-
velikih policijskih sil angažirati celo helikopterje in druga moderna sredstva, da so lahko meter za metrom pregledali več kot 17 tisoč hektarov gozda.
Terentij in Vladimir Ivanov rta bila kmeta v neki vasici na področju Velikije Luki med Novgorodom in Pskovom v severni Rusiji. Med nacistično okupacijo se je oče kompromitiral s sodelovanjem z okupatorja, ki so ga celo | postavili za vaškega župana. Ko
UlIlllIllllliiiiiiiiiiitfiiiiitillitlillliliitiliiMiiiiiiifiiiiitiiiiiiiHillllltiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriniiiiiiiiiiiHiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmniiimintiiiiiiiiiilllllllllllllllillllllllllllllllllllilllliililinllllllllllilllllllllllllllllillliill
PO PRVI ZADUŠITVI KATASTROFALNEGA POŽARA V FEYZINU
Ponovna nevarnost na pogorišču rafinerije zaradi uhajanja plina butana iz rezervoarja
Obstaja sum, da je požar plinskih hlapov povzročila iskra iz izpušne cevi nekega avtomobila, ki je takrat peljal po bližnji avtomobilski cesti - Preiskava bo morala ugotoviti tudi eventualne odgovornosti
LYON, 5. — Potem ko se je že zdelo, da je na pogorišču rafinerije v Feyzanu pri Lyonu vsaka nevarnost ponovnih eksplozij rezervoarjev prenehala in ko so gasilci že pogasili zadnja žarišča, je bil danes popoldne nekaj po 17. uri dan znova a-larm, ko so tehniki ugotovili, da iz rezervoarja, ki drži 85 ton butana, uhaja plin in da obstaja nevarnost, da rezervoar eksplodira, ker se je plin že vnel.
Zaradi tega je vodstvo varnost-
ne službe ponovno sklenilo izseliti okrog sto ' prebivalcev iz bližine rafinerije, ki so se medtem I že spet vrnili na svoje domove in j po cestah mesteca vozijo avtomo-j bili z zvočniki, ki opozarjajo pre-j bivalstvo na novo nevarnost. Tudi promet po avtomobilski cesti, katerega so v prvih popoldanskih, urah obnovili, so ponovno prekinili in preusmerili na drugo, bolj oddaljeno, cesto.
Medtem se je izvedelo, da konč- • ni obračun strašne katastrofe ni 13 temveč le 12 mrtvih in 63 ra-
Adenauer ima 90 let
Bivši zahodnonemški kancler Adenauer je včeraj s precejšnjim pompom slavil svojo 90-letnico. Ob tej priložnosti je prejel številne čestitke tujih državnikov in tudi papeža
njenih, ker se je eden od pogrešanih medtem oglasil. Trupla debetih žrtev, ki so jih doslej našli zoglenela na pogorišču, bodo položili na mrtvaški oder v mestnem županstvu, pogreb pa bo verjetno v petek-
Medtem pa je sodišče v Viennu že začelo s preiskavo, da bi ugotovilo točne vzroke te velike katastrofe, ki naj bi po prvih cenitvah povzročila, poleg mrtvih in ranjenih, okrog ene milijarde ih'pol lir škode na napravah. Okoliščine, v katerih so se plinski hlapi vžgali, še niso bile popolnoma razjasnjene. Nekateri voditelji rafinerije so včeraj zvečer dvomili, da bi mogel požar povzročiti neki avtomobil, ki I je v tistem trenutku peljal po bliž-| nji avtomobilski cesti Lyon-Vienne, toda prav ta možnost naj bi danes dopoldne bila potrjena. Ugotovljeno je namreč bilo, da je požar zajel tudi neki osebni avtomobil, katerega voznik je bil hudo ožgan. Verjetno je, da je požar plinskih hlapov povzročila prav iskra iz izpušne cevi ali iz motorja avtomobila.
Razen vzrokov katastrofe pa bo morala preiskava ugotoviti tudi e-ventualne odgovornosti. Dejstvo, da je moglo priti do katastrofe tako velikega obsega v podjetju, ki je veljalo za najmodernejše v Franciji, je dalo raznim sindikalnim in političnim organizacijam povod za zahtevo, da se vse okoliščine te katastrofe do kraja razjasnijo.
Zelo verjetno je, da bi obračun te katastrofe bil manj težak, če ne bi na potek reševalnih akcij zaviralno vplivale tudi ovire upravnega značaja. Feyzin, ki je namreč oddaljen komaj 10 km od Lyona, spada v drugo okrožje, t.j. v okrožje Ise-re. Paradoksnost tega položaja, ki je že v preteklosti povzročala razne nevšečnosti, je prišla še posebno do Izraza prav včeraj. Gasilci iz Litneja, ki so prvi prihiteli na kraj požara, namreč niso poznali varnostnih naprav v rafineriji sami in zaradi tega niso mogli ravnati tako hitro, kot bi zahteval položaj.
Sprva se je po podatkih župan- ostavka je bila potrjena med ti-stva v Feyzinu zdelo, da bo število I skovno konferenco. Vendar pa je žrtev požara znatno večje, kajti med | glasnik družbe, ki upravlja rafine-pogrešane so bili vključeni tudi šte- rijo, dostavil, da so razlogi za to
vilni nameščenci rafinerije, ki so vso noč pomagali pri reševalnem delu in katere so zato njihove družine proglasile za pogrešane. Toda kasneje so se vse te osebe vrnile na svoje domove in šele tako je bilo mogoče ugotoviti točno število žrtev. Iz bolnišnic, v katere so prepeljali 63 ranjencev, sporočajo, da so vsi ranjenci preživeli noč mirno in da se je njihovo stanje nekoliko izboljšalo.
«France Soir« piše4 danes, da je tri mesece po otvoritvi ' rafinerije šef varnostne službe Tollans podal ostavko, ker mu niso hoteli dati na razpolago materiala,‘m-katerega je menil, da je neobhodno potreben za varstvo naprav. Tollansova
ostavko bili zasebnega značaja in v nobeni zvezi z nezadostnostjo preventivnih sredstev proti požaru.
Mednarodna folklora februarja v Agrigentu
AGRIGENTO, 5. — Od 10. do 13. februarja bo v Agrigentu tradicionalni mednarodni folkloristični nastop v okviru . ,<(23. praznika cvetočih mandeljnov«. Nastopili bodo ansambli iz Sovjetske zveze, iz Jugoslavije (SKUJ?,,Milica Pavliča-Kata s 35 člani), iz Francije, Nizozemske,
KAIRO
V piramidi v Gizi pri Kairu so našli sarkofag egiptovskega faraona Khefrena, ki velja za graditelja sfinge, vendar je bil ob odkritju sarkofag prazen. Javnost, ga bodo prvič pokazali odkai je italijanski arheolog 3el?oni leta 1818 odkril vhod v piramido, ki pa je bil vsa ta ia‘a zasut s peskom in kamen-em er šele ne davno ponov.io od,vrt. FsiaonKfte fren je vladai okrog 21C0 p v.-d našim štetjem
PARIZ
Cočinelle, ki je pred časom po operacijskem posegu postala len-ska z vsemi lastnostmi, se bo po novno poročila z 22 letnim šlu dentom arhitekture Jean Luc Ver nonom. Poroka bo 2". maja po civilnem obredu v bevnesu pariški pokrajini. Cccinelle se je prvič poročim po civilnem in verskem obredu pred tremi leti, toda njena poroka Franci som Fc-nettom je traja,a samo šest mesecev.
HOLLYWOOD
Peter Lawford in njegova žena Pat, sestra pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja se bosta verjetno ločila v prvih dneh prihodnjega meseca. Pat Lawford je skupno z enim od svojih otrok ostala v Sun Valleyu v Idahu, kjer se bo verjetno zadržala šest tednov, da dobi rezidenco in z njo možnost ločitve v tej državi. Zakonca Law-ford imata 4 otroke v starosti od 10 do 4 let in sta bila poročena 11 let.
Grčije, Tunizije in seveda iz Italije.
liiiiimiiiiiiiiiimiiiiitiimimiiiiiiiiiMiiMiMniuiiiMiiiiiiniiiiiiiiHHHmiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMmuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiuiiniiiiuiiiHiMi
iiflliiiiHiinilllitililiiliiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiuuiiiiitiimiimiinilllliiimitiilHiiilliiiliiiiliiiiirfiMiiittiiMiimiiiiiiiliiiiimiiiiilUiiimiiiiiMiiiimmiiimilMiitHimit
PO IZJAVAH EKHMANNOVEGA SINA KLAUSA
Čilska policija hoče iz Nemčije prstne odtise Martina Bormanna
Primerjali jih bodo z odtisi nekaterih tujcev, ki stalno živilo v Čilu pod tujimi imeni in s spremenjeno zunanjostjo
SANTIAGO, 5. — Sef službe za raziskave čilske policije, Emi lio Delokers, Je izjavil novinarjem, da namerava zahtevati od zahodnonemške policije, da mu pošlje prstne od ise Martina
Bormana, da jih bodo lahko primerjali s prstnimi odtisi neka terih tujcev, ki stalno živijo v
Čilu.
Delckers je dal to izjave v zvezi z vztrajnimi vestm1, po katerih naj bi nacistični vojni zloč-nec in glavni Hitlerjev sodelavec Borman živel v Čilu Te vesti je v preteklih dneh oživil sin Adolfa Eichmanna, Klaus, k' je dejal nekemu zahodnonemškemu novinarju, da naj bi Borman žive! v
Južni Amerik), zelo verjetno prav v Čilu.
Zahodnonemške ob'ast so *po ročile. da pripravljajo uradno za htevo po ekstradikciji bivšega polkovnika nacistične SS Erharda Kroegerja, ki je bit na zadnji dan leta aretiran v Zuertchu v Švici Kroeger, ki je sedaj sta. 60 let,
je med zadnjo vojno poveljeva. oddelkom SS, ki so imeli nalogo pobiti ruske Žide in druge civiliste za fronto. Kroeger je prišel prejšnji mesec v Wuppertal iz 1 tali je, da bi pričal v kor.st svoje ga namestnika Roberta Mohra, ka terega je sodišče prejšnii četrtek obsodilo na osem let zapora žara di udeležbe pri umoru 1301 osebe Posebno dovoljenje, s katerim je prišel v Italijo, je veljalo za ča. od 11. do 13. decembra General ni prokurator VVilhelm VValter je izjavil, da je Kroeger zapustil Nemčijo pred iztekom dovoljenja in da ga je švicarska policija a
retirala na zahtevo nemških oblasti.
Iz Berlina pa poročajo, da bosta nacistična vojna zločinca Bat-dur von Schirach in Albert Speer, ki sta bila na nuerenberškem procesu obsojena na ?0 let zapora,, in ki sta zaprta v zaporu v Špan-dauu, izpuščena opolnoči 30. sep tembra. Sin von Schiracha je že večkrat vložil prošnjo na štiri velesile, zmagovalke nad nacistično Nemčijo, da bi dosegel predčasno izpustitev očeta. Klaus von Schirach zatrjuje v svojih prošnjah, da grozi njegovemu očetu popoi na oslepitev po operaciji na obeh očeh in da boleha za trombozo. Vse njegove prošnje pa so bile odbite. Kot znano, stražijo zapor v Spandauu izmemčno francoski, ameriški, angleški in sovjetski vojaški oddelki.
NENAVADEN INTERVJU PERZIJSKEGA ŠAHA
Reza Pahlevi je vedno pripravljen pomagati svoji bivši ženi Sorayi
Ničesar nima proli njeni filmski karieri, pogosto misli nanjo in pustil ji je vse diplomatske privilegije
MILAN, 5. — (Princesa Soraya mora vedeti, da bom naredil vse. kar je mogoče, da ji pomagam, če bi me nekega dne potrebovala. Vrata moje države so ji vedno odprta Lahko pride kadar hoče, zadrži se lah ko kolikor hoče in tudi za stalno se lahko naseli, če se ji zdi tako prav.« Tako je izjavil perzijski šah Reza pahlevi v razgovoru z nekim novinarjem ki bp objavljen v prihodnji številki revije «Gente».
V razgovoru, ki je bil v šahovi	le medtem sama začela
rezidenci v ((marmornati palači«, je	?
šah med drugim dejal, da pogosto misli na Sorayo in na življenje, ki
bi ga lahko živela, če bi imela dobre svetovalce. Dejal je tudi, da Soraye ni več videl od tistega jutra v januarju 1958, ko mu Je prav v isti sobi dala slovo in da od marca istega leta tudi ni z njo izmenjal nobenega pisma več.
Glede razlogov, Ki so ga privedli do tega, da je Sorayo zavrgel kot ženo, je dejal, da so ga k ločitvi privedli izključno državni razlogi in nobeni drugi, sicer da tega ne bi storil. ((Dvajset let sem čakal na moškega naslednika in moje ljudstvo z menoj. Narod morda ni mogel razumeti. Poskusili smo vse, kar se je dalo poskusiti. Ko je princesa prišla po slovo, sem vedel, da je ne bom mogel več videti in tudi sama se je verjetno tega zavedala. Lahko bi jo zadržal, pa to ne bi bilo v korist nikomur. V njenem interesu in v interesu moje dežele sva se morala ločiti.«
Glede filmskih podvigov Soraye pa Je šah dejal: «Nikoli nisem nasprotoval misli, da bi se posvetila filmu. Ko je še bila cesarica, se je navduševala za film in pogosto mi je pravila, da bi postala igralka, če me ne bi poročila. Takrat sem se smejal tem njenim besedam. To pa, kar me je neugodno presenetilo, je bil način, kako se je oprijela nove kariere. Bil je to skoraj nekak izziv, neka absurdna stava med njo in menoj, med njo In njeno domovino. Izid filma je dovolj znan Kar zadeva njene spomine, ni mogoče reči, da bi bili na visokem nivoju, če hoče prlncezi-nja biti Igralka, če hoče postati resnična igralka, ji tega ne bom branil, toda dela naj se loti z vso resnostjo, od začetka, s tečaji dramske umetnosti.«
Glede dozdevne zaplembe Sorayi-nega premoženja v Perziji Je šah dejal, da Soraya nima v Perziji nobenih premičnin ali nepremičnin in da jih povsem svobodno imajo le njeni starši. Glede sredstev, ki jih Je dajal Sorayi, pa je dejal, da jo je bogato zalagal šest
donosno kariero, Ji je prenehal pošiljati denar: «Moja dolžnost je ekonomično ravnati z državnim denarjem.«
Glede privilegijev, ki naj bi Jih ji zvel, pa je dejal, da to ni res ;n da je Sorayi pustil naslov prince-zinje, kot ga imajo njene sestre ln da ji je pustil celo diplomatski f>otni list ter dal vsem veleposlanikom na zahodu ukaz, naj ji nudijo vso pomoč, če bi jo potrebovala. «Jaz nisem nikoli oviral njene kariere in je nikoli ne bom. Sama je izbrala pot, ki jo želi. Toliko bolje zanjo, želim le, da se ve predvsem, da nimam ničesar proti njej. Nasprotno, ker je bila moja žena in ker je končno perzijska državljanka in torej moja podanica, je moja dolžnost pomagati ji in svetovati,« je zaključil šah svoje izjave.	—
Strup žabe «kokoi» desetkrat močnejši od vseh dosedanjih
NEW YORK, 5. — Znanstvenik državnega inštituta za žilne in krvne bolezni dr John Daly je na znanstvenem kongresu kalifornijske univerze v Berke-leju izjavil, da je strup, pridobljen iz neke vrste južnoameriških žab, desetkrat močnejši od katerega koli doslej poznanega strupa. Znanstvenik je še dejal, da uporabljajo ta strup Indijanci plemena Cholo v Kolumbiji za zastrupljanje puščic.
Dr. Daly je ujel 2400 takih žab, ki pripadajo vrsti «Kokoi» pred dvema letoma med odpravo v notranje pokrajine Kolumbije v skoraj neprehodne gozdove pod An di. Lov na te žabe bi bil skoraj nemogoč tako zaradi goste vegetacije kot zaradi njihove velikosti, saj so dolge komaj 3 do 4 cm. Zato pa omogoča lov na njih značilen sik, katerega znajo odlično
tudi odgovarjajo.
Iz 2400 kož teh žab so pridobili tritisoči del grama čistega strupa • Strup ene same kože zadošča za pripravo 50 strupenih puščic, od katerih lahko vsaka smrtno paralizira živali takih velikosti kot so jaguarji, opice ali jeleni, v samih 60 sekundah. Strup učinkuje tako, da zavira prenos živčnih impulzov in istočasno povzroča povečanje srčnih utripov. Strup je desetkrat močnejši od katerega koli doslej poznanega, pa celo od najmočnejšega, ki so ga doslej pridobivali iz neke vrste ribe na Japonskem, prav tako pa je tudi mnogo močnejši od «curara». Za sedaj proti njemu ni nobenega protistrupa. Sedaj so v teku proučevanja strukture tega novega strupa
so sovjetske armade že leta 1942 osvobodile vas in vse področje, sta oče in sin sklenila, da bista izginila; oče, da bi se izognil kazni, sin pa, da ga ne bi poklicali k vojakom. Skrila sta se globoko v gozdovju pri Pskovu, daleč od vsakega naselja in vsakih o.t:’—' Čez dan sta spala, igrala na karte in jedla, ponoči pa sta obo.ožena vsak s svojo puško zapuščala svoj brlog, napadala ljudi in hiše, ropala in plenila živež za prehiaoo in oblačila. Neke noči sta srečala tretjega skrivača Vasilija Zavo-ronkova, ki se jima je pridružil. Ko pa je Zavoronkov nekaj čart nato sklenil, da se bo iavil oblastem, sta ga oče in sin enostavno ubila.
Toda dezerterja nista samo nie-nila živila, temveč sta si — kot piše »Rdeča zvezda* — ured.la pravcato skladišče, saj so v njunih skrivališčih našli 132 ovčjih kož, 532 kg rži, T6 kg žita, 75 kg jabolk, 100 kg mesa in masti :n povrhu še napravo za kuhanje Žganja-vodke.
Oba Ivanova sta leta in leta terorizirala prebivalstvo vsega jo dročja in oblasti niso mogle zvedeti za njuno početje tudi zarini tega, ker prebivalstvo iz strahu pred maščevanjem ni hotelo o njiju nikomur ničesar izdati.
V 22 letih življenja v gozdu pa sta si bandita tudi temeljito organizirala svoje življenje, imela sta več skladišč in posebne skrivne poti, po katerih sta se lahko izogibala zasledovalcem. Njuno glavno domovanje je postala prava u-dobna zgradba s salonom, kuhinjo in drugimi pritiklinami.
Princesa Margaret najslabše oblečena ženska v letu 1065
LOS ANGELES, 5. — Angleška princezinja Margaret je na prvem mestu seznama «najslabše oblečenih žensk v letu 1965», ki ga je sestavil modni risar iz Kalifornije Richard Blackwell. fllackwell le označil način, kako se oblači princezinja Margaret, za «novo Izdajo Karlove tete z odtenkom rock’n rolla«. Na drugem mestu seznama je pevka Barbara Streisand, o-značena kot «ženska verzija Rin-go Starra«. Nato sledijo po vrstnem redu: Brigitte Bardot, za katero se glasi komentar «je odlična zadeva, ki pa je nihče ne spozna z oblekami na njej«; igralka Mia Farrow, prijateljica Franka Sinatre, gledališka igralka Phillis Diller, žena generala de Gaulla, Lucille Bali, Julie Andrews, Bette Davis ln Elizabet Taylor .
Blackwell je tudi pripravil seznam petih najbolj elegantnih žena, ki naj bi bile po vrstnem redu Audrey Hepburne, Merle Oberon, Geraldine Chaplin. Polly Bergen in Greer Garson. ženske, ki naj bi izboljšale svoje oblačenje, pa naj bi bile Judy Garland, Pamela Mason, Carrol Baker ln Debbie Reynolds.
Sneži po vsej južni Italiji
NEAPELJ, 5. — Vso južno m slednjo Italijo je zajel mrzel val z močnimi snežnimi padavinami. Danes Je snežilo v Neaplju, na Vezuvu je zapadlo 10 cm snega, v Casertl in okolici ga je do pol metra, sne* ži nad Beneventom, v Avellinu, nad Cosenzo, na višinah nad Barijem pa ga je zapadlo 40 cm. Prav tako je ves dopoldan snežilo v pokrajinah Catanzaro in Potenza. Povsod piha tudi močan veter. Zaradi poledice je bilo več prometnih nesreč.
