^ 24. MAJ 1973 — ŠTEVILKA 19 — LETO XXVn — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC trgovina in proizvodnja 14. JUNIJA! Člani delavskega sveta vele- Kovskega podjetja KOVI- jjOTEHNE CELJE so se p^e- (^li četrtek (17. maja) sesta- li na izredni seji, na kateri 10 razpravljali in sklepali o [szpisu referenduma za inte- [racijo z nekaterimi proi.^rjd. jimi delovnimi organizacij a- Obrazložitev samoupravne- [8 sporazuma, ki bo v času Ig referenduma v javni raz- jravi, je podal ŠTEFAN KO- SOŠEC. S predvideno inte- [racijo Kovinotehne z Libelo, Dimo in Ferralitom iz 2alca Ji ustvarili gospodarsko moč- no sestavljeno organizacijo »tuženega dela, ki bi pred- lidoma že v letošnjem letu Btvarila okoli 200 milijard tarih dinarjev celotnega do- »dka, okoli 17 milijard sta- ih din dohodka in nekaj lad 6 milijard starih dinar- ev razpoložljivih sredstev za cvesticijska vlaganja. Z zdru- iR-anjem sredstev in dela bi k)segli večjo socialno var- cst zaposlenih delavcev, po- pa bi bili tudi pogoji za to-ijanje učinkovite solidar- wsti vseh zaposlenih. V ok- '■'•'u sestavljene organizacije "li^enega dela bi dosedanja samostojna pK>djetja v bodoče poslovala kot organizacije združenega dela, ki bi bile navznoter po potrebi še na- dalje strukturirane na te- meljne organizacije združene- ga dela. Na nivoju sestavljene orga- nizacije združenega dela, ka- tere bodoče ime bodo izbrali na podlagi javnega natečaja, bodo imeli skupne službe, ki bodo predvidoma delovale v petih samostojnih oddelkih, in sicer: ekonomski, računski center, razvojni oddelek, splo- šni oddelek in interna ban- ka. Ko je delavski svet Ko- vinotehne vsestransko prou- čil prednosti predvidene inte- gracije, je enoglasno sklenil, da se razpiše referendum za 14. junij. Podoben sklep so tudi že sprejeli v Ferralitu, v preostalih delovnih skupno- stih pa ga bodo v teh dneh, kajti referendum naj bi bil v vseh štirih podjetjih na isti dan. Vse torej kaže, da je na vi- diku pKDmembna integracija, ki bo nedvomno veliko pri- spevala k še hitrejšemu raz- voju gospodarstva na našem območju. B. S. jubileji 3*25 LET ^. prav toliko let so se straneh slovenskih čas- J'^ pojavljala Imena novinarjev — JU- A KRAŠOVCA. MILA- * BOŽIČA in JANKA J ^A. Sedaj sta prva J? zaposlena pri Novem ffltu in Radiu Celje, ^0 Volf pa pri Večeru. Petindvajset let novinar- skega »racanja« je lep ju- bilej. Zato vsem trem naše iskrene čestitke, in v pri- hodnje — kar najmanj rac! Društvu slovenskih novi- narjev pa želja, da na no- vinarje pri »lokalcih« ne bo pozabljalo. RACMAN NT IN RC MLADI FRANCOZI V ŽREČAH Zrečani se pripravljajo na sprejem mladinskega pevske- ga zbora iz Lyona v Franci- ji. Zbor bo prispel v Zreče v soboto, 2. junija popoldne. Kovaška industrija iz Zreč je prevzela pokroviteljstvo nad koncertom. Mladim pevcem bodo že popoldne razkazal! obrate tovarne, nato jih bodo odpeljali na Pohorje in jim razkazali lepote naših planin. Zvečer bo v kulturnem domu v Zrečah koncert. V začetku jih bo ix)zdravil z dvema pe- smima šolski pevski zbor pod vodstvom Vilme Ceglar, nato bodo Izvedli koncert mladi Francozi. Mladinski festival iz Celja je napotil v Zreče francoske pevce zato, ker ima Kovaška industrija povezavo z avtomobilsko industrijo Re- nault. Mladi pevci se bodo v nedeljo zjutraj vrnili nazaj v Celje, kjer bodo sodelovali na Mladinskem pevskem festiva- lu. . KONRAD SODIM LOVCI NA ZBORU v središču pozornosti red- nega občnega zbora celjske lovske zveze, v soboto, 19 t. m., je bil samoupravni spo- razum lovskih družin na šir- šem celjskem območju. V bi- stvu gre za korak pred napo- vedanim lovskim zakonom, sicer pa za dogovor, ki vskla- juje osnovna načela gospo- darjenja z divjadjo in uprav- ljanja lovišč pa tudi dela lov- skih družin. O samoupravnem sporazu- mu je tekla med člani živah- na razprava. Takšna je bila tudi na zboru. V zaključnem delu zbora, ko so potrdili vsa poročila in poslovanje pa tudi pravila lovske zveze Celje, so volili tudi člane v organe zveze. Za zveze Celje so izvolili Zvone- ta Vidica iz Šoštanja. Lovska zveza Celje • povezu- je 48 družin, v katerih je 1600 članov. MB 25. MAJ MISEL IN DELO že neenkrat smo ugo- tavljali simbolično zra- ščenost dneva mladosti s Titovim rojstnim dne- vom. Zato je res ni tre- ba ponavljati. Čeprav bi kazalo prav ob 25. ma- ju bolj miselno izmer- jati podobno naše mla- de generacije. Kakšne so njene temeljne kate- gorije vednosti, občute- nja in dejavnosti v ča- su, ki ga doživlja in so- ustvarja? Zadnjič, na nekem razgovoru, je starejši komunist neka- ko takole malce otožno izjavil: Pravimo, da je sovjetski socializem tak in tak, kitajski da je spet drugačen, našega pa človek občuti, ima ga pred očmi... Ost njegovega razmiš- ljanja je bila le deloma dorečena, zaznati pa je bilo seveda lahko, kaj je hotel povedati.' Ta kritična uprtost v naš samoupravni socializem ni nič nenavadnega. Po- vsem prav je, da vsak korak, za katerega se odločamo v družbenem razvoju, kritično pre- tehtamo. To tehtanje bo gradilo. Bo opozar- jalo. Bo angaz.ralo in spodbujalo. Zato mora- mo v našem ustavnem in družbenem utripanju občutiti zlasti mado generacijo kot kritični rod. Seveda! Ne kot kri- tično generacijo v outu, ampak kot domiselnega graditelja na tem zaple- tenem igrišču dru bene povezanosti in dela. Prav na tak delež mladih je Tito vselej opozarjal. Za pr.hod- nost, ki jo kajpak tež- ko vidimo, a ta čas da- je slutiti njeno podobo, ni nevažno, kakšna bo miselna in čustvena us- merjenost našega mla- dega človeka. Ali se bo umikal v zasebni svet lagodnosti in odtujeno- sti ali pa bo v svoj vrednostni svet vsadil dejavnost, združeno v skupnih naporih, za še boljši človeški svet. Za naš svet. To alternativno vpra- šanje prejema odgovor v tem trenutku. Na- ključje? Mladost, Tito in nova ustava, če bi kdo še tako hotel ob pogledu na ustavne spremembe izraziti sa- mo neko vsesplošno razmerje, kot povsem vsakdanjo sprejemanje nečesa novega, se ne more izogniti odstrnit- vi globlje vsebine nove ustave. Njene revolucio- narnosti. Njene, lahko rečemo, svetlobe, ki jo odpira delovnemu člo- veku- Zato dobiva trikot mladost, Tito, usava jasno določene razsež- nosti. Besedičenje, bo kdo rekel, je to o ustavnih spremembah. To opozo- rilo nas mora voditi še posebej v tem trenut- ku, ko na različne nači- ne spoznavamo nelogič- nosti v pretirani vlogi državne in administra- tivne regulative glede na ustavno sproščanje človekovega odločanja. In še to — tisto, da so- cializem z revočino ni pravi socializem, nam mora biti vselej prak- tično in teoretično vo- dilo. Ne zato, ker smo revni. Pač pa zato, ker vemo, kakšen je polo- žaj nekaterih kategorij zaposlenih. In ker ve- mo, da tema o social- nem razlikovanju še ni za v predale. V mladosti je skrit velik -ustvarjalni