TRAGIČNE POSLEDICE USODNE POMOTE V LEKARNI
Deset oseb je umrlo zaradi uživanja metilnega alkohola
Lekarna v Slavonski Požegi je namesto naročenega etil-alkohola, ki se uporablja za izdelavo alkoholnih pijač, prodajala pomotoma metilalkohoL ki je bil namenjen veterinarskemu inštitutu v Zagrebu
ZAGREB, 5. — Na področju občine Slavonska Požega v kmetijsko-Industrijskem kompleksu v Donjem Miholjcu Je zaradi usodne pomote umrlo zaradi zastrupljenja z metil-alkoholom 10 oseb, medtem ko Je 67 oseb iz preventivnih razlogov zadržanih v zdravstvenem centru v Požegi. Preiskava je ugotovila, da so lekarne namesto naročenega e-tilalkohola, ki se uporablja za izdelavo posebnih alkoholnih pijač, prodajale metilalkohol, ki je bil sicer namenjen veterinarskemu Inštitutu v Zagrebu.
ZAGREB, 5. — Stanje 37, v včerajšnji prometni nesreči na avto posnemati otroci indijanskega ple- I cesti Beograd — Zagreb težko pomena Cholo, in na katerega žabe * škodovanih oseb, ki so na zdrav-
ljenju v bolnišnici v Slavonskem Brodu, se izboljšuje, v kritičnem stanju Je samo še šofer avtobusa Stjepan Markovič.
Moloma jadrnica se je potopila pri otoku Braču
BRAČ, 5. — Blizu Brača se Je včeraj okrog 21. ure potopila motorna jadrnica «Karmen» iz Omiša. Rešili so doslej tri člane posadke. Usoda še dveh članov posadke pa je negotova. Ladje vojne mornarice in oblasti še nadalje iščejo ponesrečene mornarje.

ČETRTKOVA ČRTICA
i::::!::::::::
Račun
Dali so mu ime Razcapanec in nihče ga ni poznal pod drugim imenom, živel je od danes na jutri in se potepal po ulicah, spal po lopah in stajah, a največkrat pod milim nebom. Hranil se je s tem, kar so mu dali. Po navadi je bila to skorja kruha ali še kaka malenkost ob času žetve ali trgatve. A najhujše je bilo, da mu je bil ljubši kozarec vina kakor kos kruha.
Tega zimskega večera je stopal truden, onemogel in lačen po blatni cesti pa komaj še dvigal noge. Bil je hud mraz in ni vedel, kam bi se zatekel.
Nenadoma je zagledal hišico ob cesti. Ustavil se je pred njo. Razsvetljeno je bilo samo eno okno, za katerim je bila le medla svetloba. Zdelo se mu je, da sliši iz hiše glasove. Stopil je k vratom in pritisnil na zvonec. Najprej je zaslišal neko prerekanje, a nato močan moški glas:
~ Kdo je?
— Popotnik, — je zajecljal postopač. — Mraz je in sneži, pa ne morem dalje v taki noči. Odprite mi...
Vrata so se odprla in pred njim se je pojavil visok mlad moški. Nekaj hipov je pozorno motril popotnika od nog do glave, kakor da bi o nečem razmišljal. Nato je rekel- — Vstopi!
— Hvala! — je z vzdihom olajšanja zamrmral postopač.
Moški ga je prijel za roko in zapeljal v kuhinjo. Ob kaminu je sedela mlada in prijazna žena. Ko je zagledala tega bednika, je stopila k mlademu možu in mu nekaj šepetala na uho. Nato se je obrnila k starcu. Videti je bilo, kakor da ji je padla na lice lahna senca usmiljenja in žalosti. Nato je stopila k omari v kotu in vzela iz nje star volnen pulover. Ponudila 9a je starcu in rekla: — Vzemite to! — Pokazala je na mizo in dodala:
— Sedite za mizo! Jejte in pijte, kolikor hočete. Pojesti morete tudi Use, ker sva midva pravkar končala z večerjo Saj vidim, da ste čisto prezebli. Dala vam bom vina, d- se ogrejete.
Miza še ni bila pospravljena. Na niej je bilo polno dobrih jedi, kakršnih postopač že dolgo ni videl, a še manj jedel. V kaminu je veselo prasketal ogenj; vzdušje je bito nenavadno prijetno in gostoljubno. Postopač je bil navdušen.
— O, kakšen čudež! — je mrmral. Ni mogel verjeti svojim očem, tako je bil začuden in ugodno presenečen. — Vezen namizni prt, čista posoda in povrhu še cvetje na mizi! Vse to je preveč razkošno zame. že ne vem več, kdaj sem zadnjikrat videl nekaj podobvcga..\
— Brez mnogih besed! — ga je prekinil gospodar. — Najej se in molči! Sicer...
-— Hvala, prav lepa hvala... — je pohitel starec, da bi pomiril mladega moža. Toda vendar motam reči, da nimam niti prebite Pare v žepu, a s čim naj poplačam vse to? Račun bo prav gotovo visok, ker tu vidim gnjat, kurja bedra, močnate jedi in ob vsem tem še steklenico vina.
Mladi mož je samo pokimal z glavo.
— A vendarle je čudno... — je nadaljeval starec bolj zase. — Zelo redko najde človek dobre ljudi, ki bi neznanemu človeku ponudili večerjo, če ga vidijo prvič v življenju In še kakšno večerjo! Zares ne morem verjeti, ker sem Popolnoma zgubil vero v človeško dobroto in usmiljenje.
— Venomer brbljaš, namesto da bi jedel! — se je razjezil gospodar. — Ge ne boš kar naprej klepetal, dobiš po večerji še cigareto.
— Oh, oprostite! Zagotavljam vam, da do konca večerje ne bom izustil niti besedice več.
Lotil se je jedil. Nosil je v usta velike kose in od časa do časa je kazalo, da se bo zadavil. Meso je nabadal deloma na vilice, deloma ga je nosil k ustom kar s prsti. Brž ko je izpraznil kozarec vina.
ki se je svetilo kakor rubin, sta mu gospodar ali gospodinja že zopet natočila. Kmalu sta prinesla drugo steklenico. ,Kako krasni ljudje!’ je pomislil. Menda sta hotela temu bednemu bitju privoščiti veselje in zadovoljstvo, da se vsaj enkrat v življenju zave, kar je bilo dano njima menda vsak dan. Vsaj eno noč naj preživi kot človek in naj pozabi na vso svojo revščino.
Ko se je nasitil, napil in pokadil cigareto, je starec začel dremati. Glava mu je klonila niže in niže. Slednjič se je naslonil na mizo in zaspal. Sanjal je, da živi v nekem nestvarnem svetu, mnogo lepšem in bolj človeškem od tistega, v katerem je živel doslej. Vsi ljudje so se mu zdeli kot bratje, dobri in plemeniti, njemu, ki jih je sovražil in zavidal, kar pomni.
Ko sta se gostitelja prepričala, da je njun naključni gost tega večera krepko zaspal, sta čisto potihoma vstala in po prstih odšla iz kuhinje.
Sneg ni več naletaval. Sonce je že davno vzšlo in stalo visoko na nebu. Postopač je dvignil glavo in se počasi pričel spominjati prejšnjega večera. Glava mu je je bila težka in ni vedel, kaj se je zgodilo z njim in kje je.
Slednjič se je spomnil. Da, vso noč je prebil v tej neznani, a vendar tako gostoljubni hiši. Nikoli v življenju ni imel priložnosti, da bi se bil spočil ob domačem ognjišču, nikoli mu ni nihče privoščil prijazne besede.
Vendar se je moral zdaj vsaj zahvaliti tem plemenitim ljudem, da so ga tako lepo sprejeli in mu vrnili vero v ljudi in življenje. Da, vsekakor mora to storiti. Saj ne sme kar tako brez pozdrava oditi iz hiše, kakor je večkrat zapuščal razne lope in staje. Zato je glasno zaklical:
— Gospa! Gospod! Oditi moram...
Nihče se ni oglasil. Zaklical je glasneje, da bi ga bolje slišali:
— Ne bi vas hotel vznemirjati, a vendar ne morem oditi, ne da bi se oglasil in se vam zahvalil za gostoljubje...
Tudi njegovo ponovno klicanje je ostalo brez odziva. Vstal je in nalahno odprl vrata v sosedno sobo. V njej je bila še popolna tema. Tipajoč je prišel do okna, razmaknil težko dvodelno zaveso in pogledal po sobi. Iznenada je izbuljil oči in strašno zakričal.
Na postelji je negibno ležal starejši moški. Na senceh je imel veliko rano s strnjeno krvjo. Pretresen po tem prizoru, je postopač začel klicati na pomoč.
Počasi so minevale sekunde. Nihče se ni pojavil. Zopet je pričel klicati.
Prišel je neki moški, verjetno sosed, z revolverjem v roki.
— Kaj se potikaš tod okoli, postopač! — se je zadrl nanj, ko je zagledal ves prizor.
— Sinoči so mi v tej hiši dali prenočišče in mi postregli tudi z večerjo.
— Tebi postregli?
— Da, bilo je zelo hladno. Moral sem se nekam zateči. Nisem vedel, kam naj grem. Pa so me vzeli pod streho...
— Dovolj je tvojih laži in izmišljotin! — ga je prekinil neznanec. —- Imel boš priložnost, da vse to lepo pojasniš policiji.
— Policiji? Menda ne mislite, da sem jaz...
— Ne brbljaj in ne gani se!
— Torej res mislite, da sem jaz to storil?
In na vsem iepem mu je postalo vse jasno. Jezen in poln prezira do ljudi je začel preklinjati:
— Da, vedel sem, da se mora račun vedno plačati, da se mora vsak račun slej ko prej poravnati. Ničvredneži! Dobro sta si dala plačati večerjo in mi podtaknila lažni račun! In kako sta bila videti dobra, posebno ona! Dala sta mi večerjo in me povrh še dobro napojila, da bi mi podtaknila zločin. O, tisto prekleto vino!	P. TEGLIO

—	Znaš Mihec, kej sma midva pozabla na novo leto?
—	Ma prou ne. Mene se zdi, de sma čekolirala še preveč.
—	Ja, ma eno sma vselih pozabla. Jn znaš kej? Horoskop.
— Horoskop? Pej zakej glih horoskop?
— E zatu, ke na novo leto vsi, ke jemajo kej za povedat, povejo tudi, kej se bo tisto leto zgodilo. Jn meni so ani rekli, de ti si glih zadosti šempjast, de be lahko povedau an jajn horoskop. Jn če ne glih horoskop, ke zatu se moreš namala spoznat na zvezde jn nebesna znamenja jn moreš znat, kej je devica, kej so dvojčki, kej je škarpjon — pej be lahko vsaj kej prerokovan. Ke koker rečeno, zabit si zadosti.
— Ben, Jakec, je res, de sm lansko leto naredu an faler ses tistem podpisan — ma ne stoj se zdej profitirat jn me zmeram zmerjat. Ke tisto je blo lani jn letos je pej drugače.
— Ben, ben, Mihec, ne stoj se jezet! Ma vselih be rad znou kej misleš ti od novga leta.
— A, če misleš delat intervju, pole te bom ma.gari tudi odgovoru.
— Eko, eko, intervju ja! Sej danes se vsako tele pesti intervjuvat. Zakej se ne be anbot tudi ti? Zdei nečko povej kej!
— Znaš, prou taku lahko ni, koker ti misleš. Gvišno je, de bo poleti vroče jn pozimi mres Ma tudi pozimi bojo kašni lepi dnevi, ku denmo reč glih zdej te dni.
— Pej vojska? Bo al ne bo?
— E, vojsk bo dosti. Ma bojo vse majhne, lokalne. Zdej se bojo sprimli tle, zdej tam. Ke grdo se gledajo marsikje jn zmiram manka samo an las, de se jeh ne začnejo dajat. Denmo reč Pakistanci jn Indijci, Indijci jn Kitajci, Judi jn Arabci, Arabci med sabo jn še tolko drugeg krajev. Pole bo dosti revolu-cjonov od generalov. U Južni Ameriki al pej u
Afriki se bo vsako tolko kašen general zmislu j-n bo okupirau vlado, aerodrom j n radio jn bo proglasu novo, bol pravično vlado. U Ameriki bojo tudi zmiri je-meli dosti štorij zastran rasizma in vsako tolko bojo kašni demoštracjoni, ke bojo zraven tudi kašnega ubili. U Vietnami pej je vojska že takujntaku jn bo na-rbrž šla naprej še an cajt jn kaku bo končalo, pej zvezde ne povejo. Ma bo zastran tega tudi še dosti konfarenc jn obiskov. Jn konfarence bojo delali tudi za druge reči. Jeh bojo delali za razorožitev, za Evropsko gospodarsko skupnost, pr Združeneh narodeh, pruti raki, pruti lakoti, pruti otrokam jn vse sorte.
— Jn kej bo pršlo ses vsega tega ven?
— Kej? Neč. Glih taku neč, koker lani. Zakej be blo letos drugače?
— Jn tle pr nas, z našo majnšino, kaku bo?
— E, dragi moj, mi bomo še naprej ostali must. Ma bomo dobili tudi u tem leti dosti oblub jn načelnih izjav.
— Jn kaku bomo tiste oblube jn načelne izjave pojedli? Pohane al lese?
— Jakec, ne stoj se delat norca s takeh reči! Sej vlada bo spoznala, de tudi mi ne moremo zmiram živet od sameh oblub jn zatu nas bo začela podpirat tudi z dnarjem. Našem kulturnem ustanovam jn organizacjam bo dala temi tristu lir, unmi osemstu lir, tre-tjemi morbet tudi taužendvejstu lir jn taku naprej. Jn taku nam bo zamašila gobce, de se ne bomo mogli več lementat, de nam prou neč ne da.
— Pej šule jn slovensko govoren je na tribunali jn slovenska jemena jn druge reči?
— Za vsako tako reč bojo letos nardili posebne komišjone, ke bojo te probleme podrobna štedirali...
— J n pili zraven kafe.
— Ne samo kafe, ma tudi aperitive.

7! Mlade Američanke in njihove
ij__ J francoske vrstnice
Če pogledamo naša mlada dekleta, bomo videli, da so jim v marsičem podobne
Kroj ali model je francoski, toda tudi pri nas se pri mlajših dekletih že vidijo podobne obleke.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||lIIIIfllII|||||||||||||ll|||||I||||1|||II||||||||||||||||||||llllllll|lllll||llllllllllllllllllllllllllll|||llllllllllllllllll,IIIIIIIIIIIIIIHIIII||||||||
ZASKRBLJUJOČE UGOTOVITVE AMERIŠKEGA SOCIOLOGA
Med nemško mladino so še živi antisemitski predsodki
Krivde ne smemo iskati le v šoli, pač pa tudi v družinah, v tisku, radiu in TV - Za «nezanimanjem» se nekaj skriva
«Sploh ne vem, kaj je biilo v antisemitizmu slabega...« — je rekla učenka neke muenchenske gimnazije. To je dekle izjavilo na nekem sestanku, ki so ga sklicali profesorji in ki je bilo namenjeno temu, da bi se dijaki višjih razredov srednjih šol s profesorji pomenih o delu Petra V/elssa «Spoznanje», o katerem smo pisali in v katerem je znani nemški pisatelj, ki sicer živi na švedskem, v odrskem jeziku prikazal proces proti 22 zločincem iz taborišča v Auschwitzu.
Ali je gornji odgovor — in podobnih ie bilo veliko — posledi ca neobveščenosti, ali starega rasističnega predsodka, ki se ponovno širi v Zahodni Nemčiji? V tem je bistvo vse te zadeve. To vprašanje je zanimalo in še zanima ameriškega sociologa Wernhera Kanmanna, ki je anketiral 142 deklet in 112 mladeničev iz devetih muenchenskih višjih srednjih šol, da bi prišel do odgovora. Ko so anketirani srednješolci Izpolnili anketne liste, se je ameriški znanstvenik tudi osebno pomenil z njimi ter tudi z drugimi Nemci in plod te ankete in razgovorov je njegova študija ((Mnenja mladih o narodih in rasah«, iz katere povzemamo nekaj podatkov
V tej svoji študiji je ameriški znanstvenik navedel tudi nekaj dobesednih in najbolj značilnih odgovorov, ki jih je dobil od nemških srednješolcev. Tu med drugim beremo:
((Kamorkoli pogledate, boste o-pazili, da nekje na vrhu vedno čepi Jud...«
«Morda Je Hitler želel ljudstvu dobro, ko Je storil tisto, kar mu sedaj očitajo ..«

VIDA: Pozor - cigarete lahko škodujejo zdravju
NEW YORK, 5. — Z novim letom nosi vsak zavoj cigaret v ZDA napis: ((Pozor — cigarete lahko škodujejo vašemu zdravju«. Kljub uradni potrditvi določenega odnosa med kajenjem in raznimi boleznimi, se je poraba cigaret v ZDA v letu 1964 zmanjšala za komaj dva odstotka, v letu 1965 pa dvignila za tri odstotke, tako da se potrošnja tobaka v lanskem letu dvignila na raven, kakršne še hi dosegla v vsej zgodovini.
Zakon, ki je bil sedaj vendarle Uveljavljen, beleži na prvi pogled zmago pobudnikov borbe proti kajenju. Resnično pa gre za zmago tobačnih družb. Dve leti so se namreč pobudniki borbe proti kajenju borili, da bi kongres Izglasoval zakon ki bi bolj ostro opozarjal kadilca na nevarnosti, ki Jih predstavlja kajenje. Toda prvotni zakon je bil močno spremenjen in namesto napisa na zavojih cigaret, da je kajenje lahko »vzrok smrti«, se sedaj bere na zavojih te omenjeno opozorilo. Potemta kem je bil prvotni namen precej okrnjen, kar je neizpodbitna zmaga ameriške tobačne industrije, posebno če vzamemo v poštev dej-stvo, da so se z novim zakonom

državne oblasti obvezale, da v prihodnjih treh letih ne bodo sprejeli nobenega ukrepa, katerega težnja bi bila borba proti kajenju.
Avstralska kinematografija se spet prebuja
SYDNEY, 5. — Avstralska kinematografska industrija se začenja ponovno počasi razvijati in se bo po mnenju nekaterih opazovalcev uveljavila tudi v mednarodnem svetu. Pri tem pa je treba dodati, da se avstralska filmska industrija bori še z velikimi težavami, glede česar niso na zadnjem mestu tudi sami odnosi avstralskih oblasti do nje. Da bi se avstralska filmska industrija vendarle razvila, Je po sebna senatna komisija pred ča som predlagala vladi takojšnjo in vesticijo 800.000 funtov šterlingov nadalje je predlagala davčne olaj šave na posojila za razvoj kinema tografske industrije in še marši kaj Toda avstralska vlada ni do slej glede tega storila ničesar, pač pa opozarja zainteresirane kroge naj bodo bolj previdni.
Sean Connery «agent 007» največ nese
HOLLYWOOD, 5. — Tudi v ZDA kot na Angleškem in v drugih državah je Sean Connery zaradi svoje popularnosti, ki jo Je pridobil kot agent 007, tisti ameriški igralec, ki pnnaša pri kinematografskih blagajnah največ dohodkov. To velja za najnovejše podatke iz leta 1965. Do lanskega leta Je bila na prvem mestu Doris Day, ki je sedaj prišla na tretje mesto, ker ji je prvo mesto prevzel Connery, drugo mesto pa zavzema John Wayne. Zanimivo pa je, da pred dvema letoma Sean Connery — agent 007 sploh ni prišel v okvir prvih 25 imen.
»Ce se križajo ljudje raznih narodnosti, potem mi ne bomo več Nemci...«
Sam pisec študije je po rodu iz Muenchna, kjer je 1927 končal študije. Ko pa je bil star 36 let so ga nacisti odgnali v Dachau, vendar mu je 1939. leta uspelo priti iz taborišča in se izseliti v ZDA. Danes predava sociologijo in antropologijo v New Jerseyju in New Yorku. Ko govori o mladih Nemcih, ameriški sociolog pravi, da je to zelo ((radovedna generacija«... ((pripravljena na odkrito diskusijo, v kateri so zastopane vse nianse raznih mnenj«, toda «dečki od 16 in 17 let starosti so nekaj posebnega, njih je lahko speljati na stranpota. Nacistična prišepetava-nja težko prodrejo v ušesa 25-letnikov, toda mlajši Nemci niso tako odporni proti strupu nacionalsocializma in rasizma«.