up. Titova misel o samo- upravnem socializmu mora živeti v nas. Ustavne spremembe da- jejo možnosti. Naše de- lo mora vse to udeja- niti. J. V. Z ur^niHove mize v četrtek, danes popoldne se bo v uredništvu NT in RC prvikrat sešel uredniški sosvet. Na razgovor smo povabili štirideset bralcev NT in poslušalcev celjskega radia, da bi nam pomagali urejevati čas- nik in radijski program Kaj želimo? Ne samo neposredno približati novinarsko delo občanu, človeku, ki je ves čas nevidno navzoč v od- nosu časnik—bralec in radio—poslušalec. Radi bi, da postanejo in- formativni mediji človekovo sredstvo — javnega nastopa, razmišlja-^ nja, občutenja in samoupravnega uveljavljanja. Na sejah uredniške- ga sosveta bralcev bomo govorili o vsebini NT in radijskega progra- ma, o rečeh, ki bi jih kazalo spremeniti ali vpeljati, o zanimivih ak- cijah NT in RC po krajeinih skupnostih, o vsem, kar predstavlja naše življenje in delo. Zato — vsi bralci in poslušalci, ki smo jih povabili na razgovor — pridite! Sodelujmo! Začenjamo akcijo NT — ALI STE GA ŽE PREBRALI. V izložbah Tkanine v Celju si lahko ogledate, kako nastaja NT. Pričakujemo od- ziv — vsak naš prijatelj naj spodbudi prijatelja, da postane zvest bralec NT. Vsi za akcijo NT — ALI STE GA ŽE PREBRALI! 2. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 24. maj 1973 Zdravstvo v Žalcu Prejšnji teden je bila v 2alcu skupna seja občinske konference SZDL terj plenuma občinskega sindikalnega sveta, na kateri so v osrednji točki dnev-| nega reda obravnavali aktualno problematiko organizacije in delovanja] zdravstvene službe v občini Žalec. Tako v uvodni besedi, kakor tudi kasnejej v razpravi, je bilo analiziranih vrsto aktualnih problemov, ki tarejo zdrav- stveno službo v žalski občini. Še zlasti pa je bilo poudarjeno dejstvo, da občani z dosedanjim delom in organizacijo zdravstvene službe niso zado- voljni in izražajo mnoge upravičene pripombe. Na skupni seji so izvolili tu- di 30-članski občinski štab za izvedbo javne razprave o novi ustavi. Člani štaba bodo imeli poseben seminar, vsakdo izmed njih pa bo zadolžen za izvedbo razprave bodisi v krajevnih skupnostih ali v delovnih organizacijah žalske občine. Uvodno besedo o problemih delovanja zdravstvene službe je podal sekretar občinske konference SZDL Žalec IVO ROBIC, ki je že uvodoma po- udaril, da kritične ocene ne- katerih problemov izhajajo predvsem iz številnih pri- pomb, ki so jih v preteklem obdobju izrazili občani oziro- ma delovni ljudje. V občini nimajo pripomb na organiza- cijo zdravstvene mreže, kajti ta je ustrezna, pripombe pa se nanašajo predvsem na dru- ge stvari. Kot je povedal, je notranja organizacija dela v zdravstveni službi še najbolj podobna »gasilski organizaci- ji«, saj med drugim samo ga- sijo najnujnejše probleme, organiziranejšega pristopa k razreševanju problemov zdravstvene službe pa zaen- krat ni čutiti. Kljub številnim obljubam in dejstvu, da so bili že izde- lani programi za adaptacijo zdravstvenih ambulant, pa doslej dlje kot do obljub še ni prišlo. Tako dela ambulan- ta v Preboldu v nemogočih pogojih, nič dosti boljše pa ni na Vranskem, kjer poleg vse- ga ljudje upravičeno negodu- jejo, saj so že več kot leto dni brez stalnega zdravnika. Poseben problem zdravstve- ne službe v žalski občini je p>omanjkanje zdravstvenih ka- drov, še zlasti zdravnikov. Trenutno so zdravniki preo- bremenjeni, slaba pa je tudi njihova zdravstvena struktu- ra. Novih zdravnikov ni mo- goče dobiti. Na konferenci so bili poudarjeni tudi medse- bojni odnosi med zdravstve- nimi delavci, ki mnogokrat prispevajo svoje k že itak za- pleteni zdravstveni problema- tiki. Tem razprtijam bi bilo potrebno čimprej narediti ko- nec, saj se vlečejo že dolgo časa. Edino področje zdrav- stvene službe, ki je kolikor toliko dobro zasedeno, je zo- bozdravstvena služba, v zve- zi s katero pa se pojavljajo kritike predvsem na dolgo čakalno dobo. še zlasti za- skrbljujoč pojav na tem po- dročju pa je črna praksa, s katero se zobozdravniki v žalski občini kar na veliko ukvarjajo. To vsekakor terja nujnih sistemskih rešitev, je bilo poudarjeno na skupni konferenci. Na konferenci so bili nav- zoči tudi predstavniki zdrav- stva. Zdravstveni dom Celje ja zastopal njegov direktor dr. FRANC FAZARINC, ki je po- drobno obrazložil velike pro- bleme, predvsem na področ- ju kadrov. Poudaril je, da i>o- manjkanje zdravnikov ni sa- mo žalski problem, temveč se s tem vprašanjem srečuje ce- lotna izvenhospitalna služba, ker zdravniki pač raje odhaja- jo tja, kjer imajo boljše po- goje dela in večje osebne do- hodke. Člani obeh forumov so se zavzeli za to, da bi bilo v bo- doče več obojestranskega so- delovanja med zdravstveno službo na eni ter delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi na drugi strani kajti tako bi lahko učinkovi- teje pristopili k razreševanju problemov, ki neposredno za- devajo v interese delovnih ljudi in vseh občanov. Ob za- ključku razj>rave so imenova- li posebno sedemčlansko ko- misijo, ki bo na podlagi ugo- tovitev konference pripravila stališča, s p>omočjo katerih bi bilo v bodoče mogoče zagoto- viti učinkovitejše delovanje celotne zdravstvene službe v žalski občini. BERNISTRMCNIK ZAKAJ TAKO?^ Vodstvo celjskega izlet- nika bo moralo v pripra- vi prihodnjega vojznega reda za gornjo Savinjsko dolino (proti Logarski do- lini) premakniti odhode avtobusov v zgodnejši ju- tranji čas že v maju, ne pa šele od srede junija dalje. Prvi avtobus odpelje proti Logarski dolini šele ob 9.10, k Rogovilcu je pripeljal v soboto, 19. ma- ja Sele ob 11.15, vrača pa se v Celje kot zadnji av- tobus že ob 15.45. Kdor želi na prijeten planinski sprehod v Robanov kot, na Korošico, Okrešelj ali kam drugam že v lepih majskih dneh, pa nima avtomobila, se mora v v tem kratkem času poš- teno natniditi, da kaj vi- di. Seveda tisto, kar je bližie. Najbrž ne bi bilo zadrege z rentabilnostjo proge, če bi avtobus od- peljal proti Logarski do- lini že od srede maja v zs:odnjih jutraniih urah in se vračal pozno zvečer. Ustreženo bi bilo Ijubite- liem čudovitih Saviniskih gora . Pa še nekaj — le zakaj le zadnja kmečka hiša v Robanovem kotu zapušče- na, odT>rta, s prevmieni- ml mizami in stoli? Kdo je zanio odgovoren? In ali se ne bi sniačalo urediti sedal zapuščene, a prikup- ne hiše za oskrbo izletni- kov vsaj v soboto in ne- delio? REKLI SO Predsednik mladinskega ai. tiva v Tovarni nogavic na Polzeli Edi Suster je na pr. vem zboru mladih samou. pravljalcev tekstilne stroke » žalski občini, ki je bil minu. li teden v tovarni nogavic med drugim dejal. »Ali niso rezultati dela mladih, kamen, ček v mozaiku splošnega ju. goslovanskega gospodarstva, zato smo odločeni, da spre. govorimo o pomanjkljivostih, zaradi katerih ne dosegamo zaželjenih proizvodnih rezul- tatov. Čeprav smo mladi, vi- dimo kdaj in zakaj ni učin- kovite produktivnosti. Prav zato nam ne more biti vse- eno, kakšna je organizacija dela, kakšen je kvalifikacijski sestav zaposlenih, kako dela- jo posamezniki in kako so pripravljeni za svoje delo bi. ti tudi odgovorni.« T. TAVČAR Akcija Kozjansko 73 in Toliko pričakovana mladin- ska delovna brigada je v ne- deljo končno le prišla med ljudi nad Bohorjem, v osrčje Kozjanskega, na Planino. Dvainpetdeset mladih briga- dirjev iz vse Slovenije se je skupaj z zastavonošo postavi- lo pred tribuno, za katero so Planincem služile kar stopni- ce nove šole Kozjanski od- red. Tik za brigadirji so se v skupinah zbrali gostje, med katerimi smo opazili predsed- nika skupščine SRS in nek- danjega borca na Kozjan- skem, ki Planino in njeno ož- jo okolico dobro p>ozna, Ser- geja Kraigherja, planinskega rojaka, podpredsednika skup- ščine SRS dr. Jožeta Brileja, nekdanjega prvega koman- danta Kozjanskega odreda, Marjana Jerina, Zdravka Kr- vino, člana predsedstva skup- ščine SRS in mnoge druge ptredstavnike družibeno poli- tičnega življenja v republiki in občini Šentjur. Omenimo naj še predstavnike Jugoslo- vanske ljudske armade in Gozdnega gospodarstva Bre- žice. Zbranim gostom, brigadir- jem in domačinom so sprego- vorili predsednik občinske skupščine Šentjur, Vinko Ja- godic predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Ljubo Jasnič in do- mačin, predstavnik krajevne skupnosti Planina pri Sevni- ci. Vse govore je prevevala hvaležnost do mladih, do re- publiške konference, ki je ak- cijo omogočila. Čeprav je ak- cija že pozna, večina krajev v Sloveniji že ima ceste, je poudaril Vinko Jagodic, smo mladini vendarle hvaležni, da je prišla med nas. Cesta in vodovod, ki ga bo gradila mladina, bosta mnogo pripo- mogla k hitrejšemu razvoju območja, ki ga tako radi na- zivamo najbolj zaostalo v Sloveniji. Pozdrav in dobrodošlico mladinski delovni brigadi, ki je kot prva prišla na Kozjan- sko, so pripravili tudi učen- ci osemletke Kozjanski odred. Po končanem sporedu so bri- gadirji odšli na travnik, kjer so zaplesali kolo, nekdanji borci skupaj z najvišjimi predstavniki vlade pa so se razkropili po trgu Planina, obujajoč spomine na slavne dni Kozjanskega. Milenko S. Ob jubileju Res ne bi bilo lepo in pra- vično, če bi pozabili na ob- letnico celjskega kulturnega delavca Štefana 2vižeja. Le- tos praznuje 20-letnico režije, 20 let neutrudljivega dela na kulturnem področju in ves ta čas, vsa ta leta je posvetil odrskim deskam, slovenski besedi — gledališču. Dve de- setletji je že motor Prosvet- nega društva društva iz Tmo- velj, katero spada med naj- bolj delovna na celjskem območju. Njemu je zvest že od vsega začetka. Poleg tega, da je režiser, je že 16 let tu- di predsednik društva. »Letos praznujete 20-letnico vašega dela pri PD »Zarja Tmovlje. Povejte mi prosim, kje so začetki vašega dela, kakšni so in kaj vas je pri- t^nik) h gledališču?« »2e v osemletki sem v se- bi čutil željo do recitiranja in igranja. Ta želja se mi je uresničila v Ekonomski šoli, kjer sem se zelo posvetil igranju pri društvu »Zarja«. Igral sem tri leta. Ker mi Ekonomska šola ni dala po- sebnega znanja o gledališču, sem pa sam to pomanjkanje občutil, sem se odločil, da obiščem seminar za režiserje. To je bilo leta 1954 v Kopru. Kasneje sem bil še na šestih. Po vrnitvi sem se z znanjem, ki sem ga pridobil na semi- narju, lotil trdnega dela v društvu »Zarja«. Preurediti je bilo potrebno marsikaj — od odra, razsvetljave pa vse do kulis in zaves. Nastajala je nova Zarja.« Ali se spomnite, katera je bila prva igra, ki ste jo reži- rali? »Prvo igro sem režiral leta 1953. Naslov je bil »Palčki«.« Koliko del pa ste v vseh teh letih zrežirali? »Od leta 1953 pa do danes sem zrežiral 48 gledaliških del.« Z vašimi režijami ste imeli veliko uspehov. Toda ali se da iz teh uspehov izluščiti enega ali dva, ki sta za vas najpomembnejša? »Največ uspeha pri občin- stvu sem imel z igro »Mlinar- jev Janez«, ki si jo je ogle- dalo 9 tisoč obiskovalcev na osmih predstavah. Troje del je šlo na republiško dramsko revijo, in sicer: Rdeče in mo- dro v mavrici, Krog s kredo in Večna lovišča. Osebno pa štejem med dve najbolj uspe- li igri Krog s kredo avtorja Klabunda in pa Delavnico oblakov avtorja Mihe Rem- ca.« Vem, delo režiserja je te- žavno, toda znano mi je, da niste samo režirali, pa<5 pa ste bili v večini svojih del tudi scenograf, kostumograf, osvetljevalec, sami ste izbira- li glasbo, skrbeli za reklamo, v velikem številu iger pa ste tudi igrali. Kako ste lahko vsa ta dela opravili, ko pa nam je znano, da je v večini gledališč za to delo zadolžen gledališki svet, ki to delo prevzame nase. »Veste, v amaterskih gleda- liščih gledališki sveti ne pri- dejo v poštev, kajti vse to je povezano z velikimi stroški, kakršnih si amatersko gleda- lišče ne more privoščiti. Za- to v večina primerih to nalo- go prevzame nase režiser, ki potem po svojih močeh op- ravi vse te funkcije. Za kaj takšnega pa je potrebno ve- liko truda, časa in pa pred- vsem trdne volje.« Številnim uspehom, ki jih je imelo društvo pod vašim vodstvom, so sledila tudi priznanja. Katera so vam in pa vašemu društvu najdraž- ja? »Našemu društvu in pa me- ni osebno sta najdražji dve priznanji: Red dela s srebr- nim vencem in pa srebrna značka OF. Vsak igralec in , režiser pa se počuti najbolje | takrat, ko vidi, da je njego- | vo izvajanje oziroma njegovo ; delo občinstvo sprejelo.« 1 Kakšni so vaši načrti? ( »Trenutno gostujemo z dra- ( mo Mihe Remca »Delavnica ] oblakov«. To igro bomo igra- [ li v petek, 25. maja v Slo ven- i skem ljudkem gledališču, z* i bodoče pa je najprej na pro- gramu igra na prostem. Ka- ^ tera bo to, pa se še nisem dokončno odločil.« , Dolga bi bila zgodba, če ti j hotel napisati vse o delu Ste- . fana Žvižeja, o delu človeka, l ki je dve desetletji posvetil amaterskemu odru. , Poleg tega, da režira, Stefafl j že nekaj let zapored organi- ^ žira pustni karneval, ki je že ^ postal tradicionalen. Igralci v j Prosvetnem društvu »Zarja« j ga imajo radi, ker v njem ■fi- j dijo človeka, ki je dober, \ šten in delaven, človeka, k«' j terega življenjski moto j^' p »Delo je osnova vsega ^ \ zahtevam od drugih tolil^ ^ kot od sebe.« j Štefan, iskrene čestitke ^ ^ imenu igralcev. ^ | DUŠAN VOlJ> (■i i9 — 24. maj 1973 NOVI TEDNIK — 3. stran ^0 let Gorenja ^-- ^ soboto je bilo v Velenju jg posebej slovesno, saj so jipravili osrednjo proslavo ^Ij 20. letnici tovarne gospo- ^jske opreme Gorenje. Zju- j^j so po ulicah mladega jjjesta zadonele budnice, kma- |y zatem pa so z vseh strani jačeli prihajati avtobusi in pjabni avtomobili, s kateri- jjji so se pripeljali številni delavci, ki so zaposleni v Go- jenju ali v tovarnah, ki dela- jo v okrilju Gorenja. Tako so je zbrali delavci iz livarne v jluti, kjer letos praznujejo 400 letnico, iz Fecra v Slo- venj Gradcu, ki obstoja že 200 let, iz Severa v Subotici, Ici se je pojavil pred i>etde- jetimi leti, Elrada iz Gornje liadgone, ki obstoja 20 let, I^ne iz Šoštanja, ki bo dru- go leto sklavila 20 letnico ob- stoja, in Gorenja, ki praznu- je 20-letnico. Generalni direktor Ivan Atelšek je v uvodu slavnost- nega govora povedal, da je to jkupaj 709 let in »vsi smo po- nosni na ta dan, na sebe in na ožjo ter širšo samouprav- no skupnost, da smo lahko ustvarili to, kar imamo.