Podobno anketo je v nemških šolah izpeljal tudi novinar švicarskega lista »Sie und er«. Na vprašanje, kaj misli o drugih narodih in rasah, je šestnajstletni nemški dijak odgovoril:	«Juda
lahko spoznam po nosu, posebno ko je že prestopil 40 leto...«
Vsi mladeniči so enostavno zatrjevali, da filme o Tretjem Reichu sploh ne bi smeli prikazovati, ker da ((delujejo moti Nemcem«. «Mi, Nemci, smo tepci — Je rekel 17-letm dijak. — Pri nas se vršijo sodni procesi, ki stanejo milijone, v tujini pa se poslužujejo teh procesov za propagando proti nam...«
«Naša preteklost je nekaj, kar bi bilo treba pustiti pri miru« — je splošni zaključek anketiranih mladeničev.
2e omenjeni ameriški sociolog pa je zabeležil tudi sledeči odgovor: «Tudl nemško ljudstvo je veliko trpelo. Zakaj nihče ne govori o bombardiranju Dresdena?«
Drugače pa vsi anketirani nemški dijaki zatrjujejo, da nimajo plemenskih predsodkov in da so proti plemenski diskriminaciji. Večina kar s simpatijo spremlja borbo ameriških črncev za njihove državljanske pravice. Njihovi konkretni odgovori pa spravijo človeka v dvom.
»Zastopam mnenje, da se o-hrani nujna čistost rase. Ko so se Germani vtopili v rimsko cesarstvo, je to privedlo do njihovega uničenja...« — je trdil eden.
»Mešanje ras slabo vpliva na značaj otroka« je rekel drugi.
Besede «čistost« in «mešanje» odnosno ((križanje« se stalno ponavljajo, ko je govora o narodu in rasi Zanimivo pa je, da na lestvici ((vrednosti ras« črnci zavzemajo visoko mesto, posebno v primerjavi z Judi. To potrjuje tudi primer iz neke osnovne šole: z devetletno mulatko (oče je
bil črnec, mati Nemka), ki je odrasla v dokaj neurejenih družinskih razmerah, so bili vsi sošolci zelo dobri. Trudili so se, da bi ji šli na roko. Ameriški sociolog glede tega meni, da so se ((čistokrvni« nemški otroci nasproti svojemu sošolcu — Judu obnašali prav narobe: pretepali so ga, ga zmerjali in obkladali z najgršimi izrazi, kot je povedala učiteljica, ki je rekla, da so ti izrazi »usodno spominjali na nekdanje izrazoslovje«
Iz tega logično izhaja, da so otroci morali te izraze nekje slišati. To se pravi, da v določenih nemških družinah še vedno cvete «tisoč let star način gledanja na svet«. Kadar se judovski otrok ((predrzne« vrniti udarec, stari predsodki ponovno oživijo. Zanimiva je pripomba nekega učite lja: ((Povprečni dijak ne čuti ni ti odpora, niti simpatij. Naspro ti vsemu je ravnodušen. V pri merih pa, ko kaže svoje sovra štvo, se v njegovem stališču ta koj pokaže nacistična opredelje-nost njegovih staršev.«
Toda več kot od staršev In učiteljev, zvedo dijaki kaj o tem iz radia in televizije, pa tudi iz časopisov in knjig. To, kar otroci in dijaki zvedo o tem v šoli, je precej površno.
«2elel bi, da bi mi nekdo pojasnil, zakaj je sploh prišlo do druge svetovne vojne in koliko so za to krivi Nemci« — je zapisal neki dijak. Neki drugi dijak pa je zapisal: «Kako je nastal predsodek proti Judom? Neki razlog za to je vendarle moral obstajati!«
Toda v šolah so o tem govori zelo malo ali pa sploh nič. Ameriški sociolog, ki se je ustavil tudi s profesorji in učitelji, je prišel do sklepa, da niti tl niso kdo ve kako podkovani o tem vprašanju.
Ameriški sociolog je opazil določeno negotovost tudi pri mladih Judih v Nemčiji. Starši teh judovskih dečkov in deklet so po nekem srečnem naključju preživeli koncentracijska taborišča. Tako je na primer direktor baleta bavarske državne Opere Heinz Rosen izgubil v taboriščih 30 bližnjih sorodnikov. Po vojni je nekaj časa živel v Švici, nato se je vrnil v svoj Muenchen v upanju v boljšo bodočnost. Pred časom pa so se vrgli nanj nacistični elementi ob priliki nje gove inscenacije nekega Straussovega dela. Posledica tega: Rosen je doživel živčni zlom.
To se logično odraža tudi pri mladih Judih Ameriški sociolog glede tega pravi, da se Judov ska mladina v Nemčiji lahko primerja z otroki ameriških črncev. Neki Jud maturant je a-meriškemu sociologu takole po-
jasnil svoje stanje:
«Kadar mi je potrebna pomoč, ali kadar hočem v gledališče, poiščem družbo svojih sovrstnikov Judov. Vsakdo pač išče prijatelje, med katerimi se najboljše počuti. Mi to delamo tudi zaradi staršev. V naši generaciji bo še dokaj težko priti do zbližanja«.
Neki dvajsetletni Nemec pa je ameriškemu profesorju rekel: ((Judovsko vprašanje za nas ni več nikakršno vprašanje...« Ob tem bi človek mogel biti zadovoljen, toda Isti človek je svoje stališče zaključil takole: «Za večino Nemcev je judovsko vprašanje v celoti nezanimivo, kajti vsi vam bodo tudi rekli: Judov enostavno ne maram.«
Včasih tišji, včasih ostrejši toni antisemitizma in plemenske mržnje so v Zahodni Nemčiji vendarle še preveč močni, da bi jih mogli presihati. Zato se ameriški sociolog na koncu vprašuje: »Nemška mladina je generacija, ki nekaj išče. Gorje nam, če radovedni človeški duh ne bo ubral poti, ki vodi v lepšo bodočnost«.	J. P.
Mlada dekleta so tista, ki jim je letošnja moda najbolj naklonjena. Njim so namenjene vse novosti, kar zadeva oblačil, okraskov, obutve in drugih aelov ženske garderooe. Zato bo zam-mivo pogledati, kako so si ie nodne novosti prisvojila na pri mer mlada dekleta v Ameriki in Franciji.
V Ameriki imenujejo mlada dekleta od 12 do 20 let «teen — a-gers«. Od 15 let dalje, včasih pa tudi še prej, imajo ta dekleta čudi svoje boy friendse ter je zato njihova skrb, da bi tem svojim prijateljem (ki niso vedno tudi njihovi srčni prijatelji), čim bolj ugajale. Ameriški modni u-stvarjalci so tem dekletom posvetili posebno modno revijo, ki objavlja izključno modele in nasvete, primerne njihovi postavi in starosti. Za njih izdelujejo a-meriške tekstilne tovarne posebno perilo, posebne nogavice, za njih se trudijo številne tovarne konfekcije, kot tudi tovarne čevljev, torbic in klobukov.
Marsikaj od teh novosti je že prišlo v modo tudi pri nas in je navdušilo predvsem dekleta, ki si želijo praktičnih, a tudi zelo mladostnih in elegantnih oblačil. Med temi so na primer obleke z majhnimi okroglimi ovratniki, romantične bele bluze s čipkami, ki so jih ženske nosile v Ameriki že pred tolikimi leti, kot tudi klobuki z nekoliko navzgor obrnjenimi krajci, ki spominjajo nekoliko na Texas.
Mlade Američanke niso sramež- . ljive, so pa nekoliko konserva- : tivne glede izbire barv raznih j delov garderobe ter se strogo dr- ! žijo pravila, da morajo biti vsi • deli ženske garderobe — od tor- j biče, nogavic, pa vse do perila ' in klobuka — v skladnih barvnih odtenkih. In tega pravila se držijo tako pri dnevnih, kot tudi pri večernih oblekah.
Bolj muhasta v svojih okusih so francoska dekleta, kar je pa . tudi razumljivo, saj so potomke ;; tistih Francozinj, oziroma Pari- \ j žank, ki so dolga desetletja dik- j j tirala modo vsemu svetu. Fran- j coska mlada dekleta so zelo do- j
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
«Božična» v Občinski
Na božični razstavi v Občinski galeriji sodeluje 65 slikarjev, a med njimi ni vrhov tržaškega slikarstva. Je tu sicer kipar Čara, ki pa razstavlja, čeprav dobro, toda zelo malo olje «Kras». Mala je tudi ((Bazoviška hišica» Piera Lučana, ki zastopa stari rod skupno s Sofianopulom. Sledijo jim Laghi-Lah, Russo in mlajši Roma, čigar olje «Megla nad Repnom» prekaša njegove večje slike po intimnosti krajine.
Zaradi obveznega malega formata del so prišli v ugodnejši položaj Abrami. Mario Bulfon, ki je tu bolj sproščen, in mnogi mlajši, zlasti slikarke, kot so Cappuccio, Croato, Stravisi in Tullia Tul. To so bolj nova imena, ki se jim pridružujejo še Volsi, Trevisan, Manetu, Lovrecich, Carteny in Cas-setti z risbami, /auvistični Di To-maso pa s prav dobrim oljem, ki priča o nadarjenosti.
Številni so bolj znani slikarji srednjega rodu: Antoni, Bastianut-to, Bertini, Coloni, ki pa tu razstavlja kipec «Napadalci» iz borovega lubja in železa. Renato Da-neo, De Comelli, Grassi, Guacci, Pisani, Ravalico, Bruno Riva, Wal-cher in Trojanis, ki se usmerja v novo, bolj mistično občuteno pol-abstraktnost. Nadalje slikarka množic Zandegiacomo in Romano Ukmar, ki dosledno obravnava ne-
(Nadaljevanje na 6. strani)
bro poučena o vsem, kar je mo- j demo in zadeva žensko modo j
lob 80-letnici Antona Škamperla
(Prgliha)
:j Mehka lipa uobenem kraška skala I ke se pad udarce nej razklala —
Pred trkeme lete te u sv.Jevanskeme svete ! pred cjerkvecuo staruo j se lijga je širla.
;j Strele, nevihte, ujske narave lomile suo kuose je zdrave, i sej uodprtine suo zamašile I a brez zdraveh vej juo na jju živuo pestile —
Theodor Veiter: «DIE ITALIE-NER IN DER OSTERREICHISCH-UNGARISCHEN MONARCHIE« — Verlag fiir Geschichte und Politik. — Wien III, Neulinggasse 26/12. Cena 65.— šilingov.
ter se zato zelo lahko prilagajajo vsem modnim muhavostim. Tako .. so bile na primer prav one ti- i | ste, ki so se prve ogrele za vse- ! I mirsko modo Courregesa: za krat- j j ka krila, za bele škorenjčke in 11 za kape ter klobuke v stilu če- jji Lih taku mehek pretrplen lad. Všeč so jim tudi obleke s !:! ku bjeu tje lipe je les širokimi krili, ki so lahko zvon- ||j je u strpnoste jn dobrute časta, ah plisirana. Ugajajo jim _* To p / obleke brez posebnega poudarka i::	e’
na životek, kot tudi majhni o- ;|| a samo ta lipa nej hodila, vratniki, majhni, a zelo lepi gum- jj; stala m suajme -e mesfe
liki “okraski	J VI m V6‘ Hi Tone M dvajenpjedesjet let
Mlada francoska dekleta ljubi- H s(0pin?U0 anu0 samuo Ste>e « , , Jo vesele barve ter se naravnost !::	I ceste!
navdušujejo nad rdečo, ki jo u- ||| Taka huoia cel0 jhllenie porabljajo pri vseh dnevnih, pa :::	'7.,,IV ° ,
tudi večernih oblačilih. So pa tu- |j! usi ku, be znale' kaSno trplenje! di navdušene nad belo barvo, ki Preklele be ujske us’ke ustajenje! jo je prvi lansiral Courreges in	ill	zdpi ke nn„’vrlp.ipfn	iP	,	tPfn,m
ki je v zadnjem času naravnost	*aej K “ uos naes1et0	?e	s	tefv0
preplavila vso žensko garderobo, ijj	Iprplavo
V nečem so si pa mlade Fran-	jjj	usi znance prjatle
cozinje, kot tudi Američanke, e-	lil	še naprej, me kličemuo	zdravoll
dine in sicer v tem, da so dolgi jij lasje veliko lepši in kot privlač- III ni od kratkih. Nosijo jih sicer jjj zelo gladko počesane in spušče- lil ne ob obrazu, s franzo, ali brez II! nje, ne branijo se pa tudi bolj lil kompliciranih pričesk, posebno jjj če so te namenjene bolj sveča- III nim priložnostim.	:jj
Tudi glede šminke in drugih III lepotnih pripomočkov so si ame- ||| riška in francoska dekleta edina, lil Odklanjajo ,kar je preveč vpad- jjj ljivo, navdušujejo se pa za vse, kar daje obrazu čim bolj nara- III ven in svež izraz. Izjemo tvorijo le oči, ki morajo biti po mnenju II; vseh močno pobarvane in podčr-H: tane tako, da pride pogled čim ||| bolj do veljave.
Sedaj, ko smo naštele okuse III mladih Američank in Francozinj, lahko zaključimo s pripombo — III ali niso naša mlada dekleta v ||| marsičem, če že ne v vsem po- lil dobna svojim sovrstnicam v :š:
Franciji in Ameriki? Mladost...
M. MIJOT
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na finančnem področju bo šlo nekaj narobe. Prijetno zadoščenje v novi družbi. Morda boste šli na pot,
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspehi pri delu, ki terjajo precejšnje napore. Podpreti boste morali neko bližnjo osebo, ki bo v čustvenih težavah.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko stikov s poslovnimi ljudmi, ki vam bodo zagotovili nadaljnje uspehe. Računajte s kapricami nekoga.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo se boste uveljavili in si s tem pridobili oporo vplivne osebe. V ljubezni nekaj ne bo prav.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekoliko previdnosti vam ne bi škodovalo,
da bi se jutri ne kesali. Posredo vali boste med sprtima osebama.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svoje načrte ohranite zase, da jih kdo ne izkoristi zase. Neki prijatelj se bo tokrat pošteno izkazal.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zelo dobro se boste počutili in to bo vplivalo na vaše delo. Prijetno srečanje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pri delu ali v službi normalno. Ne
bodite preostri, ko sodite obnašanje neke bližnje osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kar zadeva gmotno stanje, se ne boste mogli pritoževati. Popazite nekoliko na zdravje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pripravite se na naporno delo, ki vas čaka. Vaša običajna družba vas zelo ceni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojo strokovno sposobnostjo si boste utrli novo pot. Dokazalo se bo, kdo vam je pravi prijatelj.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne razmetavajte s sredstvi in z močmi, ker jih boste še hudo potrebovali. ProBt čas porabite izključno zase.
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8 30 Folklorne skupine; 9.00 Maša; 9.50 Praznična matineja; 10.40 Zimska fantazija; 11.40 Gershvvin: Amerikanec v Parizu; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12 30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Božične pesmi; 15.15 Moderni ritmi; 16.00 »Planinska roža«, opereta v treh dejanjih; 17.35 Glasbeni kaleido-skop; 18.20 ((Praznično leto Slovencev Nika Kureta«; 18.35 Re-spighi: Feste romane; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.30 Z ital. festivalov popevk; 21.00 ((Prihod svetih Treh kraljev«, igra; 22.15 Pesmi in plesi; 22.45 Slovenski solisti; klarinetist Igor Karlin; 23.00 Nežno in tiho.
Koper
. 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otro-
CETRTEK, 6. JANUARJA 1966
Poje Tullio Pane; 16.00 Spored za najmlajše; 17.00 Skladbe Costan-tina Costantinija; 18.00 Glasba štirih letnih časov; 18.30 Mladinski koncert; 18.55 Mali koncert; 20.30 Glasbena antologija z ameriškega juga; 21.00 R. Queneau: «Peter Ibbetson«; 22.15 »I mušici« ter flavtist Severino Gazzel-loni.
II. program
7.45 Jutranja glasba; 9.00 Poje Catherine Spaak; 9.35 Pisan spored; 10.40 Glasba za praznični
maš prednosti!; 12.05 Kitaristi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Blaž Arnič: Divja jaga; 14.35 Otroci so pripravili koncert; 15.30 V ritmu koračnice: 15.40 Literarni sprehod — O. Wil-de: Sfinga brez skrivnosti; 16.00 Vsr': dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Odskočna deska; 18 45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Literarni večer — Prešernova beseda; 2140 Glasbeni
dan; 11.35 Pevci na odru; 12.30 Or- nokturno; 22.10 W. A. Mozart; Sonata v B-duru in Godalni kvintet; 23.05 Plašna elasha
kestri; 14 05 Glasba za dve celini; 14 45 Nove plošče; 15.15 Kolesa i; 15.30 Bi
in motorji; 15.30 Božične pesmi; 16.00 Ransodlja; 17.15 Klavirska glasba; 17.25 Oddaja za avtomobiliste; 17.30 Spored za najmlajše; 17.45 W Thackeray: «Le me-morie di Barry Lindon« — 7. nad.; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Filmske
“prs;u;s.°™a.fs ”oro“i 2100 *u ^ «»»"■•
lil. program
in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkestri: 14.00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Domači ansambli in pevci; 16.30 Sodobne množične komunikacije In njihove možnosti v novem slovstvu; 16.40 Simfonični koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL;
17.00 Straussove skladbe; 17.40 L. Cernuda • F. Tentori: «L’ado-razione del magi«; 18.05 Webrove skladbe; 18.45 štirje Bachovi korali; 19.00 Znanstvena oddaja; 19.30 Vsakovečeml koncert; 20,30
19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Revija revij; 20.40 Bartokova sui
Ritmi z juga; 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Orkester Legrand; 9.00 Nabožna glasba; 10.30 Operna antologija;
11.15	Orkester; 11.30 Na sporedu Cammarota in Jachino; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Nastopa Claudio Vlila; 14.00 Glasbena fantazija; 14.55 Vreme na morjih;
15.16	Ital. ljudska glasba; IMS
ta, opur 14; 21.20 Ravelove skladbe; 21.50 Dvajsetletnica OZN; 22.30 Gershvvinova rapsodija štev. 2.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; Stara Grčija; 9.25 S. Vinšek - S.. Mihelčič: »V gozdu« — glasbena pravljica; 9.40 Ivo Robič in Majda Sepe; 10.15 Naši solisti v popularnih operah; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Ni-
Ital. televizija
11.00	Maša; 15.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnev tuk; 19.15 Disneyland; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La prova del no-ve», — zadnja oddaja; 22.30 Prireditve med tednom; 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Detektivka ((Zadeva Picpis«; 22.35 Nastopa an sambe! «Latins».
Jug. televizija
10.00	TV šola; 11.00 Tečaj an gleščine; 16 10 Ob Ljubljanici -mladinska oddaja; 17.40 Združenje radovednežev; 18.25 Obzornik; 18,45 Prespa — reportaža; 19.10 Uver tura za diskoteko; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.30 Baletna od daja; 20.45 Ekran na ekranu; 21.45 Lirika — studio Sarajevo; 2155 Rezerviran čas; 22.05 Koncert; 23.10 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.5, najnižja 3.4, ob 19. uri 4.8; zračni tlak 1027.9 narašča, veter 25 km severovzhodnik, sunki bur-je 45 km na uro, vlaga 17 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.1 stopinje.
žaški dnevni
Danes, ČETRTEK, 6. januarja
Trije kralji
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36. Dolžina dneva 8,50. Luna vzide' ob 15.36 in zatone ob 7.10 Jutri, PETEK, 7. januarja Zdravko
OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRORAČUNU
Obvezna javna dela bodo tudi letos opravili z najetjem raznih posojil
Zato bo znašal dejanski računski primanjkljaj nad 5 milijard lir
V okviru splošnega letnega proračuna ima občinska uprava tudi ((izredni proračuna, ki izkazuje 1 milijardo 691.178.112 ‘ lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodke izrednega proračuna sestavljajo: 6-stanek iz poslovnega leta 1964, ki znaša 191.178.112 lir; prodaja občinske imovine 50.000.000 lir; posojila 1.450.000.000. Te izredne dohodke namerava občinska uprava takole porabiti: 191.178.112 lir za izredne netekoče izdatke; 1.300.000.000 lir posojil za izredne netekoče izdatke; 150.000.000 lir posojil in 50 milijonov lir, ki jih je občina dobila za prodajo imovine, za nakup imo-vinskih dobrin. Za uresničenje izrednega dela proračuna bo občina najela letos 1 milijardo 450 milijonov lir posojila.
Letos bo občinska uprava najela za 50 milijonov lir posojil manj kot lansko leto. Finančna politika občine, je izjavil odbornik za proračun v svojem poročilu o predložitvi letošnjega proračuna, teži za tem, da postopoma zmanjšuje najemanje posojil. Po drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da občinski redni dohodki ne zadostujejo niti za redne in izredne tekoče obvezne izdatke. Zato je občina prisiljena (poleg zahteve po kritju primanjkljaja) najeti letno visoka posojila, da lahko zadosti zlasti potrebam po javnih delih.
1 milijardo in 450 milijonov lir posojila, ki ga bo letos najela občinska uprava, bodo porabili predvsem za obvezne izredne stroške. Tako bodo za popravilo občinskih zgradb, gledališč, za nakup raznih naprav za podjetje mestne čistoče, za razširitev pokopališča pri Sv. Ani, za ureditev raznih občinskih cest, za razširitev in vzdrževanje mestne kanalizacije, za gradnjo novega gledališča, za nakup opreme in Izredno vzdrževanje šol. za gradnjo in opremo novih šol in za druga nujna javna dela porabili od skupne vsote najetih posojil 1 milijardo 290 milijonov lir. Ostalih i60 milijonov pa bodo porabili; 10 milijonov za izredna dela na športnih igriščih, 150 milijonov pa za povečanje občinske imovine.
Razumljivo je, da politika najemanja posojil tudi za obvezne izredne izdatke ni najboljša, saj obremenjuje občinsko upravo iz leta v leto z večino večjimi izdatki za plačevanje obresti. Do konca lanskega leta je imela tržaška občina 6 milijard 187 milijonov 346.732 lir dolga za najeta posojila. Z letošnjim letom se bodo kljub odplačevalmm deležem dolgovi še povečali. Zato je občinska uprava primorana, da vodi politiko vedno manjšega najemanja posojil, da si še za mnogo let naprej zagotovi možnost najemanja posojil za najnujnejše obveze za tekoče izredne izdatke.
K temu je treba še dodati, da bo tržaška občina letos zaprosila nad-zorne oblasti za kritje primanjkljaja za dejanske redne in lzred-
vlada že toliko let obljublja. Sedanji zakon o krajevnih financah strogo omejuje občinske davčne dohodke, ki gredo v veliki večini v državne blagajne, gospodarski in socialni napredek pa zahteva od krajevnih uprav vedno večje stroške, ki jih te ne morejo kriti z rednimi dohodki.
Plačilo avtomobilske takse
že od predvčerajšnjim so uradi avtomobilskega kluba ACI v Ul. Co-roneo na razpolago samo članom za plačevanje prometne takse. Vsi ostali avtomobilisti pa morajo o-praviti to obveznost v uradih, ki so jih postavili na področju ustanove Tržaškega velesejma. Ti uradi so odprti vsak dan od 8,30 do 12. ure ter od 16,30 do 18. ure. Samo prihodnjo soboto bo urnik skrčen na poslovanje od 8,30 do 11,30. Tudi v velesejemskih prostorih deluje o-kence, kjer lahko plačajo takso člani ACI.
Citateljem avtomobilistom svetujemo, naj čimprej poskrbijo za plačilo takse, ker bo gneča v velesejemskih uradih iz dneva v dan večja. V zadnjih dneh (8., 9. in 10. januarja) bo naval tak, da bo treba čakati tudi dobro uro, preden se pride na vrsto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiusmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiin
TE DNI POTEKA LETO DNI OD USTANOVITVE
Koristno delo konzorcija oškodovancev zaradi razlastitev, služnosti itd.
sr
le v prvem letu svojega obstoja je konzorcij učinkovito posegel v obrambo koristi prizadetih razlaščencev
ne izdatke v znesku 3 milijard 658 milijonov 155.888 lir. Ce tej vsoti dodamo še 1 milijardo 450 milijonov lir posojila, ki ga bo občina najela za potrebe ((izrednega proračuna«, kot omenjeno zgoraj, potem znaša dejanski primanjkljaj tržaške občine za potrebe rednih in izrednih tekočih in netekočih izdatkov 5 milijard 108 milijonov 155.888 lir.
Kot smo že pisali, so možnosti tržaške občine za povečanje dohodkov s pritiskom davčnega vijaka skoraj popolnoma izčrpane v sedanjem gospodarskem položaju mesta. Zaradi tega je edina rešitev tržaške, kakor tudi večine občinskih
Nalezljive bolezni
V tednu od 27. 12. 1965 do 2. 1. 1966 so zaznamovali v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bolezni: 11 primerov škrlatinke, 55 primerov noric, 2 primera priušes-uprav v Italiji, v odobritvi novega ne slinavke, 6 primerov vnetja je-zakona o krajevnih financah, ki ga i ter in 1 primer gastroenteritisa.
Urnik trgovin
Danes 6. januarja bodo zaprte vse trgovine razen naslednjih: pekarne bodo odprte od 7.30 do 12. ure, mlekarne od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne in podobne trgovine pa od 8. do 21.30.
;;iimiiiiiiiin>lii
Zakaj
tako?
Se dobro se ni polegel neugoden odmev, ki ga je na našem področju povzročila vest, da ne bodo finančni organi ob prehodu čez italijansko-jugoslovansko mejo v skladu z novimi določbami tukajšnje finančne carinske u-prave dovolili Tržačanom, da bi nosili čez mejo čez določeno vso-to denarja, češ da preveč itali-jonske valute uhaja v jugoslovanske igralnice, ko smo zopet priča novi zaostritvi carinske službe na meji. Cariniki na italijanski strani so menda prejeli navodilo, da morajo strože kontrolirati italijanske državljane, ki se s potnim listom vračajo iz Jugoslavije na državno ozemlje. Po teh navodilih naj bi imetniki italijanskega potnega lista ob Prehodu čez mejo ne smeli imeti pri sebi «ntč drugega, kakor samo načet zavoj cigaret in poleg tega največ še drugi zavojček cigaret*. Ta navodila naj bi stopila v veljavo 6. januarja 1966 o-polnoči. S propustnico pa bo mogoče prenašati čez mejo nekaj blaga, kakor doslej, saj se nova zaostritev nanaša samo na mednarodni promet in ne na maloobmejnega.
Spričo teh vesti, ki se v razmeroma kratkih presledkih vrstijo na našem področju, se vsiljuje vprašanje, čemu in komu naj bi služile te napovedane zaostritve? Morda zato, da se zabranijo interesi določene kategorije državljanov, to se pravi tržaških trgovcev jestvinčarjev ali mesarjev? Taka obramba bi ne bila v skladu niti Z italijansko zakonodajo niti z mednarodnimi pravili, ki urejujejo osebni promet čez meddržavne meje.
Te dni so vsi listi objavili statistične podatke o mejnih prehodih na našem področju. Od večjega prometa ima korist tudi naše mesto. Dejstvo je, da ne hodijo onstran meje samo italijanski državljani, ampak da prihaja v Trst vedno več jugoslovanskih državljanov, ki v našem mestu nakupujejo raznovrstno blago. (O-glasi v jugoslovanskih časopisih in po radiu pričajo, da imajo tržaški trgovci velik interes za te kupce.) Izmenjava blaga je torej obojestranska.
Razen tega je treba upoštevati razmere in potrebe tržaških potrošnikov. Kdor gre onstran meje, da si nakupi nekaj živeža, ne gre samo zaradi nižje cene, ampak tudi zaradi kakovosti blaga. Trst je v posebnem položaju, ker nima kakor druga mesta, velikega kmetijskega zaledja. Zaradi vsega tega je mala obmejnu blagovna izmenjava nekaj popolnoma navadnega, nekakšna varovalka. Taki ukrepi pa ne morejo obveljati, ker so škodljiv*.
Te dni, in sicer 3. januarja je poteklo eno leto od ustanovitve ((Konzorcija med prebivalci tržaške, goriške in videmske pokrajine, o-škodovanimi zaradi razlastitev, služnosti in drugih škod«. To je uradni naziv v ustanovnem aktu. ki ga je sestavil notar dr. Giovanni Dan-dri, skupno z notarjem pa ga je podpisalo 20 ustanovnih članov. Notarski akt o ustanovitvi konzorcija je bil registriran 14. januarja 1965.
Zaradi vloge, važnosti in delovanja konzorcija, še bolj pa zaradi sedanje faze razlaščevanj, ne smemo kar tako mimo njegove prve obletnice. Čeprav je eno leto zelo kratka doba, lahko trdimo, da je konzorcij kljub raznim težavam opravil zelo koristno delo in opravičil svojo ustanovitev, škoda, da ni bil ustanovljen že pred desetimi leti.
Strokovni organizaciji naših kmetov, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta sicer nastopali v obrambo koristi prizadetih lastnikov in kmetijskega gospodarstva, kar opravljata še naprej, toda za konkretnejšo- ■ in učinkovitejšo zaščito interesov posameznih prizadetih članov je nujno potrebna organizacijsko izpopolnjena, konzor-cialna ali zadružna oblika samopomoči. Večletne izkušnje so nas o tem prepričale, dosedanji uspehi konzorcija pa potrjujejo to prepričanje.
Zlasti pri razlastitvah je posameznik prepuščen na milost in nemilost razlastitelja in lahko postane žrtev raznovrstnih špekulantov, ki sicer kažejo prijazno lice, a so brezvestni ter iščejo samo svoje koristi na škodo prizadetega razlaščenca. Kdor jim naseda, kmalu spozna nakano, toda skoraj vedno je prepozno. Ne glede na to pa je organizirana oblika v takih primerih najbolj učinkovita tudi v fazi pogajanj. Nasprotna stranka se namreč zaveda, da nima opravka z nepoučenim posameznikom, na katerega lahko vpliva s praznimi obljubami ali prikritimi grožnjami. Čimbolj je organizacija enotna ter ima polna pooblastila od svojih članov, tembolj uspešno nastopa v njihovo korist. Razen tega pa imajo organizirani člani še to ugodnost, da imajo neprimerno manjše stroške, manj poti in izgube časa.
Ne bomo zdaj delali obračuna enoletnega delovanja konzorcija. O tem bo vodstvo podrobno poročalo svojim članom na prihodnjem občnem zboru. Vsekakor pa moramo poudariti, da se je konzorcij že v prvem letu svojega obstoja uveljavil in učinkovito posegel v obrambo koristi prizadetih razlaščencev za gradnjo naftovoda. Njegovo de-
rilo, če se bo organizacijsko in strukturno okrepil in izpopolnil.
V prvem letu svojega obstoja je konzorcij deloval samo na Tržaškem, po pravilih pa njegov delokrog obsega tudi goriško in videmsko pokrajino. Od svoje ustanovitve do danes se je konzorcij v glavnem ukvarjal z vprašanjem razlastitve in služnosti za naftovod, njegova pravila pa se ne omejujejo samo na razlastitev in služnosti za gradnjo naftovoda. To pomeni, da se delovanje konzorcija ne bo končalo, ko bo popolnoma rešeno vprašanje razlaščevanj in služnosti za naftovod.
Odbor PSI proučil politični položaj
Včeraj se je pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Arnalda Pit-tonija sestal vodstveni odbor tržaške federacije PSI. Odbor je proučil krajevni in deželni politični položaj s posebnim poudarkom na krizo pri tržaški pokrajinski upravi ter na vključitev PSI v deželni odbor.
V	zvezi s stališči raznih strank do političnega položaja v Trstu po krizi v pokrajinski upravi pravijo
! v socialističnih krogih, da so sedanji politični odnosi bolj jasni ter da bi vsi nadaljnji poskusi obnovitve polemike lahko povzročili le zmedo v edino korist nasprotnikov levega centra.
V	teh krogih poudarjajo, da ne more PLI na noben način predstavljati alternative sedanji politiki, kajti njen »pristno upravni« program ne pomeni drugega kot ponovno vključitev konservativnih in nacionalističnih vodilnih krogov v mestno politično življenje. Opomini glede »protinarodnih« sil in glede ((protidemokratičnih« stališč tržaške federacije PSI so le oguljena propagandistična fraza. Socialisti težijo za tem, da se vključijo v vodenje javnih zadev ljudske sile ter da se sestav tržaške družbe demokratizira in zavrne vsakršen nacionalizem. Interesi italijanske demokracije v Trstu so povezani s takšno politiko in ne z liberalno.
Zato ugotavljajo tržaški socialisti, da je demokrščanska pobuda za nadaljnjo opredelitev liberalnih stališč — pobuda, s katero nimajo socialisti prav nobene zveze — dokazala, da ni PLI na razpolago za politiko demokratičnega napredka.
obstoja levega centra ob podpori liberalcev.
VSAKOLETNI OBISK «BEFANE>:
Danes obdaritev redarjev in otrok javnih uslužbencev
Že včeraj so obdarili 334 otrok deželnih uslužbencev
Na vsak način ne bi mogli socia-lovanje še bo lahko še bolj razši- listi nikakor upoštevati možnosti
iiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimniiii
ŠE PRED KONCEM JANUARJA
Pristanišče bo opremljeno z napravo za raztovarjanje banan
Sadeže bodo lahko neposredno nakladali na vagone ali spravljali v skladišča
Se pred koncem januarja bodo Javna skladišča prejela dve naročeni napravi za izkrcavanje banan z ladij, ki jih bodo pripeljali iz čez-morja. Obe napravi bosta sestavljeni iz posebnega kovinskega o-grodja, ki ga bodo lahko po potrebi nameščali na palubi ali pa v notranjosti ladijskih skladišč, ter ju povezali s kopnom s prenosnima trakovoma, na katerih bo vrsta prekatov za polaganje banan. Prenosna trakova bosta razčlenjena na način, da bodo lahko žlahtni sadež nakladali neposredno v železniške vagone ali pa v obrežna skladišča. Javna skladišča bosta obe napravi skupaj stali okrog 40 milijonov lir. Električno aparaturo, s katero bosta opremljeni izkrcevalni napravi, je že dobavilo podjetje »Officine Reggiane« iz Reggio Emibe, v drugi polovici tekočega meseca pa pričakujejo nadaljnje pošiljke naročenih naprav. Prenosna trakova bodo montirali delavci iz Emilije, ki se bodo nalašč za to pripeljali v naše mesto. Skupna zmogljivost obeh naprav je preračunana na 200 grozdov banan na uro.
Demokristjanski sestanki o gospodarskih vprašanjih
Tržaška demokrščanska stranka je z novim letom uvedla vrsto »prvih
ponedeljkov v mesecu«, to je vrsto sestankov, posvečenih vprašanjem splošne zanimivosti za deželo Furlanijo - Julijsko Krajino. Prvi tak sestanek je bil v ponedeljek, 3. januarja, na njem pa je imel glavno poročilo predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je poročal o gospodarskem pomenu naftovoda Trst - Bavarska. Govornik je na koncu svojih izvajanj omenil, da se mednarodne petrolejske družbe tudi sicer zanimajo za naše področje. Tako se podjetje «Esso — Sekcija za kmetijstvo« ogreva za načrt, da bi nekje na Tržaškem postavilo stalno skladišče sadja in zelenjave, iz katerega bi razpošiljalo blago širom po Evropi. Isto podjetje, se skupno z drugim petrolejskim velikanom Esso zanima tudi za morebitno speljavo plinovoda z Zgornjega Jadrana v Avstrijo in morda še naprej v Vzhodno Evropo. Plinovod naj bi se pričenjal nekje pri Tržiču, njegov glavni vod pa bi tekel do Dunaja, pozneje pa tudi naprej proti Pragi ali v kako drugo vzhodnoevropsko državo.
Prispevajte ;»
DIJAŠKO MATilCO!
.....I stavr
I Po8*>, I n*jm :01 ti-ai
——J *» j
Kot vsako leto, bodo tudi danes mestni redarji prejeli številna darila od javnih ustanov in zasebnikov.
Na raznih mestnih križiščih bomo opazili velike kupe daril. Mestne ustanove, oblasti in zasebniki se bodo na ta način zahvalili mestnim redarjem za njihovo neutrudljivo delo na področju mestnega prometa in pri drugih dolžnostih. Kot je že v navadi, bodo darila zbirali pri prometnih signalnih napravah, a v primeru slabega vremena pri krajevnih sektorjih mestnih redarjev. Med ustanovami, ki bodo obdarovale redarje, je v prvi vrsti avtomobilski klub — ACI.
Darila bodo zbirali na naslednjih mestih: Trg Riborgo, Goldonijev trg, Garibaldijev trg, Seneni trg, Ponte della Fabra, Portici di Chioz-za, križišče Ulic Carducci in Coro-neo. Trg Dalmazia, križišče Korza in Ul. Roma, križišče Ulic Battisti in Rossetti ter križišče državnih cest 58 in 202 (na Opčinah).
že včeraj pa so razdelili v mali dvorani gledališča «Verdi» darilne zavoje otrokom uslužbencem deželne uprave. Med drugimi so bili pri obdaritvi otrok navzoči predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, predsednik sveta dr. de Rinaldini, podpredsednik odbora prof. Dulci, odbornika Comelli in Giust, vladni podkomisar Molinari. Po kratkih pozdravnih besedah dr. Berzanti-ja so razdelili 334 zavojev, v katerih so bile knjige, igrače in slaščice. Razen tega so izžrebali še štiri posebna darila, ki so jih prejeli Micaela Brancolini, Gianpaoio Ba-racetti, Daniela Maria Riitano in Antonello Cian.
Večina ustanov pa bo obdarila otroke svojih uslužbencev danes.
Pokrajinska uprava bo danes zjutraj priredila obdaritev otrok svojih uslužbencev v kinu «Capitol». Darila, ki so namenjena osebam za katere skrbi pokrajina, pa bodo razdelili zjutraj na sedežu na Trgu Vittorio Veneto, a popoldne v raznih podrejenih ustanovah.
Danes ob 9.30 bodo na sedežu telovadnice društva «Ginnastica triestina« v Ul. Ginnastica obdarili otroke agentov javne varnosti. Manifestacije se bo udeležil v imenu vladnega komisarja podprefekt Molinari s soprogo.
Ob II. uri bodo razdelili darila otrokom tržaških gasilcev, in sicer na osrednjem sedežu na Trgu Nic-colini. Otroke karabinjerjev pa bodo obdarili ob 10.30 v oratoriju pri salezijancih (Sv. Jakob), ob navzočnosti podprefekta Pina.
V kinu «Aurora» bodo ob 10.30 obdarili otroke ARAC. Vladnega komisarja bo zastopal dr. Giorgi.
Praznično razpoloženje bo vlada-
Babuder razstavlja v Pasaži Rossoni
Od 2. do 10. januarja razstavlja tržaški slikar Giovanni Babuder v Pasaži Rossoni vrsto pejsažev iz naših krajev.
PRI ODBORNIKU DULCIJU
Razgovor o goriških turističnih cestah
Včeraj je podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci sprejel predsednika goriške pokrajine Chienta-rolija in odbornika goriške pokrajine za javna dela. Z njima je razpravljal o turističnih cestah. Med drugimi so proučili zahteve v zvezi s cestami Rubije — Vrh Sv. Mihaela, državna meja — Uklanci in Oslavje — števerjan Del teh cest bodo lahko uredili s skladi deželnega proračuna iz lanskega leta.
Med zahtevami za leto 1966 je na prvem mestu cesta Krmin — Mon-te Quarin. Goriška pokrajinska u-prava se je obvezala, da bo predložila načrt za ureditev vseh turističnih cest na njenem področju.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIUHtllllllllllllllllllllllllimilllllllllUIHHHItHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllHIIIIIIHIIIIII
NOVE POBUDE TRGOVINSKE ZBORNICE
Pospešili bodo delovanje organov za napredovanje tržaškega gospodarstva
Razne gospodarske panoge so namreč nazadovale in bo treba podpreti njih dejavnost
lo tudi v poslopju «Casa serena« pri Lovcu, kjer ustanova italijanskih upokojencev skrbi za številne upokojence. Med te bodo razdelili 250 daril.
Skoraj 100 milijard prijavljenih dohodkov v naši deželi
Na davčnih uradih tržaške, goriške in videmske pokrajine je v lanskem letu vložilo prijavo dohodkov za odmerjen j e dopolnilnega davka 42.690 davčnih zavezancev, in sicer za skupnih 99 milijard 904 milijonov lir dohodkov. Od skupnega števila vloženih prijav, je 47 odst. pripadalo davčnim zavezancem s Tržaškega, 42 odst. zavezancem z Videmskega in preostalih 11 odst. zavezancem z Goriškega. Nekoliko višji pa je delež tržaške pokrajine, kar se tiče skupne višine prijavljenega dohodka: 48 odst. proti 42 odst. na Videmskem in 10 odst. na Goriškem.