« Med več kot sedem tisoč ljudmi so bili tudi France Popit, Franc Leskošek in Tone Bole, ki so si najprej ogledali tovarno, kasneje pa §e prisostvovali izredno skrb- no pripravljenem programu v novih skladiščnih prostorih. Pogled na dvorano je bil impozanten: sedem tisoč lju- di, združeni pevski zbori, več godb na pihala, dve folklor- ni skupini, štirje recitatorji iz SLG Celje ter skupina de- lavcev v modrih delovnih ob- lekah s skupino zastav! Pro- gram je začel član SLG Ce- lje Sandi Krošl z odlomkom iz Prešernove Zdravljice »Ko- mu najpred zdravljico bratje čmo zapet«? In zapeli bi jo lahko kolektivu, ki je v krat- kih dvajsetih letih dosegel ne- verjeten razvoj, saj so leta 1953 začeli z desetimi delav- ci, danes pa jih je v Gorenju zaposlenih že deset tisoč! Naloge vseh kolektivov združenega podjetja so us- merjene v napredek. Delovni načrti, ki so jih sprejeli sa- moupravni organi kot per- spektivo do leta 1978, so več kot samo optimistični, saj predvidevajo, da se bo proiz- vodnja v združenem podjetju Gorenje povečala od sedanjih 3,5 milijarde dinarjev na 12 milijard dinarjev v letu 1978. V tem povečanju se vidi vsa- ka tovarna, tako Gorenje, Se- ver, Muta, Elrad, Lesna in Fecra, vidi pa se tudi vsak posamezni delavec, kajti v njem je upoštevan osebni in družbeni standard, kar je vo- dilna komponenta skozi ves njihov razvoj. Ob koncu go- vora je Ivan Atelšek še ome- nil, da »ni naše pravilo, da bi morali ravno v Velenju investirati in proizvajati vse stvari in morda le v Suboti- ci, Muti, Gornji Radgoni, Šo- štanju in Slovenj Gradcu — to je lahko kjerkoli. Z naši- mi novimi programi bomo omogočili vključitev mnogih ljudi v proizvodnjo tudi v drugih predelih Jugoslavije. Takrat predvidevamo, da nas bo skupno v Gorenju več kot 23 tisoč delavcev, v okviru kooperacije z nami pa bo proizvajalo še nadaljnjih 40 tisoč delavcev.« Zbranim delavcem je česti- tal tudi predsednik CK ZKS France Popit, ki je v prilož- nostnem govoru med drugim govoril tudi o sedanjem po- litičnem in ekonomskem po- ložaju pri nas, ob koncu pa ne proizvodnje in poslovne usmerjenosti se kažejo tudi rekel: »Rezultati vaše uspeš- V stalnem naraščanju življenj- ske ravni vseh zaposlenih v Gorenju, v skrbi za gradnjo stanovanj za delavce, kakor tudi za gradnjo vzgojno var- stvenih ustanov, kulturnih do- mov, športnih objektov, knjiž- nice, cest in komunalnih na- prav, kar vse ugodno vpliva na delovno vzdušje in počut- je delavcev Gorenja in sploh delovnih ljudi šaleške doli- ne.« T. VRABL Formator in dopolnila v ponedeljek opoldne sta ffedsednica delovne skupno- iti biroja poslovnega združe- ija Formator Majda Trogar- eva in predsednik izvršilne- ga odbora združenja Fedor Jradišnik podpisala pogodbo ' samoupravnih pravicah de- uvne skupnosti in tako od- itla pogoje za uresničevanje istavnih dopolnil tudi v tej redini. Formator povezuje 116 obrt- ih in komunalnih delovnih Tganizacij ne samo na šir- ern celjskem območju, mar- ec tudi zunaj njega, zlasti a mariborskem, zasavskem •T posavskem območju. MAJDA TROGAR: V smislu stavnih dopolnil je zbor odpisnic našega združenja bravnaval in sprejel pogod- 0 o samoupravnih pravicah elovne skupnosti. Pogodba oloča, katere samoupravne ravice in dolžnosti imamo elavci v biroju združenja. Wo je, da volimo svoje fedstavnike v zbor pogod- eriic oziroma v izvršilni od- or združenja. Zavedamo se, a nas v sedanjem času po- ^zovanja in samoupravnega Ogovarjanja čakajo težke na- loge in da jih bomo s pomoč- jo predstavnikov naših po- godbenic lahko uspešno reše- vali v korist dejavnosti, ki so vključene v našem združe- nju. FEDOR GRADIŠNIK: S podpisom pogodbe smo tudi v našem združenju uresničili ustavna dopolnila. S tem se delovni kolektiv v celoti vklju- čuje v skupne napore združe- nja. Njegove pravice so šir- še. Tako zagotavljamo tudi pogoje za doseganje boljših rezultatov. Želim, da bi ko- lektiv še v naprej tako slož- no in pogumno pristo|>al k izvrševanju posameznih na- log, s tem pa pomagal utrje- vati položaj storitvene dejav- nosti, ki v Celju in v naši re- giji ni rožnat. -mb KONJICE ŽENE IZ KOSJERIČA NA OBISKU v soboto, 2. junija bo pri- spela v Slovenske Konjice delegacija 30 do 40 žena iz občine Kosjerič v Srbiji. Ta komuna je lani s konjiško občino sklenila pobratimstvo, slavnostna izmenjava listin pa je bila pred praznikom Dneva republike v Sloven- skih Konjicah. Medtem ko sta obe občini v dosedanjih stikih izmenjali le manjši de- legaciji vodilnih predstavni- kov političnih organizacij in občinske skupščine, pa bo to prvi večji obisk, ki ga bodo tvorile same žene. Predstavniki gostiteljev bo- do kosjeriške žene pričakali in sprejeli že na železniški p>ostaji v Mariboru, kjer si bodo takoj zatem ogledale še to obdravsko mesto. Ce bo vreme primerno in ugodno, se bodo z vzpenjačo popelja- le tudi na Pohorje, tako da bodo videli tudi ta prelepi del naše ožje domovine. V sredi- šču konjiške komime jim bo- do predvsem ix>kazali razen lepe okolice tudi novo šolsko stavbo osnovne šole »Dušana Jereba«, otroški vrtec in ne- katere druge pomembne ob- jekte. Z/asti enotnost Celjska občinska skup- ščina je že novembra lani sprejela sklep o imeno- vanju pripravljalnega od- bora za ustanovitev tn organizacijo samoupravne stanovanjske skupnosti v občini, dani odbora so se svoje naloge lotili ta- koj in med drugim pri- pravili teze, ki naj bi bile osnova za pripravo odlo- ka o ustanovitvi sa- moupravne stanovanjske skupnosti. Zato so ta ma- terial pred kratkim ob- ravnavali člani sveta za urbanizem, gradbene, ko- munale in stanovanjske zadeve ter se med dru- gim odločili za priporo- čilo skupščini, ki naj za- čne postopek za sestavo in sprejem ustreznega od- loka. Tako je v spletu reše- vanja številnih vprašanj s področja stanovanjske- ga gospodarstva na vi- diku tudi ustanovitev sa- moupravne stanovanjske skupnosti, ki je po ustavi tista osnovna oblika, v ka- teri delovni ljudje in ob- čani uresničujejo svoje interese pri graditvi sta- novanj, njihovi uporabi in gospodarjenju z njimi in prav tako pri združevanju sredstev za te namene. Gre torej za novo interes- no skupnost delavcev in Občanov, ki so neposredno zavzeti za čim hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj. Nova