V	absolutni vrednosti je znašal ta dohodek 47 milijard 775 milijonov lir v tržaški, 41 milijard 565 milijonov na Videmskem ter 10 milijard 564 milijonov lir na Goriškem.
V	zadnjih dveh letih (1964 in 1965) je dohodek, ki je podvržen dopolnilnemu davku, narastel v deželi za 22 odst., in sicer v videmski pokrajini za 27 odst., v tržaški za 19 odst. in v goriški pokrajini za 18 odst. V absolutni vrednosti je deželni dohodek v omenjenem razdobju narastel od 81 milijard 664 milijonov na 99 milijard 904 milijone lir.
Naš priljubljeni svetoivanski rojak
ANTON ŠKAMPERLE oče pokojnega Slavka, praz nuje danes svojo 80-letnico Ob lepem življenjskem jubile ju mu čestitajo in želijo še vrsto let čvrstosti in zdravja vsi člani in prijatelji prosvetnega društva «Slavko Škamperle». Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi «Primorski dnevnik«.
«Po zaključenem boju se ugotav- svrhe, ali ki reflektirajo na dode-
ljajo zgube«. V teh dneh se v skladu s starim pregovorom ugotavlja napredek (ali zastoj), na vseh področjih, ki ga je prineslo pravkar zaključeno 1965. leto. Tako zbirajo tudi na tržaški trgovinski zbornici končne rezultate o lanskem razvoju gospodarskega življenja na tržaškem področju. Kakor sta že prve dni novega leta izjavila generalni vladni komisar dr. Mazza in predsednik deželne vlade dr. Berzanti, je doživelo gospodarsko življenje na našem področju v preteklem letu različen razvoj od področja do področja. Na splošno vzeto je bilo lansko leto razmeroma uspešno, v končnem obračunu pa žal ne manjkajo postavke, ki zaskrbljujejo zaradi negativnih posledic, ki jih utegnejo imeti na bodoči razvoj gospodarstva. Tako vprašanje zaposlenosti, vprašanje zastoja v tekstilni Industriji, v gradbeništvu in na nekaterih drugih sektorjih.
Na trgovinski zbornici so sklenili, da bodo z novim letom pospešili delovanje posameznih organov v cilju splošnega napredovanja domačega gospodarstva, poleg tega pa bodo dogajanjem na vseh pridobitnih področjih sledili tesneje kakor v preteklosti. V okviru ten prizadevanj je vodstvo organizacije sklicalo za prihodnji teden poseben sestanek, posvečen vprašanju gradbeništva na našem področju, na katerega bodo povabili tudi predstavnike pokrajinske uprave, tržaške občine, državne ustanove za gradnjo ljudskih stanovanj IA CP ter nekatere gradbenike, ki se udejstvujejo pretežno na našem področju. Na sestanku bodo razpravljali predvsem o možnostih, ki jih tržaško tržišče danes nudi gradbeništvu, da se ponovno dvigne na poprejšnjo višino, predvsem s pomočjo najnovejšega vladnega posega v korist tega področja v državi. Lansko leto so zasebniki In javne ustanove sicer zgradili na Tržaškem več stanovanj kakor v letu 1964, vendar so se nove gradnje po večini nanašale na stare načrte, ki so se med letom polagoma uresničevali. število na novo projektiranih stanovanj pa je v teku leta 1965 padlo za okoli 25 odst., to se pravi, da se gradbincem obetajo slabši časi v letošnjem letu. To pa zopet pomeni splošno poslabšanje gospodarske konjunkture za celotno tržaško gospodarstvo, saj se gradbeništvo uvršča na drugo mesto med dejavnostmi, ki zaposlujejo največ delovne sile pri nas, in sicer takoj za mehanotehniško Industrijo. Vodstvo trgovinske zbornice namerava zato napeti vse sile, da bi se vprašanje ponovne poživitve gradbene dejavnosti na našem področju čim prej rešilo, in bo v tem smislu angažirala predstavnike vseh prizadetih področij. Poftojl za to poživitev so v glav-dani: na Tržaškem je še več ljudi, ki so svoj čas zaprosili .»odeiitev posojila v gradbene
litev primernega stanovanja iz javnih sredstev. Z denarnimi sredstvi, ki jih bo dala na razpolago država bo mogoče tudi na našem področju občutno pospešiti delovanje na področju gradbeništva. To je tudi osnovni cilj, ki si ga je te dni zadala trgovinska zbornica.
Druga nova pobuda zbornice Je znana; zbornica bo poslala v Budimpešto skupino tržaških operaterjev, ki naj na Madžarskem ponovno navežejo nove stike s tamkajšnjimi trgovinskimi krogi. Odposlanstvo bo predvidoma odpotovalo še v tem mesecu, tako da se bodo koristi morebitnih dogovorov lahko občutile že v prvih mesecih leta.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Novi prostori za izpostavo v Bazovici
Na torkovi seji tržaškega občinskega odbora so odobrili nov sporazum z zobozdravniki in zobo-zdravniško oskrbo osnovnošolskih otrok. Po novem dogovoru bodo otrokom na osnovnih šolah v tržaški občini po potrebi tudi zdravili zobe in ne samo pregledovali, kot so to delali do konca lanskega šolskega leta.
Zaradi spora, ki je nastal med občinsko upravo in zobozdravniki pred letošnjim šolskim letom, je bila letos zobozdravniška služba na šolah prekinjena. S tem dogovorom pa se bo ta služba znatno izboljšala. Hkrati pa so se dogovorili, da bodo zobozdravniki, ki so podpisali konvencijo z občino, na razpolago za razne osnovne šole v občini eno in pol ure dnevno, ali 9 ur tedensko. Za šole, kjer nimajo nameščene zobozdravniške ambulante, bodo uporabljali ambulanto nameščeno v posebnem avtomobilu. Za to šolsko zdravniško službo bo imela občinska uprava 1 milijon lir stroškov mesečno skozi vse šolsko leto. Pogajanja z zobozdravniki so bila zelo dolga in jih je začetka vodil odbornik dr. Babille, zaključil pa odbornik dr. Gasparo.
Odborniki so na seji odobrili tudi izdatek 4,7 milijona lir za preureditev neke hiše v Bazovici, v kateri bodo namestili urade nove občinske izpostave za Bazovico in bližnje vasi. Doslej so te vasi spadale pod občinsko izpostavo na Opčinah. Sicer pa je že precej časa, ko upravlja razne posle občinske izpostave neki občinski funkcionar, ki prihaja v Bazovico po nekaj ur tedensko. Z ureditvijo novih prostorov pa bo ustanovljena nova občinska izpostava za ta predel zgornje mestne okolice. Poleg tega je odbor sprejel tudi sklep o položitvi zadnje asfaltne gmote na tretjem delu obnovitve Istrske ulice, ki bo stala 11 milijonov lir.
Odborniki so tudi sklenili, da bo občina postavila v glavni dvorani liceja «Dante» ploščo v spomin pro-
fesorja Gian Lulgija Bisoffija, ki je bil od leta 1938 do 1961 ravnatelj tega liceja.
Zanimivo predavanje o odporniškem gibanju
Sinoči ob 18.45 je bilo v krožku «Rodolfo Morandi« na Trgu S. Giovanni 1 predavanje o temi ((Odprta vprašanja o odporniškem gibanju v deželi Furlaniji — Julijski krajini«.
Izredno zanimivega srečanja starejših in mlajših se je udeležilo veliko število ljudi, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Manifestaciji je predsedoval znani antifašistični borec dr. Pincher-le. Najprej je spregovoril Galliano Fogar, ki je obravnaval temo: »Vsestranskost odporniškega gibanja« Sledil mu je dr. Teodoro S<Ha, ki je obravnaval vprašanja mednarodnih vplivov na odporniško gibanje pri nas. Poročilom obeh predavateljev je sledila diskusija O temah, ki so jih vsi obravnavali, bomo po ročali v prihodnjih dneh.
Na kraju naj še omenimo, da na včerajšnjem srečanju ni govoril dr.
bo govoril na vanju.
Slovensko gledališče v Trstu
Jubilejna sezona 1965-66 V KULTURNEM DOMU V TRSTU
J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson
r Marie - Octobre^
igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN Osebe:
V naslovni vlogi ŠTEFKA DROLCE V A (kot gost) Danes, 6. januarja ob 16. uri zadnja predstava.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
____4*___
V	petek, 7. t.Wm. ob 20. uri v Piranu
V	soboto, 8. t. m. ob 16.30 in ob 20. uri
v Kopru
Pokrov cestnega kanala ranil delavca v glavo
Žrtev dokaj nenavadne nesreče je postal včeraj zjutraj 32-letm šofer Duilio Bandel od Domja št. 95, ki je uslužben pri Javnih skladiščih. Bandelj je ' okrog 11. ure na širokem prostoru pred električno centralo v Starem pristanišču, vozil traktor za vleko vagonov. Na zadnjem delu traktorja je bila pripeta močna veriga, katere
ge zapletel v reže pokrova cestnega kanala, veriga se je nategnila in potegnila pokrov, ki je zaradi potegljaja skočil iz sedeža naravnost Bandelju v glavo ter mu povzročil veliko rano na levem sencu.
slo
van
ski
ples?
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
5.	januarja 1966 se je v Trstu rodilo 16 otrok in umrlo 16 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Giuseppe Cam-phitti, 56-letna Rosa Rolli por. El-lero, 70-letni Giovanni Lufcertini, 89-letna Erminia Francovig vd. Padcut-to, 63-letna Amelia Zacariotto vd. Stropnik, 73-letna Antonia Taucervd Sancin, 76-letna Caterina Cherbavaz vd. Goina, 69-letna Paola Persuricti vd. De Privitello, 62-letni Luigi Mon-ticolo, 78-letna Maria Bon por. Muc-chiutti, 85-letni Giovanni Gazziola, 70-letni Giuseppe Leiter, 77-letna A-malia Vido vd. Gei, 81-letna Maria Trampuš vd. Micheli, 81-letna Mad-dalena Nider vd. Mauri, 734etna Giu-stina Fon por. Sabelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Picek>la, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30)
D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 59; Rava-sini. Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul; Mazzini 43.
Ob nedeljah in praznikih imata dnevno in nočno službo obe skupim lekarn hkrati.
LADJE V PRISTANIŠČU
San Marco, Borea, Bannock. Car-so, Palladio, G. Lauro, N. Bixio. Saipa II, Esperide, Settemari, Vul-canla, Capo Emma, L. Montanari, A-gira (It.); Pirot. Mornar, Makedonija, Ljubljana, Biograd (Jug.); Pie las, Georgios, Effy, Despoina Bre merhaven (Gr.); Labotas, Rodezee (Niz.); Meena (ZAR); Inchlearia (Angl,); Jolanda < Li.); G Brovig (No.); Vlora, Adriatiku (AL).
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za predstave dramatiziranega Svevovega romana «La coscienza di Ženo« (Ženo Cosi-ni), ki jih bo uprizarjalo genovsko stalno gledališče od petka dc 12. tm. Nedeljska predstava bo ob 17. uri. Roman je priredil za oder Tržačan Kezich. V glavni vlogi bo nastopil Alberto Llonello, v drugih važnih vlogah pa Pina Cei. Mario Erpichi-nl, Pajla Mannoni, Glauco Biscone, Laura Rizoli, Edoardo Tomolo in U-baldi. Režija Luigi Squarzina, scenograf Gianfranco Padovani. glasbena spremljava Sergio Liberovici.
Kino
Nazionale 14.00 «La grandc corsa« Techmcolor. Panavision (0 mm. To-ny Curtis. Jack Lemmon, Natalie Wood.
Arcobaleno 14.00 «Menage alFitalia-na» Ugo Tognazzi, Romina Povver, Anna Moffo. Prepovedano mladini ped 18. letom.
Excelsior 14.30 «1 4 figli di Katie El-der» John Wayne, Dean Martin. — Technicolor.
Fenlce 14.C0 ((Agente 007 — Thunder-ball (Operazione tuonol« Technicolor. Sean Connery.
Grattacielo 14.00 «L’affare Blindfold« Technicolor. Rock Hudson, Claudia Cardinale.
Alabarda 14.30 ((Agente S03 — operazione Atlantide« Colorscope. Berna Rock.
Filodrammatico 14.30 «La lunga strada della vendetta« Colorscope. Ma-rianne Koch, Edmund Purdom.
Aurora 15.00 «100.000 dollari per Rin-go».
Cristallo 14.00 «Lady L> Technicolor. Sophia Loren, Paul Nevvman
Garibaldi 14.30 «11 Gaucho« Vittorio Gassman, Silvana Pampanini. Nino Manfredi.
Capitol 14.00 »Ciao Pussycat» Technicolor. Peter Sellers, Romy Schnei-der. Prepovedano Mladini pod 18. letom.
Impero 15.00 «Per un dollaro buča-to«.
Vittorio Veneto 14.30 «11 circo e la sua grande avventura« Technicolor John, Wayne, Clauda Cardinale
Moderno 14.00 «L’arte di amare« James Garner, Elke Eommer,
Astra 15.00 »Come uccidere vostra moglie«.
Astoria 14.00 »Uccidete agente segreto 777» Technicolor.
Abbazia 14.00 »Stazione 3 top secret« Technicolor. A. Francis.
Ideale 14.00 «La primula rossa del Sud« John Payne, Jean Sterling Technicolor.
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure, prodaja tud proti vrednosti starega srebrnega de. narja pri komisionarju DARWIL Trst. Piazza S Giovanni 1.
VESPE, LAMBRETE, vse potrebščl ne in nadomestne dele za vse vrsti motornih koles po zmernih cenah do bite pri A.M.A R., Trst, IJ1. del Bo sco št 6 — tel. 41946.
RESEN GOSPOD želi spoznanja s po Steno ženo srednjih let za družbo Naslov na upravi lista
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti drageg Gildota daruje žena Karla 1000 li za Dijaško Matico.
Vesela družba na Padričah Je pt
S.	Grgiču zbrala na Silvestrovo 300 hr za Dijaško Matico in 300C lir z; Glasbeno Matico.
V počastitev spomina pok. Angel Konič daruje družina Konič 2000 11 za Diiaško Matico. V isti namen da ruie Ivanka Bobič 1000 lir.
PROGNOZA ENAL0TT0 natečaj št. 2 od 8.1.1966 BARI	X 1 2
CAGLIARI	2
FIRENZE	1
GENOVA	1 X
MILANO	1
NAPOLI	2 X
PALERMO	2
ROMA	1 2
TORINO	X
VENEZIA	1 X 2
NAPOLI II.	2
ROMA II.	IX

V MILANU so v prodaji pri: CASIROLI — Piazza Ditomo 31 tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha

Sintetične preproge in preproge za nodnike iz pia stike »BALATUM« in «MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «MOQUETTE» tn ploščice »RIKETT« in »ARMSTRONG«. Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. 11ALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6 Tei. 95-919
Ob prvi žalostni obletnici smrti
Nazarija (Lazarja) Riose
se ga z neutolažljivim žalovanjem spominja njegova žena Santina skupno z vsemi, ki so ga cenili in imeli radi.
ZAHVALA
31. decembra 1965 nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama
Justina Furlan por. Caharija
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so zr nami sočustvovali ob izgubi naše predrage. Enaka zahvala gre vsem darovalcem cvetja ter vsem ostal; n. ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine CAHARIJA in MAGAJNA
Nabrežina Sv. Križ
SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST Z ULICA CELLINI št. 2 Z TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE Največja Izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne In zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, Itd.
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
Sporočamo žalostno vest, da je zapustil po dolgi in mučni lezni, naš dragi mož, oče in i
Vincenc (Vinko) Pettirosso
Pogreb bo danes, 6. t. m. ob : uri iz hiše žalosti, Bazovica št Žalujoči žena, sin, hčere, z vnuki in drugo sorodstv
I T,F Ul Zonta 3 tel 3«.0('h
Sporočamo žalostno vest, da i je za vedno zapustila naša pred ga mama, tašča in nona
Antonija Purinani
Pogreb pokojnice bo jutri, č 7. t. m., ob 13.45 uri iz kapele t nišnice pri Sv. Ivanu.
Žalujoči otroci: Rudolf, Anti
Mario, Dante, Domenico, Ph in Marija z družinami
Trst. 6. januarja 1966.
NEKAJ PODATKOV O NAFTOVODU
Na tržaškem področju potekajo dela kar na treh deloviščih
V 5 mesecih je bager «Jolanda» izkopal že 1.700.000 kub. m materiala - Še letos bodo dogradili skladišča pod Dolino
te se pelješ po cesti z Opčin proti Fernetičem, opaziš lahko na obeh straneh ceste kakih 200 metrov pred železniškim podvozom, da so buldožerji že potegnili širok Pas. koder bo čez nekaj mesecev speljan naftovod iz Trsta na Bavarsko. Kakor znano, predvidevajo, da bodo prve tone surove nafte lahko stekle po njem že pred koncem prihodnjega leta. Danes gradijo vzdolž trase tri predore, ki merijo približno po 7 km vsak, in sicer prvega pod prelazom Monte Croce Carnico, drugega pod nizkimi Turami, tretjega pa pod masivom Hahnenkamm. Skozi te tri predore naj bi speljali vod že aprila letos. Polaganje cevi v jarek na avstrijskem, zahodnonemškem in italijanskem državnem ozemlju pa bo trajala dlje časa. Na italijanskem področju so razdelili traso v tri dele, in sicer gre prvi del od Doline do Soče, drugi od Soče do Tolmeča, tretji pa od Tolmeča do italijansko-avstrijske meje. Ponekod v Furlaniji in višje v Karniji
so že (postavili v jarek po nekaj kilometrov cevi. Medtem pa se v žaveljskem zalivu nadaljuje delo pri poglabljanju morja na mestu, kjer bodo zgradili mostični pomol za petrolejske ladje. V petih mesecih je bager «Jolanda» izkopal okoli 1.700.000 kub. m materiala ter speljal do mostišča 17 metrov globoko, 300 m široko in 2 km dolgo podvodno stezo za velike tankerje. Mostični pomol bo meril 630 m v dolžino, od njega pa se bosta cepila dva manjša pomola, ob katerih bodo lahko zasidrane hkrati po štiri petrolejske ladje.
Tretje delovišče za naftovod Trst-Bavarska se nahaja na ravninskem svetu pod Dolino, kjer bodo postavili vrsto velikih skladišč za surovi petrolej. Računajo, da bodo skladišča dograjena še letos. Vsa ta dela na italijanskem državnem ozemlju bodo zahtevala investicijo dobršnega dela predvidenih 120 milijard lir, kolikor bo stala gradnja naftovoda. Tržaško gospodarstvo pa bo po mnenju predsednika trgo-
KINO V KRIŽU
predvaja
film:
danes, 6. t. m. z začetkom ob 15. uri zabavni barvni
IL GRANDE LUPO CHIAMA
(VELIKI VOLK KLICE)
Igrajo:	„
CARY GRANT — LESLIE CARON — TREVOR HOWARD
KINO PROSEK KONTOVEL
predvaja danes, 6. t. m. z začetkom ob 16. uri zabavni francoski film:
La guerra dei bottoni
::::::::::::::::::::::
(VOJNA Z GUMBI) BOJUJE SE 100 ZABAVNIH OTROK
rnnena

predvaja danes, 6. t. m. z začetkom ob 16. uri Walt Disneyevo barvno risanico
LA SPADA NELLA ROCCIA
(MEC V SKALI)
Sledi barvni dokumentarni film
SREBRNA LISICA
K1HO MSI* »»KOŠEK
predvaja danes, 6. t. m. z začetkom ob 15. uri znani vojni film:
IL EI0RN0 PIU L UNČO
(NAJDALJŠI DAN)
IGRA 40 SVETOVNO ZNANIH IGRALCEV
<t!NIVERSALTECNICA>
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trteste - Trst Corso Garibaldi St. 4 tel 41-243 tn Trg Goldoni St. 1
KDOR SE PRMČ NAROČI \A
PRIMORSKI DNEVNIK
/A LETO |!)()()
prihrani 3.300 lir
poiltiri ilrušini lepo darilo
prejme V dar še lepo slon-nsko knjigo
Telefonirajte na šlev. 37-338 ali |iu izročile vaš naslov ra znaša len
PRIMORSKI 0NEVNIK Ul sv. Frančiška 20
vinske zbornice dr. Caidassija občutilo ugoden doprinos novega objekta tudi posredno, saj se bodo tukaj poznale plače in mezde osebja, ki bo zaposleno pri samem vodu; nekaj denarja bodo vrgli tudi davki na ladijski promet in na promet s surovino. K vsemu temu je treba dodati še nove možnosti zaslužka, ki jih bo poslovanje naftovoda zagotavljalo tukajšnjim ladjedelnicam — ko bodo popravljale in o-skrbovale tankerske ladje — bančnemu poslovanju, zavarovalstvu itd.
Nov odgovorni urednik «Messaggera Veneta»
Od prvega januarja ima videmski dnevnik «Messaggero Veneto» novega odgovornega urednika (ravnatelja). To mesto je prevzel Vittorino Meloni, ki je bil prej vodja videmskega uredništva beneškega dnevnika «11 Gazzettino«, kateri je demo-kristjansko usmerjen. Meloni se je rodil leta 1915 in je torej prekoračil 50. leto starosti ter se je začel ukvarjati z novinarstvom leta 1948.
Po smrti prejšnjega odgovornega urednika Tigolija je začasno vodil list glavni urednik Isi Benini. Zdi se, da se je za kulisami vodil precej oster boj glede nasledstva bivšega odgovornega urednika ter da so se sile levega centra v Vidmu potegovale za to, da bi list nekoliko menjal svojo desničarsko smer. V upravnem svetu založniškega podjetja so namreč prevladovali liberalci, ki so imeli večino delnic. Sedaj pa so prišli v upravni svet tudi predstavniki drugih struj, med katerimi tudi industrijec Zanussi (Rex) iz Pordenona, za katerega menijo, da ima socialdemokratske simpatije. Toda kot vse kaže, imajo večino delnic še vedno liberalci, ki so «protiregionalistično» usmerjeni. Iz uvodnika novega odgovornega urednika pa bi lahko sklepali, da se bo ob upoštevanju stvarnosti ta usmeritev ublažila, če ne celo spremenila. Uvodničar namreč izraža na koncu svojega članka upanje. da se obetajo deželi lepši časi, vsaj kar se gospodarskega položaja tiče.
Z ramenom je podrl neprevidno žensko
V	včerajšnjih jutranjih urah se je na Trgu Pontero.\?o blizu mesnice sredi trga, pripeka dokaj nenavadna nesreča. Kolesar je z ramenom podrl 87-letno upokojenko Francesco Ivancich por. Cecchi iz Ul. Giulia 47, ki se je morala potem zateči v bolnišnico.
Nevsakdanja nesreča se je pripetila, ker je Ivancicheva neprevidno stopila s pločnika in se namenila čez cesto. Tedaj--je na kolesu privozil 31-letni sluga Nevio Radicchio iz Ul. Campanelle 151. Ta je opazil žensko, ki je stopila s pločnika in je na vse načine skušal ustaviti kolo. Zaviranje je Radicchiu uspelo in se je ženski izognil s kolesom. Toda pri tem Je izgubil ravnotežje in je z ramenom sunil priletno upokojenko ter povzročil njen padec.
Radicchio je ponesrečenki priskočil na pomoč, zaprosil zasebnika, da je ustavil avto in ji pomagal v vozilo, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Ivancichevo so v bolnišnici sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti teden dni. Pri nesreči se je ranila po desni obrvi, se pobila po desnem stegnu ter zadobila živčni pretres. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
Velik požar suhe trave
V	Starih Miljah, v kraju imenovanem Rio Storto, se je včeraj po noči ob 2.30 razplamtel silovit požar suhljadi. Zelo verjetno je, da je nepreviden kadilec odvrgel prižgan ogorek cigarete in ta je povzročil požar. Ogenj, ki ga je razpihoval veter, se je kmalu razširil na približno 100.000 kv. metrov po vršine. Na kraj požara so odhiteli gasilci s postaje v Miljah, toda nekaj časa potem so jim morali priskočiti na pomoč tudi kolegi iz Trsta. Dve dolgi uri so se morali gasilci pošteno truditi, preden so pogasili vsa žarišča požara, šele okrog 4.30 so se lahko gasilci vrnili v vojašnice. Požar, razen požgane trave, ni povzročil nobene škode.
Tat v stanovanju
Puščati vrata odprta, še posebno če so vrata kuhinje, ki je obrnjena proti notranjemu dvorišču stavbe, je že napol izrečeno povabilo tatovom, naj pridejo v stanovanje.
Nekaj takega se je pripetilo 36-letni Lauri Gastaldi iz Drevoreda XX. septembra 97, ko je prvega januarja šla popoldne na sprehod. Vreme je bilo lepo in Gastaldi jeva se je odločila, da se bo naužila zraka. Zapustila je stanovanje In se vrnila šele proti večeru. Odsof-nost lastnice je izkoristil neznani tat, ki se je skozi okno kuhinje vštulll v stanovanje in iz šatulje, ki jo je Gastaldijeva hranila v kredenci, ukradel zlat prstan z v platino vdelan dvakaratni briljant s štirimi manjšimi briljanti poleg. Na notranji strani prstana pa je bilo vgravirano ime in datum «EI-muth 30. 9. 1950».
Gastaldijeva se splo.h ni zavedla tatvine, ko se je tistega večera vrnila domov. Dva dni kasneje je Gastaldijeva zaman iskala prstan, toda ni ga mogla najti nikjer. Potem se je spomnila, da je pred petimi dnevi pustila kuhinjska vrata odprta in prišla do zaključka, da je stanovanje obiskal tat. Zglasila se je na komisariatu Kolonje, kjer je tatvino prijavila. Gastaldijeva je povedala, da je bil prstan vreden pol milijona lir. Agenti so u-vedli preiskavo, da bi izsledili neznanega tatu.
RINOTECNICfl
TRST
DL. TEATRI) ROMANO 9. tel. 38040 Pri anagrafskrm uradu
Radio, televizorji, superavtomatič-m pralni stroji, hladilniki, elek-trogospodlnjski predmeti (Zoppas, Rex, Cand.v, CGE, Philco itd.)
IZREDNI POPUST ZA IZVOZ! Vse carinske formalnosti zastonj! teli srečno novo leto
eam
m
Goriške-beneški dnevnik
ENOLETNI OBRAČUN PROMETNE POLICIJE V GORIŠKI POKRAJINI
Patrulje prevozile 549.152 km dolgo pot ter posredovale v 639 prometnih nesrečah
Kljub izredni gostoti prometa ni bilo v avgustu nobene smrtne nesreče - Najbolj črn je bil mesec julij s 5 žrtvami
življenje in zdravje vseh, ki danes tvorijo tako številno množico motoriziranih državljanov.
Proslava 20. obletnice SPD v klubu «S. Gregorcih
Prihodnjo sredo, 12. januarja, ob 20.30 bo Slovensko planinsko društvo pripravilo v klubu «S. Gregorčič« v Verdijevem korzu 13 v Gorici kulturno prireditev ob 20-letni-ci obnove društva po drugi svetovni vojni.
Na sporedu je kratko poročilo odbornikov o delovanju društva v tem obdobju, nastop mladinskega pevskega zbora «0. Župančič« iz štandreža ter nastop glasbenega an-
Patrulje prometne policije iz go-riške pokrajine so v lanskem letu prevozile 549.152 kilometrov poti. že iz tega podatka je mogoče razbrati, kako aktivna je bila prisotnost patrulj prometne policije na cestah goriške pokrajine in kako velik je bil njihov delež pri ustvarjanju varnosti na cesti ter zagotavljanju pravice vsakega človeka, ki more uporabljati vozilo, da se z njim vozi brez nevarnosti za svoje življenje.
Ker pa vsi vozniki niso dovolj disciplinirani ter se ne podrejajo določilom prometnega zakona, je kajpak tudi dolžnost patrulj, da s primernimi sankcijami pripravijo voznike k pameti ter tako dosežejo varnost na cesti. S tem namenom v lanskem letu prisodili 17.560 glob, od katerih jih je bilo 13.311 prisojenih zaradi osmega odstavka. ki govori o obnašanju voznika na cesti, medtem ko ostali prekrški dosezajo 4249 glob.
Kljub temu nastajajo prometne nesreče, ki žanjejo žrtve med «po-trošniki« ceste. Patrulje prometne policije so v lanskem letu posredovale v 639 nesrečah, v katerih je izgubilo življenje 23 oseb, 520 pa jih je bilo ranjenih. 241 nesreč je bilo brez ranjenih, ker so se poškodovala samo vozila, ki so trčila ali zavozila s ceste.
V skladu z zvišanjem števila vozil v prometu od predlanskega do lanskega leta, se je zvišalo tudi število nesreč in ranjencev.
Ce se nekoliko razgledamo po številkah, ki jih imamo pri roki, o številu smrtnih žrtev, potem bomo ugotovili nadvse zanimivo dejstvo, da v goriški pokrajini tri mesece ni bilo smrtmh prometnih nesreč, in sicer junija, avgusta in novembra, samo ena smrtna nesreča je bila meseca maja, vse ostale mesece pa po dva, trije ali celo štirje mrtvi: najbolj črni so bili meseci julii (4 mrtvi), april, oktober in december (po 3). če prištejemo še osebe, ki so kasneje umrle zaradi posledic prometnih ne sreč, potem je snet najbolj črn julij s 5 mrtvimi.
Najbolj zgovoren je mesec avgust. ko ni bilo smrtnih žrtev, da-siravno v tem mesecu (veliki šmaren!) kroži po cestah največ vozil.
Preprečilo jih je okrepljeno nadzorstvo vseh pristojnih organov na cestah (mestni stražniki, karabinjerji, prometna policija, PS itd.) in tudi večja discipliniranost voznikov.
Obračun lanske aktivnosti prometne policije ne bi bil popoln, če se ne bi patrulj spomnili tudi v manj vidnih, zato pa ravno tako človeških dejanjih, ko jc potrebna njihova pomoč vozniku, ki je ostal na cesti brez pogonskega goriva ali zaradi okvare na motorju, ko se avtomobilisti obračajo nanje za informacije, ko v lepem in grdem vremenu ob cestah bdijo nad varnostjo prometa in pri izpolnjevanju svoje dolžnosti kot pripadniki tako zaslužnega korpusa skrbijo za
iiiiiiiuiiiiiiiiitifiiiiiimtiMiiiiiiiimiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinmiiiiiiiirauitiiiiiiiimii
SMRTNA NESREČA V GORICI
sambla «Brišk: slavček« iz štever-jana. Prireditev bo združena z razstavo albumov s slikami o izletih društva in s prikazom slik o planinskem cvetju. Razstavili bodo tudi knjige, ki obravnavajo planinar-stvo in planinske probleme.
Obdaritev otrok prefekturnih uslužbencev
Soproga in prefekt dr. Princival-le sta včeraj popoldne v svojem stanovanju v vladni palači obdarovala 24 otrok prefekturnih uslužbencev. Ob tej priliki je imel prefekt kratek priložnostni nagovor, nakar je sledila zakuska.
NA GORIŠKEM S POTNIMI LISTI IN PR0PUSTNICAM1
V treh prazničnih dneh 52.000 mejnih prehodov
Levji delež pripada mednarodnemu prehodu Rdeča hiša
S potnimi listi in propustnicami so na prehodih v Rožni dolini, Šempetru, Solkanu in Mirnu zabeležili na Silvestrovo, 1. in 2. januarja skupno 52.108 prehodov. Tolikšno število prehodov v tem času niti v katerem koli drugem prazničnem obdobju doselj še ni bilo doseženo na teh prehodih na Goriškem.
S propustnicami je čez Rdečo hišo izstopilo te tri dni 11.642 italijanskih državljanov, s potnimi listi pa nadaljnjih 15.670. Največ »izstopov« je hilo na Silvestrovo: 3.967 s propustnicami in 6.528 s potnimi listi
Mednarodni prehod Rdeča hiša je nosil levji delež bremena: omenjene tri dni je s propustnicami izstopilo 11.642 italijanskih, vstopilo pa 3.143 jugoslovanskih državljanov; s potnimi listi pa 15.670 in 240.
Za konec morda še tale podatek, ki kaže velik porast uporabe potnega lista za prehajanje meje:
iiiiMiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiu
TO IN ONO S PEČI
Vaščani se zahvaljujejo občini da jim je asfaltirala cesto
Z delom pa bo treba še nadaljevati . Danes blagoslovitev motornih vozil
Na Peči je v zadnjih letih prišlo že v navado, da tudi tam blagoslovijo avtomobile in druga motorna vozila, ki jih je vedno več po naših vaseh. Tako svečanost bodo i-meli tudi danes, 6. januarja po maši, ki se bo začela ob 9.30. Vozila in vozniki iz Peči, Rupe in Gabrij se bodo zbrali na prostoru pred cerkvijo ob navedem uri. Lani so prišli tudi nekateri iz Sovodenj in iz drugih krajev ter se je nabralo kar precej vozil na dveh in na štirih kolesih.
Ob tej priliki naj omenimo, da so pečansko cerkev v zadnjem času nekoliko popravili in znan slovenski slikar je že nekaj časa na delu ter ustvarja v njej lepe freske. Ker je tam tudi lepa razgledna točka, se obiskovalci radi ustavijo in tudi nekateri pari od drugod, med drugim iz Gorice, so -se prišli -sam poročit.
Vaščani so zelo zadovoljni, ker jim je občinska uprava iz Sovodenj uredila glavno cesto po vasi in je cestišče prevlekla z asfaltom. To bo zelc koristno ob suhem in mokrem vremenu, ker bo vaščanom prihranjeno blato in prah, ki so jim doslej silili v hiše. Zato so občinski upravi hvaležni za to delo.
Vendar pa ob tej priliki opozarjajo župana in odbornike, da bi bilo potrebno v okviru razpoložljivih sredstev, odnosno kadar bodo ta na razpolago, to delo tudi nadaljevati. Predvsem bi bilo potrebno asfaltirati cesto od pokopališča pa do šole v Rupi, kamor hodijo malčki v šolo odnosno v otroški vrtec.
Vespist si je prebil lobanjo pri trčenju z avtom na križišču
Ob 20.45 je v bolnišnici podlegel poškodbam
Sinoči okrog 17.30 sta na križišču Ulic XX. septembra in Pavia v Gorici trčila avto fiat 600 in vespa. Pri trčenju je bil hudo ranjen 31-letni Bordini iz Podgore, ki si je pri padcu na več mestih prebil lobanjo.
Ob tisti uri se je peljal Ennio Bordini, ki je stanoval v Podgori Ul. Attems 1, z vespo 150 iz mesta proti pevmskemu mostu na poti proti svojemu domu Na križišču z Ul. Pavia in Ccronini pa je privozil Iz Ul. Pavia fiat 600 D 47-letni Anton Jug iz Ul. Brolo 19, ki je prečkal cesto, hoteč v Ul. Coronlni. Oba vozača sta prepozno opazila drug drugega m trčila z vozili na omenjenem križišču tako močno, da je avto prevrnil vespo in je Bordini z vso silo treščil na cestišče, kjer je obležal v krvi.
Z avtom Zelenega križa so ponesrečenca nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili prebitje lobanje in zlom tilnika ter so se zdravniki zaman trudili, da bi mu rešili življenje. Ob 20.45 je Bordini podlegel poškodbam.
kraj nje. Iz nerodnega in tudi nevarnega položaja so vozilo povlekli mestni stražnik, ki je služboval v bližini, in pa očividci. Na avtu je nastala malenkostna škoda.
318 glob v Tržiču
Mestni stražniki iz Tržiča so v decembru prisodili 318 glob, večidel izmed njih (303) zaradi kršenja zakona o cestnem prometu.
Mestni stražniki hranijo tudi predmete, ki so jih pošteni najditelji njim izročili v varstvo, da jih vrnejo zakonitim lastnikom. Kdor je kaj izgubil, naj se zglasi na poveljstvu, kjer mu bodo izgubljeno vrnili.
Tudi na drugi strani, proti Rubijam, bi bilo treba potegniti asfalt do tovarne v Rubijah, do koder je cesta že urejena s sovodenjske strani. Na tej cesti je še kakih 10 hiš na dolžini kakih 700 ali 800 metrov; poleg tega pa imajo Pečanci tod najbliže na železniško postajo v Rubijah in tudi v Sovodnje. Stra-dalta je manj pripravna tudi zato, ker je večkrat zaprta zaradi železniškega prometa.
Župan Martina obiskd Barzantija
Včeraj dopoldne sta župan Gorice in generalni tajnik dr. Palin vljudnostno obiskala predsednika deželnega odbora Berzantija. Ob tej priliki je župan Martina spregovoril o vprašanjih, ki zadevajo naše mesto ter ovirajo njegov gospodarski razvoj. Ob tej priliki je tudi omenil proslavo 50-Ietnice o-svoboditve Gorice, ki bo meseca av. gusta prihodnjega leta.
Predsednik Berzanti je obljubil pomoč debele pri gospodarskem dvigu Gorice.
Odpusti delavcev v kamnolomu nad Dolom
«Socita marmi e pietre del Car-so», ki ima svoj kamnolom med Poljanami in Dolom, je 4. januarja odpustila sedem kamnosekov, češ da obrat nima dovolj dela. Ravnateljstvo jim je tudi že izročilo delovne knjižice. Odpustitev je povzročila med vsemi delavci, odpuščenimi in ostalimi, val nezadovoljstva, ker je izgovor o pomanjkanju dela iz trte zvit, saj so delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju, zaukazali delati po 12 ur na dan, da bi zmogli ustreči vsem naročilom. V podjetju je skupno zaposlenih nekaj nad 20 delavcev, med katerimi so večidel Kraševci iz Dola in bližnjih vasi. Odpuščeni so se že obrnili na sindikalne organizacije, da bi zaščitile njihove interese.
Avtomobil obstal na soškem bregu
Zaradi nepazljivosti neke kolesarke je včeraj popoldne prav malo manjkalo, da se ni zgodila pri loč-niškem mostu huda nesreča. Vozilo, ki je skrenilo s poti, da ni podrlo kolesarke, je obviselo na robu soškega brega. Dogodivščino je doživel 22-letni Ivan Humar s Križišča 16 v števerjanu, ki se je z malim kamionetom registracije GO 30.140, last podjetja Medeot, peljal po Oglejski ulici v smeri proti loč-niškemu mostu. Na širokem križišču pred mostom mu je povsem nepričakovano prečkala cesto neka Občinski odbor iz Tržiča je skle-kolesarka, ki je potem izginila. Hu- nil dati predujme študentom za
Običajni neznanci poškodovali prometna znamenja
V noči od zadnjega starega na novo leto so neznanci poškodovali v Gorici 16 prometnih znakov. Največ so jih zvili ali obrnili, nekatere znake pa so z drogi vred podrli na tla. S tem so občinski upravi povzročili okoli 100.000 lir škode, ki bo plačana z davki, ki jih plačujemo vsi občani. Nikakega dvoma ne more biti, da so škodo povzročili ljudje, ki so bili nekoliko «pod pritiskom«, vendar to ni nobeno opravičilo. Vandalska dejanja niso nič drugega kot spričevalo, ki kaže, da je v našem sicer majhnem mestu še vedno preveč takšnih, ki ne cenijo javne imovine. Naj se nikar ne čudijo, če se jim bo ob neki priliki ponesrečilo, da bodo prišli navzkriž s postavo.
mar se ji je z naglim zavojem na desno izognil, pri tem pa je zavozil v živo mejo, ki raste na bregu ter obstal s sprednjim delom on-
štipendije; prejelo jih bo 232 dijakov. Dežela bo prispevala 3,4 milijona, medtem ko bodo skupno izplačali 6,6 milijona lir.
Izredno deževno leto 1965 na področju Tržiča
Vremenoslovni urad v Tržiču je objavil nekaj zanimivih podatkov o vremenskih prilikah na tržiškem področju v lanskem letu. Iz teh podatkov navajamo nekaj najbolj zanimivih številk.
Preteklo leto je bilo precej hladno, zelo vlažno in precej deževno. Med letom je bilo kar 58 nalivov nad mestom in okolico, Kakih 15 nalivov pa je šlo mimo v neposredni bližini. Največje neurje smo doživeli dne 26. julija, ko je povzročilo tudi največ škode.
Barometer je pokazal letno povprečje 1.014,2 milibara, z najnižjo številko v januarju, in sicer 983,3 milibara ali 738,9 mm.