samoupravna skup- nost je zlasti rezultat se- danjega časa, je zahteva uresničevanja ustavnih do- polnil in težnja po hitrej- šem in enotnem reševa- nju vseh vprašanj, ki za- devajo stanovanjsko go- spodarstvo. V tem prime- ru gre še za to, da dobi stanovanjsko gospodarstvo in vsa dejavnost, ki je vezana na to področje, skupno samoupravno telo. V skupnosti naj bi v prvi vrsti uveljavili koordini- rano delo vseh služb, ki se ukvarjajo s stanovanj- skim gospodarstvom, po- spešili združevanje sred- stev in uresničili osnovni načrt — čim več stano- vanj vsako leto. Da, tudi nalogo: vsaj deset stano- vanj na tisoč prebivalcev vsako leto! Pobuda Za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti za celjsko ob- čino prinaša niz korenitih sprememb v dosedanje delo in navade, v tej zve- zi tudi zahtevo po enot- nem reševanju problemov in zato tudi po takšnem ali drugačnem povezova- nju posameznih služb. Samoupravna stanovanj- ska skupnost v celjski ob- čini bo razpolagala z znat- nimi finančnimi sredstvi. Gre Za sredstva, ki jih bodo prostovoljno vlagale in združevale delovne or- ganizacije za organizirano stanovanjsko izgradnjo, za sredstva občinskega soli- darnostnega sklada in za ostala združena sredstva. Glede na sklep, ki so ga sprejeli člani sveta za urbanizem, gradbene, ko- munalne in stanovanjske zadeve, lahko pričakuje- mo, da bo občinska skup- ščina že v kratkem uve- ljavila prvo fazo postop- ka za sprejem odloka o ustanomtvi te interesne skupnosti. MB VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ TONE ROZMAN, PREDSEDNIK SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTf »OTOK« Verjetno ni potrebno, da bi na dolgo in široko raz- glabljali o tem, kakšnega pomena so plavalni bazeni pri šolah. Dovolj je, da vemo, kako je zaseden ba- zen pri Posebni šoli v Ce- lju, koliko otrok se je v letošnji zimski sezoni na- učilo plavanja v tem edi- nem pokritem bazenu v Celju. Prav gotovo se stri- njate z mano, da gradnja bazena pri neki šoli v no- benem primeru ni »nepo- trebno razkošje«, temveč so plavalni bazeni pri šo- lah nujen objekt, brez ka- terega si le težko pred- . sta vi jamo celovita vzgojna dela na področju telesne kulture. Znano je, da ste na Oto- ku pričeli z gradnjo nove šole, ki bo nedvomno ve- lika pridobitev. V pripra- vah na gradnjo te šole je tekla beseda tudi o tem, da bi se pri šoli zgradil pokrit bazen, vendar je bila misel spričo omeje- nih sredstev, ki se zbirajo iz samoprispevka občanov celjske občine, opuščena. Govoril sem z mnogimi Otočani in vsi so bili edi- ni v tem, da je to nedvom- no velika škoda, kajti eventualna kasnejša grad- nja bi nedvomno terjala več sredstev, kot pa če bi h gradnji bazena pristopili sedaj, ko je na delovišču vsa potrebna mehanizaci- ja, delovna oprema in se- veda izvajalci del. Razmišljal sem o mož- nosti, kako bi vendarle omogočili izgradnjo baze- na tudi pri tej šoli. Re- šitev je nedvomno samo, ena: potrebno bi bilo, da bi Otočani sami, v okviru svoje krajevne skupnoslf uvedli krajevni samopri- spevek (dodatno h tiste- mu, ki ga že plačujemo)! Res je, da je čas stabili- zacije morda neugoden za pristop k taki akciji, to- da prepričan sem, da bi 0,5% netto osebnega do- hodka tistih kategorij ob- čanov, ki imajo nad 2.000 din mesečnega dohodka, bilo dovolj, da bi v nekaj letih zbrali tudi sredstva za objekt, ki ne bo slu- žil le otrokom sedanjih Otočanov, temveč tudi kas- nejšim generacijam. V zvezi s tem bi me zani- malo, ali ste o tej možno- sti na svetu krajevne skupnosti že razpravljali, še bolj kot to pa me za- nima, kakšno je stališče sveta do tega vprašanja. Zaradi tega morda ne bi bilo odveč, da postavite problem na dnevni red sveta, povabite na sejo tu- di predstavnike vodstev družbenopolitičnih organi- nizacij ter ostalih zainte- resiranih institucij in se pogovorite o tej možnosti, ter o stališčih in v odgo- voru na to vprašanje to tudi pojasnite. In ko vam ravno po- stavljam že javno vpraša- nje, dovolite še enega. Zdi se mi, da so z izgradnjo nekaterih športnih objek- tov ter tistih, ki bodo zg- rajeni v bližnji prihodno- sti (misel na telovadnico in bazen pri Posebni šoli ter telovadnico pri novi šoli, morda pa celo tudi bazen!) že podani pogoji, da bi se tudi v okviru krajevne skupnosti Otok ustanovilo Telesno vzgojno društvo Partizan. Z usta- novitvijo tega društva bi zagotovili organizirano de- lo na področju telesne kul- ture vsej številni mladini Otoka, ki je sedaj razdrob- ljena in se vključuje v društvu Partizana v Ga- berju in v mestu. Tako iniciativo bo morda lahko podal tudi vaš svet, zato vas prosim, da se pogo- vorite tudi o tem ter jav- nosti sporočite vaš odgo- vor. Berni Strmčnik, novinar ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA TOVARIŠ JURE KRAŠOVEC! Uvajanje delavske kon- trole je logično nadalje- vanje v graditvi samo- upravnega sistema. Samo- upravno urejanje družbe- no-ekonomskih odnosov ne pomeni le odmik dr- žavne regulative od go- spodarjenja z družbenimi sredstvi, ampak zlasti krepitev številnih funkcij, ki jih prevzema delavec zato, da bi lahko uvelja- vil in izvajal svojo pra- vico odločanja o vseh naj- pomembnejših vidikih go- spodarjenja. Zgodovina nas uči, da se ob napre- dnih zamislih vedno po- javljajo dvomi in odpori. Takšna in podobna na- sprotja so bila in bodo, naloga revolucionarnih sil pa je, da izborijo premoč naprednih zamisli. In ta- ko je tudi z delavsko kon- trolo. Mislim, da je dilem o možnosti uveljavljanja de- lavske kontrole v praksi vse manj. Brez dvoma pa bo od izvolitve organa de- lavske kontrole do vse- binske ustreznosti in uni- verzalnosti njegovih funk- cij potrebno v delovnih organizacijah še marsikaj storiti. Iz anketnih podatkov, za katere vprašujete, je možno razbrati rezultate gospodarjenja in tisto po- rabo dohodka, ki jo anke- ta zajema. Toda celotna podoba gospodarjenja bo znana, ko bodo na razpo- lago analize s primerlji- vimi podatki za posame- zno dejavnost v občini m v republiki. Predhodna analiza, ki jo je izdelala SDK, že odkriva nekate- re pomembne premike v gospodarjenju, zlasti po- zitivne, čeprav je tudi še nekaj negativnih žarišč. Pravilno pripominjate, da vsebuje tretji anketni vprašalnik le podatke o višini osebnih dohodkov, izplačanih v delovni orga- nizaciji in da bi bili inte- resantnejši podatki, ki bi zajemali dohodke, ustvar- jene iz več poslov. Na takšno vprašanje delovna organizacija ne more od- govoriti, ker nima na raz- polago podatkov. Toda na ravni občine je analiza vseh dohodkov možna, saj so na razpolago še davčne prijave, ki zajema- jo vse mogoče vire. RISTO GAJŠEK 4. stran — NOVI TEDNIK St.19-24. maiio. Pomen ki v delovnih kolektivih - Papirnica Radeče (4) Tekla je ž>e skoraj tretja ura našega pomenka in konC- no smo se ustavili tudi pri — Novem