Temperatura zraka je znašala povprečno 12,8 stopinje; najvišja je-
bila konec junija, in sicer 32,6 stopinje in najnižja 4 stopinje pod ničlo v februarju, ki je bil tudi najbolj mrzel mesec v letu.
Vlaga je dosegla letno povprečje 74,4 odst.; najbolj vlažen mesec je bil december, najbolj suh pa februar; najbolj vlažen dan v decembru smo imeli 96 odst. in najbolj suh v februarju s samo 10 odst. vlage.
Dežja je padlo vse leto 1594,90 mm ali za 30 odst. več kot znaša normala. Največ padavin, 343 mm, smo imeli v septembru in v celoti je bilo 141 deževnih dni v letu; še najbolj suh je bil oktober.
Od 58 nalivov jih je bilo kar 17 v juliju, 10 avgusta in 10 maja. Po drugi strani pa smo imeli med le-hom 2025 ur sonca; največ v juliju, in sicer 310 ur; ta mesec sta bila tudi najbolj sončpa dneva s po 13 urami, in sicer 11. in 27. julija.
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo učiteljišča in gimnazije—liceja v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja 1966 ob 10.30 v šolskih prostorih v Ulici Croce roditeljski sestanek. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se ga udeležijo.
Značke za pse
Lastniki psov vseh vrst na področju goriške občine naj dvignejo do 28. februarja na občinskem davčnem uradu v Ul. Mazzini 7/1. predpisane značke za pse za leto 1966. Po tem datumu bodo pse brez značke polovili, njihovi lastniki pa bodo morali plačati globo.
PISMO UREDNIŠTVU
Parkiranje tovornjakov v Palladiovi ulici
Spoštovane uredništvo, majhno prošnjo imam do vas; želel bi, da objavite moj predlog o ureditvi prometa v Palladiovi ulici ter s tem opozorite pristojne oblasti na problem, ki ga hočem v kratkem opisati.
Odkar so omejili parkirišča za tovornjake ter zanie določili samo nekatere periferične ulice, so med drugimi izbrali tudi Palladiovo ulico. Parkirni prostor se začne takoj na vogalu pri vhodu v uršu-linski zavod. Ponoči so voziia nerazsvetljena ter se je že pripetila prometna nesreča, katere žrtev je bil motociklist, ki se je moral zateči v bolnišnico. Zato imam tale predlog:	ker poveljstvo mestnih
stražnikov ne bo ukinilo parkirnega prostora, naj ga vsaj omeji. Začne naj se kakšnih 30 metrov bolj proti Soči, vsekakor po križišču z Antoninijevo ulico.
V upanju, da bo poveljstvo mestnih stražnikov predlog upoštevalo, vas pozdravljam (sledi podpis).
21.530 prehodov s propustnicami (vedno na prehodu med starim in novim letom in na štirih prehodih) in 30.578 prehodov s potnimi listi.
Kratki iz Tržiča
Za 10 dni so pridr ali na ljenju v tržiški bolnišnici 28-letne-ga Elia Tolomia iz štarancana, ker so mu metalne cevi stisnile roko; okreval bo v 10 dneh Pri nakladanju z žerjavom je avtomobil povozil 32-letnega Carla Deana iz Ronk, Trg Tommaseo 8. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili udarec v trebuhu in prsni koš; zdravil se bo teden dni.
Fulvio Monai razstavlja v Milanu
V galeriji S. Fedele v Milanu razstavlja svoja dela goriški slikar prof. Fulvio Monai; razstava bo odprta od 8. do 21. januarja.
Fulvio Monai se je rodil v Puli, iz leposlovja je leta 1151 diplomiral na tržaški univerzi, v Gorici stanuje in dela od leta 1917 dalje; poučuje na srednji šoli ter je sodelavec številnih revij in časopisov. Spisal je biografsko delo o Maksimilijanu Fabianiju ter sodeloval pri raznih razstavah. Razstavljati je začel leta 1946 ter sodeloval na raznih razstavah nacionalnega značaja. Med njegovimi inozemskimi razstavami naj omenimo naslednje etape: Celovec, Innsbruck. Gradec, Nova Gorica. Njegova dela so pri zasebnih lastnikih in pa v raznih javnih uradih v Trstu, Milanu, Benetkah, Vidmu, Oslu in na Dunaju.
Na milanski razstavi so olja in risbe iz obdobja 1959-1965.
Predavanje
v
v Števerjanu
V soboto, 8. januarja ob 20.30 uri bo v prosvetni dvoranici na Va-lerišču v števerjanu zanimivo prosvetno predavanje. Predavala bosta prof. Slavko Kretič in Rudi Hoen iz Nove Gorice
«0 Simonu Gregorčiču«.
Predvajala bosta tudi številne barvne diapozitive iz pesnikovega življenja in Gornjega Posočja.
S Včeraj popoldne se Je v novem sestavu sestal pokrajinski upravni odbor (GPA), ki mu je predsedoval prefekt dr. Princivalle; potrdil je razne predloge, kt zadevajo krajevne ustanove.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
Slovensko gledališče v Trstu
JUBILEJNA SEZONA 1965—66
V nedeljo, 9. t. m. ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
SAŠA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO in METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih
Gorica
CORSO. 14, 16.40,19.20,22: «La gran. de corsa«, J. Lemmon, T. Cur-tis in N. Wood; ameriški barvni film.
VERDI. 14.00: «Lady L.», Sofia Loren in P. Newman; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 14.00: «Peter Pan e le sue meravigliose avventure«, barvna slikanica Walt Disneya; sledi dokumentarni film «11 ca-vallo tatuato«.
VITTORIA. 15.00:	«Hong Kong...
Portofranco per una bara«, Heinz Drache in Elga Andersen; nemški barvni film
CENTRALE. 15.00: «Tom e Jerry, discoli volanti«. Ameriška risani-ca v barvah.
Ronke
RIO. 14.30 «Sette ore di fuoco«. Clyde Rodgers; barvni film.
EXCELSIOR. 14.30: «Un mostro « mezzo«, Franco Franchi in C. In-grassia Barvni film.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 6,4 stopinje ob 15. uri, najnižja minus 5,4 stopinje ob 7 05. V prvih jutranjih urah je bilo 90 od sto, ves popoldan pa samo i4 od sto vlage; povprečne vlage je bilo okoli 55 od sto
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljube mame
JOSIPINE JELINČIČ
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravniku g. dr. Karlu Rutarju za vso pomoč, ki jo je nudil pokojnici v njeni mučni bolezni, častitim sestram reda Marije Čudodelne svetinjice v Gorici za požrtvovalno nego, darovalcem vencev in cvetja, ter vsem ki so našo drago mamo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in ki so kakor koli počastili njen spomin.
Sin SLAVKO, hčere MILENA, NADA, ANDA, VERA in MIRA z družinami
Gorica, Trst, Jesenice, Podkoren, 6. januarja 1966
III. REDNI OBČNI ZBOR ZGONIŠKECfl ŠPORTNEGA KROŽKA
Kras pritegnil k sodelovanju skoraj vso mladino
Sinoči izvoljen novi odbor: dr. Stane Budin potrjen za predsednika
Sinoči je bil v dvorani zgoniške gostilne III. redni občni zbor ŠK Krasa. Udeležba je bila izredno zadovoljiva, kar dokazuje, da je ta agilni športni krožek prodrl v srca vseh vaščanov, ki so lahko tudi ponosni na dosežene uspehe. Občnega zbora sta se udeležila in tudi pozdravila zgoniški župan
Josip Guštin in odbornik za šport Jan Godnič. Pozdrave so prinesli tudi v imenu športnega združenja Bor Franko Vitez, za ŠD Breg Ri-no Kuret, za p.d. I. Gruden iz Nabrežine, Karel Rolič, v imenu šent jakobskega p.d. Ivan Cankar predsednik Mario Magajna in v imenu proseškega Primorja prav tako predsednik Miro Strekelj.
Občni zbor je otvoril predsednik zgoniškega društva dr. Stane Budin, ki se je v svojem poročilu dotaknil vseh problemov, ki tarejo, kot pač vsa naša društva, tudi Kras. Na kratko je orisal enoletno delovanje športnega krožka, ki se je izredno razvil in zvabil v svojo sredo skoraj vso mladino ne samo Zgonika, temveč tudi okoliških vasi.
Tajnik Zvonko Simoneta je prav tako obširno orisal uspehe enoletnega napora vodstva (poročilo objavljamo v celoti), podpredsednik pa se je zadržal pri tehničnih podatkih in vprašanjih. Do besede je prišel seveda tudi blagajnik, katerega delo ni bilo prav lahko.
Po živahni diskusiji so sledile volitve novega odbora in letos prvič tudi nadzornega odbora. Novi odbor ŠK Krasa bodo letos sestavljali:
predsednik — DR. STANE BUDIN podpredsednik — VOJMIR KOCMAN
tajnik — ZVONKO SIMONETA
nms
MELBOURNE, 5. — Avstralska teniška zveza je javila, da bo žrebanje tekmecev evropske cone za Davisov pokal 1966 v Melbournu dne 18. t.m.
blagajnik — VLADI REBULA gospodar — BRUNO MILIC Nadzorni odbor — Srečko Budin, Emil Marušič in Josip Guštin.
Zlati pokal Julies Rimet v Londonu
LONDON, 5. — Zlati pokal Ju-les Rimet, za katerega se bodo potegovale svetovne velesile letos julija na angleških igriščih, je že v Londonu. Semkaj so ga z letalom prinesli voditelj brazilske nogometne zveze, ki ga je imela že osem let v posesti.
Zlato trofejo bodo izročili v trajno le reprezentanci, ki bo trikrat osvojila naslov. Poleg Brazilcev, ki so zmagali v Švici 1958. in v Čilu 1962. leta, imata to možnost Italija (v Rimu 1934. in v Parizu 1938. leta) in Urugvaj (v Montevideu 1930. in v Riu de Janeiru 1950. leta).
* * *
LONDON, 5. — Prijateljska nogometna tekma Anglija . Poljska se je končala neodločeno 1:1 (0:1). Prvi gol je v 43’ p.p. dosegel Sa-dek, v 30’ d.p. pa je Moore izenačil.
wmmrvmfjrwnrmmm	VČERAJ V HINDERLANGU	i	
V slalomu presenečenje: zmaga Američana Kidda
Favorit Franeoz Killy je zaradi padca odstopil
HINDERLANG, 5. — Američan Bill Kidd je danes presenetljivo zmagal v prvem letošnjem smučarskem tekmovanju. Po udeležbi sme. mo smatrati današnje tekmovanje za neuradno svetovno prvenstvo, čeprav bo to šele čez 8 mesecev v Portillu v Čilu. Čeprav je 22-let-ni Kidd osvojil na innsbruški o-limpiadi srebrno kolajno v slalo-
mu, do sedaj ni nikoli prodrl na klasičnih vsakoletnih tekmah. Danes pa mu je uspelo, ker je v prvem smuku dosegel tretji najboljši čas za Killyjem in Schranzem, v drugi manche pa celo najboljši. Favorit Killy, ki je bil v prvem spustu absolutno najboljši, je v
ciiiiiiiiiifiiiriaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii
Poročilo tajnika Z. Simoneta na sinočnjem občnem zboru
Uresničili smo načrt gradnje odbojkarskega igrišča
Zaradi zanimivih podatkov, ki dovolj jasno prikazujejo vzpon Krasa v zadnjem letu, objavljamo poročilo tajnika Zvonka Simonete, ki ga je podal sinoči na rednem občnem zboru ŠK Krasa.
Cenjeni gostje!
Dragi prijatelji!
Ko pregledujemo enoletno dejavnost športnega krožka Kras, ugotavljamo, da se je športno delovanje v tem letu zelo razširilo. In to ne samo z ozirom članstva, ki je prav z današnjim dnem preseglo število sto članov, ampak tudi glede na razne prireditve, ki so si sledile iz tedna v teden. Pri tem naj poudarimo, da smo v tem letu pritegnili k sodelovanju skoraj vso mladino iz Saleža, Zgonika, Kolu-drovice, Gabrovca in Samotorce. S tem je bil skoro dosežen namen našega krožka, ki stremi predvsem za tem, da združuje mladino, jo zaposluje s športnim udejstvovanjem in jo s tem odvaja od postopanja in nepotrebnega zapravljanja prostega časa. To je prišlo posebno do izraza pri gradnji odbojkarskega igrišča v Zgoniku, ko se je mladina odzvala vabilu krožka za prostovoljno delo. Pri tem so sodelo-
lllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIJIIIIIIItIMIMII
rn¥Ti^fffi jlm
TU m TAM
ODBOJKA
Zagrebška Mladost v Trstu in Gorici
Odbojkarska šesterka tržaških gasilcev, ki nastopa v italijanski A ligi, bo imela v nedeljo in v ponedeljek v gosteh ekipo Mladosti iz Zagreba, ki se ponaša z jugoslovanskim naslovom. Prvi dvoboj bo v Miljah, povratni pa v Gorici.
Briimel
zopet v bolnišnici
MOSKVA, 5. — Svetovni rekorder v skoku v višino Valerij Bru-mel se Je vrnil v bolnišnico, kjer bo moral nadaljevati zdravljenje kolena na nogi, ki si Jo je zlomil med prometno nesrečo.
Brumel, ki se pri hoji še vedno poslužuje bergel upa, da bo kmalu lahko nastopal. Zdravniki pa menijo, da bo moral svetovni rekorder počakati s treningi najmanj do konca leta. Kot Je znano, Je svetovni rekord Brumela v skoku v višino 2,28 m.
BOKS
LONDON, 5. — Evropski prvak srednje kategorije Nino Benvenuti bo junija letos branil svoj naslov v Londonu proti angleškemu boksarju Johnnyju Pritchettu. Do sporazuma je prišlo po pogovoru londonskega organizatorja boksarskih srečanj Mike Marretta z Ben-venutijevim prokuratorjem Brunom Amaduzzijem in menagerjem izzi-vača Bobbyjem Neillom. Pogodbo o dvoboju bodo podpisali marca meseca po dvoboju Pritchetta za britanski naslov z Natom Jacob-som.
* * *
FILADELFIJA, 5, — Ernle Ter-reli, kateremu WBA priznava naslov svetovnega prvaka težke kategorije je javil, da mu je Cassius Clay med razgovorom obljubil dvoboj za svetovni naslov. Ta vest je v nasprotju z drugimi, po katerih naj bi bil prihodnji Clayev na sprotnik britanski boksar Brian London. Terrell je izjavil, da sta se s Clayem domenila za dvoboj, ki naj bi bil približno čez tri :ne sece. Clay je res smatral Terrella za izzivača, vendar pa, sodeč po nekaterih vesteh Iz Londona, naj bi njegovo mesto sedaj prevzel angleški boksar.
vali tudi starejši člani, katerim se ob tej priliki v imenu odbora iskreno zahvaljujem. Prav tako Bi se rad zahvalil vsem občanom, ki so prispevali za vence ob priliki STEDO tj. spominskega teka ob 20-letnici osvoboditve. Ta tek, ki je predstavljal idejno združitev slovenske mladine v Italiji, ne glede na politično prepričanje, je bil deležen splošnega odobravanja naših občanov, ki so se polnoštevilno udeležili te prireditve.
Na lanskem občnem zboru je padel predlog, da bi zgradili odbojkarsko igrišče pred občinskim poslopjem; to se je tudi uresničilo. Občinska uprava je dala na razpolago teren in tudi možnost, da je krožek kril del stroškov z udeležbo pri organizaciji vinske razstave v Zgoniku. Ob priliki otvoritve tega prvega odbojkarskega igrišča na tržaškem podeželju, je Kras organiziral mednarodni turnir z udeležbo ekipe iz Izole, tržaškega Bora, gorlškega Doma in domačega Krasa. Prehodni «Kraški pokal« je zasluženo osvojila ekipa iz Izole, drugo mesto pa je zasedla ekipa Bora. Naši šesterki, čeprav je zasedla zadnje mesto, je vseeno pripadel, kot tolažilna nagrada, pokal. Upati je, da bo ta turnir postal tradicionalen, s čemer bi s tem doprinesel večji ugled našemu društvu.
Da bi izboljšali finančni položaj, smo se tudi letos udeležili kmečkega tabora, kjer smo dobili dovoljenje, da lahko obratuje naš kiosk s prodajo domačega vina. Ob tej priliki je naš krožek dobil diplomo in nagrado za trud in požrtvovalnost. Po tem nastopu, ki ni bil športnega značaja, temveč je le okrepil naše finančno stanje, smo se začeli atletsko in duševno pripravljati na 8. slovenski športni teden. Kako je naša mladina občutila važnost te največje športne manifestacije v zamejstvu, nam priča dejstvo, da se je začela z velikim elanom pripravljati na to prireditev.
Sadovi tega prizadevanja niso izostali. Predvsem se je odlično obnesla naša mladinska vrsta, ki je na športni pozornici dokazala, da je najboljša na Tržaškem. V mladinskem troboju in v igri med dvema ognjema so naši mladinci slavili popolen uspeh in so s tem presegli tudi najbolj optimistična stremljenja. To je vzpodbudno delovalo na moralo vseh naših predstavnikov, saj so dosegli tudi v ostalih panogah zadovoljive dosežke. Končno stanje na jakostni lestvici uvršča naše društvo na odlično sedmo mesto, kar je velik na-
predek v primerjavi z uspehom lanskega leta in je tudi gotovo poroštvo. da se bodo v bodoče še stopnjevali uspehi naših predstavnikov. Za dokaz te trditve lahko navedemo dejstvo, da nam je organizator športnega tedna podelil pokal za prvi dve mesti v igri med dvema ognjema in osem diplom za ostale uspehe. Pri tem je omembe vredno, da so se prvič predstavila v javnosti naša dekleta, ki so pokazala velik smisel za šport in dokazala, da ni brez podlage naš načrt, da bi ustanovili ženski odbojkarski odsek.
Po tem uspešnem nastopu je naša moška odbojkarska vrsta začela z resnim treningom in gojila v sebi skrito željo, da se uvrsti na prvo mesto promocijskega turnirja, ki je veljal istočasno tudi za pokal Furlanije - Julijske krajine. Naši fantje niso razočarali in so s tehničnimi prvinami strli odpor slehernega nasprotnika ter si s tem priborili mesto v odbojkarski C ligi. če preverimo vse činitelje, ki so nas pripeljali do takega uspeha, moramo predvsem podčrtati vztrajnost in požrtvovalnost naših odbojkarjev, ne da bi pozabili’ na dragocene prvine, ki sta Jih vpečatila ekipi naš prvi trener prof. Bojan Pavletič in državni reprezentant Sergij Veljak. Na tem mestu smatram za potrebno, da se jima iskreno zahvalim za njuno dosedanje nesebično delovanje in se obenem priporočam, da bi še nadalje posredovala naši odbojkarski vrsti ,troje izkušene nasvete. To posebno sedaj, ko smo na pragu prvenstva C lige in bi se morala naša tehnična raven dvigniti, če hočemo uspešno braniti čast naših barv.
Zadnja prireditev, ki jo je Kras organiziral v tej sezoni je bil prvi šahovski turnir med vasmi zgoniške občine, ki se je dobro obnesel in sprožil splošno zanimanje.
S šibkimi finančnimi sredstvi, s katerimi naš krožek razpolaga, smo si nabavili nekatere nujne atletske objekte in drese za odbojkarsko ekipo. Vendar večje odgovornosti ne moremo prevzeti nase in tu mislim predvsem na telovadnico, ki jo nujno potrebujemo.
Ob zaključku tega svojega kratkega poročila naj se iskreno zahvalim SZ Boru, ki je omogočil trem našim predstavnikom, da se udeleže odbojkarskega natečaja v Rovinju in upam, da bo to veljalo tudi za bodoče. Vsem igralcem se v imenu odbora zahvaljujem za prikazano prizadevnost. Upam, da bi tudi v bodoče nadaljevali po tej poti in tu mislim predvsem na odbojkarsko šesterko, ki je druga slovenska najboljša odbojkarska ekipa na Tržaškem In ji voščim, da bi skupaj z Borom častno branila ugled slovenskega športa v zamejstvu.
drugem padel in je bil prisiljen odstopiti. Guy Perillat si je zapravil boljšo uvrstitev, ker je bil v prvi manche pretirano previden. V drugem spustu je bil hitrejši, zaradi česar se je v končni lestvici premaknil s 15. na 4. mesto.
Precejšen uspeh so dosegli Fran. cozi z drugim mestom Julesa Mel-quionda, ki je pustil za seboj nič manj kot Karla Schranza. Od Italijanov se je najbolje uvrstil — na šesto mesto — Felice De Nicolo, medtem ko je Renzo Zandegiaco-mo pristal na devetem mestu. Vrstni red na cilju današnjega slaloma za «Srebmo smreko Hindelanga« je bil naslednji:
1.	BILL KIDD (ZDA) 82”92 (40”97 + 41”95)
2.	Jules Melquiond (Fr.) 84”74 (41”13 -f 43”61)
3.	Karl Schranz (Av.) 84”79 (40”63 + 44”16)
4.	Guy Perillat (Fr.) 85”91 (42”42 -f- 43”49)
5.	Louis Jauffret (Fr.) 85”94 (42”15 + 43”79)
6.	Felice De Nicolo (It.) 86”05 (42”28 + 43”77)
7.	Franz Digruber (Av.) 86”44
8.	Michel Arpin (Fr.) 86’’61
9.	Renzo Zandegiacomo (Italija) 86”88 (42”18 + 44”70)
10.	Ulf Ekstam (Fin.) 87”03
11.	Egon Zimmermann (Avstrija) 87”04
12.	Messner (Av.) 87”37 itd.
»OKU HA UOU
BOČEN, 5. — Danes so po skupnem treningu izbrali igralce, ki bodo sestavljali italijansko mladinsko reprezentanco za nastop na mednarodnem turnirju v hokeju v Celovcu z udeležbo Italije, Jugoslavije, ČSSR in Avstrije.
Spored turnirja Je naslednji:
6.	t. m.
Avstrija - Italija in Jugoslavija -ČSSR
7.	t. m.
Avstrija - ČSSR in Italija . Jugoslavija
8.	t. m.
Italija . ČSSR
9.	t. m,
Avstrija - Jugoslavija
ITALIJANI V 1965. LETU
Veliko število mladih sil na dolgih in srednjih progah
Mali Bianchi je tudi na 1500 m daleč pred vsemi. V letu 1965 je napredoval do pomembnega rezultata 3'42”5, to je samo 2 desetinki sekunde več od državnega rekorda, katerega je leta 1958 postavil Baraldi na evropskem prvenstvu v Stockholmu. Glavni cilj Bian-chija v prihodnji sezoni bo gotovo prav rekord na tej progi, če bo podvig atletu uspel, lahko pričakujemo, da se bo Bianchi posvetil teku na dolge proge, za katerega se ---------------	- .,
-	■ -	ni več upati, da bi prišli v območ-
je državnega rekorda. Za Del Buo-nom pride 20-letni Finelli, za katerega je čas 3’48”2 sam po sebi zelo dober, je pa v resnici pravo razočaranje, saj je ostal atlet točno pri istem kot v letu 1964. Velik korak naprej sta napravila 19-letni Ron-delli (3’53”2) in predvsem 18-letni Gervasini od 3’59”2 (1964) do 3’51”8 lani.
Nadarjeni mladi srednjeprogaši so bili po našem mnenju preveč izkoriščeni tudi na dolgih progah 3000 in 5000 m. Finelli je tako na 3000 m tretji z 8T1”6, Gervasini pa je zelo dobro tekel tudi na 5000 m
je že večkrat izkazal razpoložen.
Na 1500 m beležimo v sezoni 1965 veliko odličnih mladincev. Ne upamo pa si tvegati z rožnatimi predvidevanji za prihodnost, ker je Italija menda dežela, kjer v mladih letih srednjeprogaši zapravijo najboljše moči in nato životarijo na skromnejših rezultatih. O Are-seju smo že govorili na 800 m. Na daljši progi je atlet dosegel 3’46”,
Del Buono pa 3’47”8. Za prvega je čas dober, Del Buono pa je v najboljšem primeru v primerjavi z 800 metri iz leta 1964 ostal pri starem če že ni nazadoval. Med njunima 2 sekundama se na lestvici stiskajo
trije starejši tekači, za katere pa v 14’39”2. Mladih na dolgih progah
............................................
SIMPATIČNA POTEZA PROSEŠKEGA PRIMORJA
Odborniki in člani na družabnem večeru
Prejšnjo sredo se je na družabnem večeru FC Primorja zbralo v društveni gostilni na Proseku skoraj sto športnikov. Z družabnim večerom je hotel odbor proseškega kluba zaključiti 1965. leto v prijetni družbi simpatizerjev in članov, ki so s tako visoko udeležbo potrdili, da so navezani na domače barve. Prvi je v imenu nadzornega odbora spregovoril čuk Josip, ki je pozdravil vse prisotne in pohvalil odbor za marljivo delo. Pozval je voditelje, naj tudi v bodoče delajo v korist športa in skušajo pritegniti pod zastavo Primorja tudi tiste, ki so se odstranili, čuk je nadalje poudaril, da je finančni položaj pozitiven in če bi imeli malo več sreče, bi bili pozitivni tudi rezultati na igrišču. Po voščilu predstavnika nadzornega odbora se je prijavil k besedi predsednik Strekelj, ki je med drugim dejal, da je Primorje simbol Proseka in zaradi tega zastopa vso vas. Vse igralce je pozval, naj bi se v bodoče še bolj potrudili in še vztrajneje branili barve proseškega kluba. V zvezi s tem je omenil dogodek, ki se je pripetil pred štirinajstimi dnevi, ko je komaj 16-letni igralec Babudri, pa čeprav si je v začetku tekme zlomil roko, vztrajal do konca na igrišču.
V imenu igralcev se ie odboru zahvalil kapetan prve enajstorice Sardoč, ki je potrdil, da se bodo tudi v 1966. letu vsi igralci brez izjeme potrudili in skušali doseči še boljše rezultate. Predsednik Strekelj
s * mig"
Enajsterica Primorja, ki bo danes igrala ob 13.30 v Nabrežini prijateljsko tekmo s kriško Vesno
je še enkrat spregovoril nekaj pohvalnih besed o trenerjih Ukmarju T., Danevu D. in Husuju A., katerim se je zahvalil za njihov trud in požrtvovalno delo. Njegove besede so prisotni pozdravili z burnim aplavzom.
Odbor je ob tej priložnosti razdelil 29 igralcem in trenerjem skromno darilce. Pohvale so bili deležni tudi najbolj zvesti kričači-navijači Kapun Edi, Sardoč Marino in Verginella in pa Blažina Angel in Praselj Stanko, ki kot simpatizerja požrtvovalno zbirata prispevke, ki jih nato izročata blagajniku. Predsednik Strekelj se jima je v imenu odbora še posebno zahvalil, člani Primorja pa so se v prijetni družbi in ob akordih kitare zadržali v društveni gostilni do pozne noči.
HITROSTNO DRSANJI
MILAN, 5. — Drsalci enajstih držav — Avstrije, Belgije, ČSSR, Finske, Zahodne Nemčije, Francije .Italije, Poljske, Švice, Sovjetske zveze, Madžarske — bodo v soboto in v nedeljo nastopili v Ma-donn: di Campiglio na 7. izvedbi trofeja ((Alberto Nicolodi«. Predvidevajo, da se bodo tekmovanja udeležili tudi drsalci Nizozemske. Italijo bodo predstavljali Renato Riva (ki je v Inzellu zasedel 3. mesto na 3.000 metrov in je s 5’37” dosegel nov italijanski rekord), Giancarlo Gloder in Guldo Gillar-duzzi, katerim se bo pridružil še četrti drsalec, ki ga bodo izbrali med Eliom Locatellijem in Gun-therjem Pedrossom.
Dne 8. t.m. bo hitrostno drsanje na 500 in 5.000 metrov dolgi progi, 9. pa na 1.500 in 10.000 m.
Prijateljski
nogomet
Danes v Nabrežini ob 9. uri PRIMORJE B — S. SERGIO ob 13.30
PRIMORJE - VESNA
Danes v Boljuncu ob 14.30 ROSANDRA ZERIAL —
CREMCAFFE’
MLADINSKI TURNIR ob 9.15 na stadionu «Prvi maj» CREMCAFFE’ — PRIMOR IE
res ne manjka. 18-letni Ardizzone (3000 m v 8’23”2 in 5000 m v 14’ 40”8), 19-letni Giancaterini (3000 m v 8’23”8 in 5000 m v 14’28”8), 20-letni Cindolo (3000 m v 8’30”6), 19-letni Rondelli (3000 m v 8’32”4), 18-letni Grazzani (3000 m v 8’34”6). Rezultati teh mladih atletov veliko pomenijo v mednarodnih lestvicah mladincev, treba pa je poudariti, da je v drugih državah mladina fizično solidneje pripravljena kot v Italiji in njen organizem ne pogori pri 19/21 letih temveč se obdrži na višku do 5 let več.
Poleg vrste miadih tekačev imamo v Italiji odličnega tekača na dolge proge, ki je dozorel zelo počasi, vendar skoraj brez zastoja. Gre seveda za 29-letnega Ambuja po rodu iz Sardinije. V letu 1965 je ta tekač dosegel največje ■ uspehe v svoji dolgi karieri. 5000 m je najprej pretekel v 13’58”8, rekord pa nato še enkrat popravil do 13’ 50”8. Po dolgih letih je za italijanske razmere zelo dobro tekel tudi Conti, ki je dosegel 14’04”6. Conti je bil rekorder pred Ambujem z 14’1”6 iz olimpijskih iger v Rimu. Povpreček prvih 20 v državi se je na 5000 m v enem letu popravil kar za 18 sekund.
Ambu je seveda daleč pred vsemi tudi na 10.000 m. Lani je skušal tudi doseči čas pod 29 minutami, podvig pa mu žal ni uspel in največja nagrada za požrtvovalnost tekača je bil rezultat 29’9”2. Razen Ambuja je kvaliteta te panoge v Italiji zelo slaba, kar je nedvomno posledica prevelikega izkoriščanja mladih tekačev na progah od 800 do 5.000 m.
Od dolgih prog nam ostane še tek čez zapreke na 3000 m. Ta panoga je v Italiji zelo zapostavljena. Na šolskih stadionih namreč manjkajo naprave za ureditev te proge, tako da se atleti s to panogo niti ne spoznajo in se zato opredelijo za druge discipline. Italijanski rekord je lani osvojil mladi "j3e-gnis z 8'52”8. Begnis ima 'epe možnosti, da v prihodnji sezoni čas popravi vsaj do 8’45”. Poleg BegrJsa sta pod 9 minutami tekla j e še dva atleta, kar je izredno slabo, deseti na lestvici ima že Jr.s 9’23”8, dvajseti pa 9’42”2. Mladincu Ca!a-br§tti (9’8”4) obetajo še zeio usovino kariero.
B. K.
«Božična» v Občinski
(Nadaljevanje s 3. strani)
varnost moralne propasti tudi tu z oljem ruševin «Priče». Pa še Bruno Ponte, ki je v olje prenesel v risbah spočeto novo oblikovnost narave. Prenovljen je tudi Moretti v razgibanih tiskarkih jedkanicah. Zelo dobri so tu tudi Renato Ario-si z akvarelom hiš, Babuder v olju cvetlic in Tiziana Fantini v slikanju ljudi, Duiz po strogosti stavb Krasa, a Cornachin v barvitosti cvetja, podobno kot Pecchiar.
Bonazza-Sessi preseneča po dobro ubrani dolini Glinščice, dočim Pacificu postaja vzor Devetta. E-lettra Metallino ostaja zvesta svojim znanim lesorezom, medtem ko Massaria v olju «Starinarjev kot» stopa nazaj. V geometričnost in bolj gladko slikanje se je obrnil Bon.
Tako smo dospeli med mlado avantgardo, kjer prednjači mladi Mascarin z vdevki delov pohištva in blaga. Umirjenejši je tu Mania-go, dočim se je Schiozzi zabstrak-tiziral v «Semantični risbiu, sicer barvita Vittesova pa je postala enobarvna. Vidno je, kako Paolo Ri-ghi postaja vreden očeta slikarja v mešanki «Sovina noč». Tu so še Riosa, Meneghini, Martinello, Gor-tan, Famd in natančni Bresšanutti in še kiparja čeme z risbo glave v oglju, Zol pa z «Glavo» iz delov motorja.
MILKO BAMBIČ
• (•••»«<•«********** ********** ********** **•**•*•••*** ********** •
I Piero c»igKj.! LAHKO I JI Rrtl LAKOTA... j
I **************************** 32. ♦♦.. ♦«»♦♦♦♦♦♦♦♦
VESELICA NA POKOPALIŠČU
Dva nedolžna človeka.
Z nami je bil odvetnik Floriani. Prej je živel z ženo v mali vili v okolišu Bielle in med hajko je dal na svojem domu zavetje partizanu. To je storil iz človečnosti, iz usmiljenja do tega fanta, ki ni hotel umreti. Toda fanta so odkrili in aretirali Prav tako so prijeli tudi Florianija, ki je doživel z njim enako usodo: Bočen, nato Mauthausen.
Imel je 62 let, lase še vse rdeče, na obrazu sledove nekdanje velike dostojnosti. Ker je bil premožen, je opustil svoj poklic in mirno preživljal na deželi s svojo ženo preostala leta življenja, daleč od sveta in od njegovih strasti. Njegova družba in njegov svet so bili Tacitus, Horac, Lukrecij in njegova žena.
In sedaj je bil tu z nami. Zvečer, ko so nas v čredi pošiljali na slamnjače, je skušat ostati v moji družbi, da bi govoril, govoril in govoril ter tako pozabil vse gorje in se manj bal. Jaz sam sem se zelo tesnobno počutil, toda bil sem bolj vdan v usodo in zato mi je uspelo, da sem ga celo tolažil. Govoril mi je o svoji življenjski tovarišici, ki je bila tako
sama, ki ni nič vedela o njem in ne bo nikoli več vedela, ki je bila tako nežna, dobra, šibka in ki bo morda umrla od hude žalosti. Jaz pa sem mu odgovarjal, da je treba imeti trdno voljo po vrnitvi, da se bo vojna kmalu končala, da jim ne bo preostalo dovolj časa, da bi nas spravili vse v krtovo deželo. Delal sem se še celo važnega in sem rekel, da razpolagam z nekimi vestmi... Včasih me je objel in pri tem stokal in jaz sem ga moral božati in skoraj zibati kakor otročička, medtem ko se mi je paralo srce. Nekega dne so ga odpeljali proč v skupini starejših: «modra kočija«!
Z nami je bil Crico, lekarnar iz Vicenze, star 50 let, vdovec z dvema že odraslima hčerkama, ki sta mu bili kakor punčici v očesu. Poleg njiju je posvečal nekaj časa svojemu poklicu, zlasti pa književnosti in dobri glasbi. Bil je gost prijateljske družine blizu Padove, ko so družinskega glavarja, člana CLN za Krščansko demokracijo, in njegovega sina partizana, aretirali. Nič ni vedel, kljub temu pa je moral z njima deliti enako usodo, ne da bi se kdo pobrigal, da bi ugotovil, ali je sploh za kaj odgovoren.
In tudi on je bil z nami. Bil je pravi modrec. Nesreča, spričo katere je huje trpel zaradi zapuščenih hčera kot pa zavoljo samega sebe, še n? zamorila v njem duševne vedrine. Od njega sem prejel najbolj dragoceno pohvalo v svojem življenju. Nekega dne smo govorili o sodobnem pisatelju, ki je njemu ugajal, meni pa ne. Pripomnil mi je, da ga je skoraj vsa kritika ugodno ocenjevala.
«Prav nič mi ni mar za kritiko«, sem rekel. ((Prizadevam si, da ne vpliva na moje sodbe.«
Ljubeznivo me je pogledal in zašepetal: «Res... Sicer ne bi imel tega poštenega obraza.«
Zavedel sem se, da sem zardel, toda spričo besed takega človeka, sem v tem groznem okolju in v teh razmerah občutil trenutek sreče.
Nekaj dni kasneje, ko sem šel na dvorišče na apel, sem
videl njegov shujšani obraz, negiben v smrti, med obrazi štirih drugih golih mrličev, ki so ležali v kotu, in ki so bili dnevna žetev, katero so krematorijski nosači pozneje odstranili.
Neko noč nas je zbudil peklenski trušč, ki je prihajal iz sobice blokača, kriki, topi udarci in nepopisno premetavanje. Zjutraj je v kotu umivalnice ležalo togo, nago telo. Barbieri nam je povedal, kaj se je zgodilo. Neki Rus je bil tako drzen, da se je splazil do police, ki je bila blizu Poljakovega ležišča. Na polici je bil shranjen kruh za naslednji dan. Rus je ravno odhajal s hlebom pod pazduho, ko ga je blokač opazil. Pretepel ga je in odvlekel v umivalnico, kjer je prejel za kazen 25 udarcev z bikovko po ledjih. Čeprav je še dihal, so ga nosači odnesli ter ga vrgli skupno z mrtveci v krematorij.
Tako so plenilci cele Evrope kaznovali tatvino.
«Prominenten» (((predstojniki«) so se zabavali tudi na druge načine. V taborišču je bil mali orkester, ki so ga seveda sestavljali interniranci in ki je služil esesovcem, nastanjenim v barakah tik taborišča, med njihovimi orgijami z vlačugami, ki so jim bile na razpolago. Tudi te so bile v Mathausnu, nastanjene v enem izmed blokov, ločenem od drugih v taborišču številka 1. In niso bile vse «profesionistke»; med njimi so bile tudi uboga dekleta, ki so se prilagodile tej žalostni vlogi, da bi preživele ter da ne bi končale v Ravensbruecku ali v Auschwitzu.
Ob redkih prilikah je šel mali orkester z dovoljenjem esesovecev ali s potuho taboriščnega kapota v kakšnega izmed blokov taborišča štev. 1, da ti lahko interiranci ob mehkih zvokih malce pozabili na svoje trpljenje. Toda nikoli ni prišel orkester v karantenske bloke, kjer je bila disciplina mnogo strožja.
Nekega dne je blokač, ki je morda hotel pozabiti ali praznovati kakšno obletnico ali morda celo — kar je bilo tudi mogoče — da bi malce ublažil tesnobo ali grozo, ki nas je
navdajala za časa prvega razdobja našega bivanja v Mauthausnu, pripravil za zvečer malo veselico, na kateri sta bila na sporedu igranje orkestra, in ((varietejski« nastop. K nastopu so pritegnili tudi nekega našega tovariša, igralca.
Zvečer so nas zaprli v običajne prostorne sobe, saj so se neposredno udeležili veselice le kapoti in njihovi povabljenci. Iz bližnje «Stube» so še kar prijetno odmevali valčki, jazzovska glasba ter popevke. Slišali so se tudi šale in burke igralcev v raznih jezikih ter smeh in ploskanje gledalcev, in v tem kraju smrti, kjer se ni nihče nikoli smejal, je bilo to pošastno in grozno. Zdelo se je, kakor plesna veselica na pokopališču.
Vse se je končalo s pravim razdejanjem. Nenadoma je nastala grozna tišina. Nato so se zaslišali lomastenje, premetavanje, topotanje korakov ljudi, ki so bežali, topi odmev udarcev z bikovko in s pestmi, klofut ter prevračanje stolčkov. Naslednji dan so podplutbe na obrazih kapotov in našega tovariša igralca odkrili vzrok vsega tistega trušča. Nastopili so namreč esesovci.
Sedaj smo že vedeli, kdo je v ločenih blokih in kaj se v njima dogaja, to je v blokih, zaznamovanih s številkami 19 in 20, ki sta stala zadnja nasproti zidni ograji in ki ju je ločil od naših zidek, v katerem so bila hermetično zaprta železna vrata. V teh blokih so bili politični jetniki z najhujšimi obtožbami: nacisti, ki so izdajali, kakšen oficir, ki je bil vmešan v atentat iz prejšnjega leta proti Hitlerju in ki je ostal živ, nemški generali, ki so nasprotovali hitlerjevski strategiji, ruski politiki, katere so zajeli med zasedbo. Včasih so se znašli v teh dveh blokih tudi redki blazneži, ki so ob zadnjem poblisku razuma še našli toliko moči, da so skušali pobegniti, seveda če jih niso uklenili v verige in pustili umreti ob zido vih vhodne trdnjave.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8,11 TELEFON 93-808 to 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • H, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - VnaDrer četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50,- din, mesečno 1.000 - ui letno 10.000 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana Stari trg s/l teli fon 22-207, tekoči račuD pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Zb vsak mm * Širin! enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške in gorlSke pokrajine se naročajo Dri uDravt
— Iz vseh drugih pokrajin Italije ari (Societš Pubbllcltš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	P
* * : — —------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------