tedniku. Mnenja radeških papimičarjev so bila odkrita. Kritična. Povedali so, da v Radečah ne mirujejo. Da so vsa podjetja, ne samo Papirnica, močno povezani s krajem, da so nerazdružljiva celota. In da bi zato lahko o njih več pisali. No, pusti- mo ob strani, da so Radeče priključene na ljubljansko te- lefonsko omrežje in jih je tAgžko telefonsko povabiti na razgovor. Da se iz Radeč le tu in tam kdo oglasi na stra- neh NT. Da najbrž sami pre- malo storijo za večjo obve- ščenost območja o njihovih uspehih, težavah in načrtih. Važnejše je, da njihovo delo z roko v roki res zasluži pri- jazno predstavitev. To je pokazal pomenek v radeški papirnici, v kolekti- vu, ki daje kruh okrog 450 delavcem iz Radeč, Jagnjeni- ce, Vrhovega in od drugod, v razgovoru so sodelovali Ludvik Sotlar, sekretar to- varne in član poslovnega od- bora, Tomaž Krav ogel, pred- sednik aktiva ZM in vzdrže- valec elektronskih naprav, Franc Kmetic, predsednik od- bora za medsebojne odnose in razmerja, sicer delovodja, in Pavle Uhan, vodja tran- sporta in namestnik predsed- nika delavskega sveta. Pred- sednika imajo na enoletni srednji partijski šoli v Ljub- ljani. * KAJ STE DOSLEJ STORI- LI ZA URESNIČITEV US- TAVNIH SPREMEMB? KA- TERE CILJE STE PRI OD- LOČITVAH O USTANAVLJA- NJU TEMELJNIH ORGANI- Z-^CIJ ZDRUŽENEGA DELA NAJBOLJ UPOŠTEVALI? LUDVIK SOTLAR: Zaveda- mo se, da dajejo ustavne spremembe možnosti izbolj- šanja samoupravljanja, za ne- posredno samoupravljanje, za to, da se v temeljnih organi- zacijah združenega dela vsa- kemu delavcu približa samo- upravno odločanje. Komisija delavskega sveta je pripravi- la osnovna izhodišča za te- meljne organizacije združene- ga dela in ekonomski izra- čun. Značilnost naše proiz- vodnje je izredna sklenjenost tehnološkega procesa. Zato smo se odločili za dve TOZD — osnovna proizvodnja in fi- nalizacija papirjev. Samoup- ravnega sporazuma še nismo sprejeli. Predlog smo obrav- navali pO obratih in priprav- ljamo samoupravne akte za delo obeh TOZD. KAKO SO BILI DELAVCI VKLJUČENI v TE PRED- VIDENE SAMOUPRAVNE SPREMEMBE? TOMA2 KRAVOGEL: Raz- prave so potekale po ekonom- skih enotah oziroma na zbo- rih delovnih ljudi. Posamez- niki so na teh zborih govo- rili o bistvu ustavnih spre- memb. LUDVIK SOTLAR: Osnov- na organizacija ZK je o tej temi dvakrat govorila. Mo- ram povedati, da se pri nas zbori delovnih ljudi večkrat sestajajo. Ugotavljamo na pri- mer mesečno realizacijo pro- izvodnje, medsebojne odnose, tekočo problematiko. O sa- moprispevkih in o drugem. PAVLE UHAN: Na ta na- čin lahko dosežemo najbolj- šo obveščenost. Ker imamo izmensko delo, se sestanemo na zboru, ko ena izmena kon- ča z delom. Na zborih po iz- menah smo lahko zelo kon- kretni. Delavci so včasih še preveč konkretni. A tako naj- lažje rešujemo osnovne živ- ljenjske probleme. ZANIMIVO JE, DA STE TAKO RAZVILI ZBOR DE- LOVNIH LJUDI KOT OB- LIKO NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA. V TO- VARNAH NAJVEČKRAT PRAVIJO, DA JE ZBORE TE2KO ORGANIZIRATI IN DA NISO KORISTNI. PO- VEJTE MI KAK KONKRE- TEN PRIMER, KI STE GA REŠILI NA ZBORU. LUDVIK SOTLAR: V pro- izvodnji je prišlo do večjega izpada papirja. Na zboru de- lavcev smo to razčistili in ugotovili, da je nastala slab- ša kakovost papirja zaradi malomarnosti. Mislim, da je tako konkretno samoupravno razčiščevanje zelo pomemb- no. FRANC KMETIC: Ce gre ideja od delavca navzven in se upošteva, lahko pričaku- jemo boljše rezultate. Obve- ščenost je pogoj za boljše samoupravljanje. Ce bo de- lavec vedel, kako odločati o dohodku, da bo tudi vse ra- zumel, potem bo lahko dobro samoupravljal. V to nalogo pa bomo morali vložiti več truda. ALI DELAVCI V VAŠI TO- VARNI VEDO, KAKO SE DELI DOHODEK? LUDVIK SOTLAR: Moram seči nazaj in povedati nekaj značilnosti o naši tovarni. Včasih so se delovna mesta dedovala iz roda v rod. Ne- katerim je bil najpomemb- nejši samo zaslužek. Tudi še danes. Vendar sedaj prihaja- jo mlajši z ustrezno izobraz- bo. Zavest se menja. Tisti, ki hočejo, lahko zasledujejo celotno politiko delitve. A mnogi še vedno ne vedo, kaj lahko naredimo v samoup- ravljanju. Dopolnila dajejo še večje možnosti, pa se jih ne- redko sploh ne zavedamo. Mi smo dosti naporov vložili v strokovno rast kadrov, v izo- braževanje, da bi se kadrov- sko ojačali, pa tudi v to, da bi vsakdo vedel, kakšne so njegove pravice in dolžnosti. Včasih še pridejo do izraza ozki interesi. Morda je pre- malo želje za več samouprav- nega odločanja. KAKO ZAGOTAVLJATE, KONKRETNO, NEPOSRED- NO VEZ MED OBRATOM, DELAVCI IN DELAVSKIM SVETOM. OD TEGA MED- SEBOJNEGA ODNOSA JE V PRECEJŠNJI MERI ODVIS- NA DOBRA OBVEŠČENOST DELAVCA NA PRIMER TU- DI O POMEMBNIH POSLOV- NIH ODLOČITVAH, O DE- LITVI DOHODKA IPD.? TOMA2 KRAVOGEL: Do- slej med enoto in delavskim svetom ni bilo dobre pove- zave. Član DS je dobil gra- divo za sejo pravočasno v roke, toda pred sejo ni bilo nobene organizirane razpra- ve, član DS ni bil pravza- prav nikomur odgovoren. Po novem bo drugače. PAVLE UHAN: Član DS je bil odgovoren delavcem, a ti so premalo zahtevali od nje- ga. Niso ga vprašali, kako in kaj. Delavcem moramo po- vedati za vse njihove pravi- ce in dolžnosti, pa bodo še bolj zahtevali neposredno sa- moupravo. No, nemalokrat bolj poznamo samo pravice. Člane delavskega sveta in ko- lektiva moramo bolj usposab- ljati, bolj izobraževati, da bodo vedeli, zakaj investicije, kako se deli dohodek. Imeli pa smo smolo. Ko smo hoteli v sodelovanju z laško delav- sko univerzo organizirati se- minar, nam ni poslala pre- davatelja, ljudje pa so čaka- U. LUDVIK SOTLAR: Hoteli smo organizirati štiri semi- narje, pa ui šlo. Aranžma i laško delavsko univerzo ni uspel. Morali bomo sami or- ganizirati različne oblike izo- braževanja. Glede odnosa med DS in delavci pa bi re- kel takole: prej smo šli s se- je DS na debatni krožek, ko- mentirali smo odločitve sa- moupravnega organa, sedaj pa bi morali najprej imeti v enoti debatni krožek in sta- lišča prenesti na sejo DS. Predvideli smo zbore delov- nih ljudi, ki se bodo sestali pred zasedanjem delavskega sveta. FRANC KMETIC: Kdor ho- če biti obveščen o sklepih DS, lahko vse prebere na v oglasni deski.' Pripravljamo pa interni bilten. Člani samo- upravnih organov prejmejo zapisnik. Obveščenost je do- kaj dobra. Vprašanjte pa je, koliko prenašajo člani DS vsebino sej med delavce. Vprašali ste, kako dela od- bor za medsebojn-s odnose in razmerja in če smo rešili kak konkreten problem. Smo. Pritožila se je skupina delav- cev, češ da so norme pre- visoke. Posebna komisija je ocenila upravičenost kritike. Ugotovitev, da je bila norma povečana zaradi mehanizaci- je, je bila delavcem obraz- ložena. TOMA2 KRAVOGEL: Še bolj pa bomo morali razvi- jati družbeno in strokovno izobraževanje. PAVLE UHAN: Ljudje vse bolj spoznavamo, da imamo premalo znanja, da se mo- ramo usposabljati. LUDVIK SOTLAR: Za stro- kovno izobraževanje smo pre- cej storili. Imamo pa pre- malo razvite oblike družbe- nega izobraževanja za delav- ce, čeprav smo podpisniki družbenega dogovora o druž- benem izobraževanju. Več je delovne zavesti, več je želje po izobraževanju. Več je us- posobljenosti, boljše bo sa- moupravljanje. To moramo vedeti. NANIZALI STE GLAVNE ZNAČILNOSTI SAMOUP- RAVNEGA 2IVLJENJA V TOVARNI. 2E UVODOMA PA SMO SE DOMENILI, DA BOMO REKLI BESEDO, DVE TUDI O NARAVNI PO- VEZANOSTI RADEŠKE PA- PIRNICE Z OKOLJEM. NA KAJ BI MORALI POSEBEJ OPOZORITI? PAVLE UHAN: Večina na- ših delavcev živi na treh po- dročjih — v Jagnjenici, Ra- dečah in na Vrhovem. Mar- sikdo med njimi je aktiven na terenu, v KS, v SZDL. Zato v tovarni radi p>omaga- mo. Na Svibnem sedaj gra- dijo cesto in smo nekaj sred- stev že odobrili. FRANC KMETIC: Tovarna ima zelo dober odnos do vseh okoliških krajev. Veli- ko pomaga, saj ve, da gredo vsa ta sredstva za naše de- lavce. LUDVIK SOTLAR: Naša krajevna skupnost je res pra- va krajevna skupnost. Dela po jasnem programu, ki ga pomagajo sfinansirati vse de- lovne organizacije v Radečah. Po določenem dogovoru. Pri- spevajo torej vsi delovni ko- lektivi. Na ta način rešuje- mo problema zdravstva, sta- novanj za šolstvo, naloge na področju telesne kulture. KS načrtuje gradnjo bloka, asfal- tiranje ceste, sprejem urba- nističnega načrta in še kaj. Vsi bomo enotni v uresniče- vanju tega programa. PAVLE UHAN: Vzdržujemo radeški stadion, TVD Parti- zan pa upravlja bazen. Daje- mo tudi sredstva za tekmo- valni šport. V sezoni imamo okrog 120 aktivnih nogome- tašev in spodbujamo različ- ne športne discipline. Skrat- ka, čutimo potrebo za orga- nizirano telesno kulturo de- lavcev. TOMA2 KRAVOGEL: Ob- činska zveza za telesno kul- turo v Laškem zaradi tega včasih ne čuti potrebe, da bi finansirala posamezne športne dejavnosti. RAZVESELJIVA JE TA PO- VEZANOST KRAJA IN DE- LOVNIH ORGANIZACIJ. DO- BER VZGLED DAJETE. KAJ- TI SKRB ZA DRU2BENI STANDARD DELAVCA SE NE SME KONČATI MED ZIDOVI TOVARNE. NA KONCU PA SE POVRNIMO K SAMOUPRAVLJANJU. KAJ MORATE STORITI, DA US- TAVNA DOPOLNILA NE BO- DO OSTALA LE NA PAPIR- JU? PAVLE UHAN: Delavce mo- ramo prepričati, da so dopol- nila namenjena človeku. In usposobiti ga moramo. FRANC KMETIC: Delavec mora postati edini nosilec odločanja o delitvi dohodka in vsega življenja v podjet- ju- TOMA2 KRAVOCiEL: Vs^l delavec je člen v verigi moupravijanja. Vsak ta {u mora biti dejaven v san, upravljanju. LUDVIK SOTLAR: Doj^ nila moramo uresničiti, \ važna samo oblika. Važna j zavest, da živimo v sam upravni družbi in da mg, biti vsakdo samoupravno || tiven. Za uresničevanje ustj, nih sprememb nosijo velU odgovornost politične organ zacije. * Ko bomo načrtno uveljai Ijali ustavne spremembe j razmišljali o položaju kij jevne skupnosti, pa o njena finansiranju, se bomo mora najbrž spomniti takih delo nih organizacij, kot je rad ška papirnica. In drugi j deški kolektivi. Ta povezan« kraja s tovarnami, to delo roko v roki za družbeni stan dard delavca, človeka, je do ber kažipot. In dokaz novi pojmovanj o družbenem znj čaju ustvarjenih sredsten Praksa, da dajejo delovn organizacija del sredstev p zaključnem računu kraja nim skupnostim, kjer živi] njihovi delavci, torej dobil polno vrednost. Radeški papirničarji se, I so tudi odkrito iznesli, za? dajo želja in pomanjkljivo« v sedanjih samoupravnih a nosih, na področju izobraže vanja in obveščanja. 2e to spoznanje jim bo pri delt pomagalo. Kar zadeva ol)W ščanje navzven pa — Ncni tednik vas vabi k sodelon nju. Oglasite se! Besedilo: J02E VOLFANE Slike: JURE KRAŠOVE' Tomaž Kravogel Ludvik Sotlar Pavle Uhan \ Franc Kmetic 2ivo so mi ostale v spomi- nu besede odbornika Toneta Laznika, na eni izmed zadnjih sej žalske občinske skupšči- ne, ko je govoril o delu skla- da skupnih rezerv gospodar- skih organizacij. Pobrskal sem po novinarski beležnici in iz nje zapisal: »Mišljenja sem, da se sredstva iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij vse prelahko daje- jo in da se nad porabo teh sredstev vodi prešibka kon- trola. Po mojem mnenju je bilo najmanj polovico teh sredstev po nepotrebnem iz- plačanih in od tega ni bilo nobenih rezultatov. Prehitro se odloča, ko se razdeljujejo sredstva tega sklada, eksper- tize pa, ki se izdelujejo, so premalo pozitivne, da bi lah- ko dale želj ene rezultate. Pred sabo imam poročilo, ki je bilo o delu sklada skup- nih rezerv gospodarskih orga- nizacij občine 2alec predlože- no skupščini sklada, o njem pa je spregovorila tudi že ob- činska skupščina. Sklad je v lanskem letu razpolagal z ne- kaj manj kot pol milijarde starih dinarjev. Večina teh sredstev je bila porabljena kot kratkoročni krediti neka- terim delovnim organizaci- jam, ki so pristopile k izva- janju sanacijskih programov. Tako so iz sklada dobile sred- stva podjetja, kot so: SIP Šempeter, Ferralit Žalec, Ga- rant Polzela, Obrtnik Prebold, Montana Žalec in Gradnja 2a- lec. Vsa omenjena podjetja so dobila pomoč sklada za naložbe in osnovna sredstva, pri čemer pa je treba pouda- riti, da je sklad prispeval svoj delež le iK>d pogoji, da je tu- di delovna organizacija zago- tovila ustrezen delež lastnih sredstev. Poleg tega pa so ne- katera podjetja dobila kredi- te iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij tudi za obratna sredstva, in sicer kot kraticoročno premostit- veno posojilo. Taka sredstva so dobila podjetja: Keramič- na industrija Liboje, Ferralit, Garant, Avtoprevoz Šempeter, Gradnja 2alec in Sigma 2a- lec, ki pa je i>osojilo tudi že vrnila. GRADNJA 2ALEC: Spričo problemov gradbene operati- ve se je podjetje preusmerilo na industrijo gradbenega ma- teriala, predvsem proizvodnjo dimnih elementov SCHIE- DEL. Proizvodnja je že stek- la, vendar se bodo rezultati pokazali šele v letošnjem le- lu. Podjetje lanskega poslov- nega leta sicer ni zaključilo najbolje, saj je doseglo manj- ši dohodek kot leto poprej, kljub temu pa so porastli skladi in sredstva amortizaci- je, kajti preusmeritev pod- jetja nikakor še ni zaklju- čena. AVTOPREVOZ ŠEMPE- TER: Podjetje je poslovno le- to zaključilo veliko boljše kot leto p>oprej. Celotni dohodek je porastel za 29,9 odstotlča, amortizacija za 44 odstotkov, dohodek za 22 odstotkov, skladi pa so se nekajkratno pomnožili. Torej vse v naj- lepšem redu. MONTANA: Celotni doho- dek je za 25,8 odstotka večji kot leto poprej, za 61 odstot- kov pa je večja tudi amorti- zacija. Dohodek je sicer neko- liko padel, vendar je močno porastel rezervni sklad in po- rastla je vrednost osnovnih sredstev. V podjetju imajo trenutno sicer določene pro- bleme okoli novih kapacitet, vendar vse kaže, da se bodo iz tega kmalu izkopali. KERAMIČNA LIBOJE: Pod- jetje je uspešno zaključilo po- slovno leto in zabeležilo po- membne rezultate na vseh po- dročjih. Celotni dohodek je za 26,2 odstotka višji kot leta 1971, amortizacija za skoraj 40 odstotkov, dohodek je po- rastel za 21 odstotkov, rezerv- ni sklad pa se je petkratno povečal. Vsekakor pomembni rezultati! Še in še bi lahko naštevs li, pa smatramo za nepotre- no, kajti že iz dosedanjej sledi, da nikakor NE DB^ trditev, da je sklad svoj sredstva dodeljeval na osi* vi prešibkih ocen in da sej upravni odbor prehitro odH čal o tem, komu naj se <" delijo krediti. Delovne orgi nizacije, ki so iskale ponii' pri skladu, so prihajale sklad z utemeljenimi prog^ mi, dobrimi študijami in ločitve sklada so bile vse kot prehitre. Nedvomno ' rezultati vsaj nekaterih P"" jetij že doslej takšni (v os* lih se bodo p>okazali kasnej«^ da lahko mirno trdimo, dal sklad opravil in opravlja P* membno dejavnost, da ^ vpliven gospodarski dejavn'^ katerega politika je usmeri^ na v celovita prizadevanja ? hitrejšem napredku celotneS* gospodarstva v žalski ob^i''; Sleherna kritika, ki je *j bronamema, je korist"* (morda je poznamo vse V^. malo!), vendar mora temeU, ti na trdnih argumentih, nih osnovah in mora biti f sredovana tudi tako, da ".^ kaj prispeva k razreševal'] določenih problemov. V ^ primeru bi kaj takšnega P cej težko trdili! BERNI ftt. 19—24. maj 1973 NOVI TEDNIK — 5. stran Kritika spodrsljaja v ponedeljek opoldne hi morala biti druga seja članov skupščine solidaronstnga stanovanjskega sklada občine Celje. Zaradi nesklepčnosti zasedanja ni bilo. Preložili so ga na danes opoldne. Slaba udeležba delegatov v skupščini, ki naj bi začrtala pot reševanja vseh vprašanj stanovanjskega gospodarstva v občini, je naletela pri navzočih na ostro kritiko. »Kako se naj lotimo dela, če ga ne- kateri podcenjujejo!« Nesklepčnost je presenetila tembolj, ker je bila na dnevnem redu obravnava nekaterih pomembnih vprašanj. Nesklepčnost pa je odprla tudi ne\a'e a druga vprašanja: kako bo zaživel občinski stano- vanjski solidarnostni sklad, če bodo nekateri člani skupščine (v tem primeru več kot polovica) od časa do časa kazali brezbrižan odnos do dela in odgo- vornosti, ki so jo sprejeli. In še več, na seji, ki je ni bilo, so ugotovili, da je še vedno sedem delovnih in drugih organizacij, ki še doslej niso imenovale svojih predstavnikov v skupščino sklada. Tako je prišlo do nesklepčnosti druge seje skuvščine tudi po njihovi zaslugi. Za sklepčnost in veljavno odo- čanje so namreč manjkali štirje člani. Vrh tega so odprli vprašanje namestnikov čla- nov skupščine solidarnostnega stanovanjskega skla- da. Skupščina namreč šteje 54 članov. Lahko se bo zgodilo, da bo zaradi objektivnih razlogov nesklepč- na še kdaj. Ali se ne bi zaradi njenega nemotenega dela odločili tudi za volitev namestnikom članov skupščine? Glede na delejatski sistem, ki ga uva- jamo v našem delu in življenju, je takšna pobuda vredna t>Se pozo nzsi. In še nekaj — morda pa je do nesklepčnosti druge seje skupščine prišlo tudi zaradi prep-.znega pošiljanja vabil. Nekateri člani so namreč povedali, da so ga sprejeli dopoldne na dan zasedanja. Pri- mer vsekakor potrjuje, da bo morala tudi adrr.ini- stracija sklada zagotoviti nemoteno delo članov skupščine in njenih orpnr.ov M. Le zakaj tako? Dobri dve leti so tekle priprave na sprejetje zakona o starostni pokojnini kmetov, pred letom dni pa je bil v skupščini izglasovan zakon, po katerem naj bi skromne dinarje dobili ljudje, ki so kmetje in stari 75 let, v na- slednjih letih pa naj bi se starostna meja postopoma zni- žala na 65 let. Letos so zakon pričeli izvajati. Pokazal pa je polno nejasnoiti in nepričakovanih pasti^ zaradi katerih ostarel človek, ki je kmzi in star 75 let, ne bo dobil borih 250 di- narjev na mesec. Brez teh dinarjev naj bi ostali preužit- karji izpred 1. 4. 1965, pa veliko kmetic — vdov pa še marsikateri. Zakon se je pričel izvajati in pokazale so se krivice, ki so najbolj očitne na konkretnih primerih, zato ni čud- no, da so kmetje ogorčeni, zato ni čudno, da je skupšči- na skupnosti po':ojninskega zavarovanja že terjala spre- membo zakona. Tudi v republiški skupščini so se slišali glasovi o premajhni dodelanosti zakona, kritiko pa so iz- rekal ljudje^ pos anci tistega zbora, ki so zakon, kakr en je, tudi sprejeli. Kako bi rekli zdaj? Po toči je zvoniti prepozno zlasti, če nismo nič naredili, da bi pomi3lUi na posledice? In kako, da poprej, pri pripravi, ni nihče vedel, kaj se lahko zgodi, in vse leto po tem, ko je bil zakon že sprejet, tudi ne? Ta trenutek, ko pokojnine že prihajajo, ko se še re- šujejo zadnje vloge ostarelih kmetov, pa vsi vse vemo in znamo opozarjati na krivice, ki se dogajajo po terenu. Znamo tolmačiti zakon in tudi povedati, zakaj temu in onemu kmetu pokojnina ne pripada, pri tem pa pozabljamo na vsebino, ki v svojem bistvu in nedorečenosti skriva še toliko stvari in terja popravek? Kako naj vse to razume kmet, ki je star in je njegova okorna roka še komaj pri- jela za pero, da je napisala prošnjo za starostno pokojnino? Togost črke pa je ostala neusmiljena in ne predvideva nikakršnega odstopanja, pa terja zato za vnaprej bolj od- govorno in temeljitejše delo, zlasti, če zadeva tako kočlji- ve zadeve, kot je starost in osamljenost. Zal se je zgodilo tako, da teče beseda o zakonu, ki je bU komajda sprejet, a se že terja njegov popravek, žal pa se ob tem vzbuja nevotreben občutek krivice in jeze tistih kmetov, ki niso mnenja, da se na napakah učimo. ZDENKA STOPAR Šentjur Ob nedavnem tednu RK smo povprašali tajnika občin- ske organizacije RK v Šent- jurju Ivana Kolmana o delu njihove krajevne organizacije, ki je ena najbolj aktivnih. Koliko dejavnosti ima vaša organizacija RK? Naša organizacija ima več dejavnosti: od krvodajalstva do pomoči ostarelim in obne- moglim osebam, stalne skrbi za prizadete, bolne in pone- srečene, organiziranja 20 in 80 umih tečajev prve pomoči, nege bolnika, ki traja čez vse leto in tečaji prve pomoči za šoferske izpite. Te je le- tos opravilo že 150 kandida- tov. Vsako leto imamo tudi zbiralne akcije. Zbiramo ob- lačila, obutev in posteljnino. Letos bomo imeli zbiralno akcijo 31. maja, pomoč pa dobimo tudi od občine Šiška. Tako naberemo 4 tone mate- riala za pomoč socialno ogro- ženim. Vaša organizacija je za svo- je delo dobila že več priz- nanj. Da. V času, kar obstoja, so naši člani dobili pet zveznih odlikovanj — zlatih znakov in 21 republiških odlikovanj — srebrnih znakov. RK v vaši občini je letos pobudnik akcije »za zdravo okolje človeka«. Z akcijo urejevanja okolja smo že začeli. Po vseh šolah so izdelali programe te akcije in otroci so se zagnano lotili čiščenja okolja. Akcija bo prav gotovo uspela, saj bodo v njej sodelovale poleg šol tudi krajevne skupnosti m organizacije RK. Akcija se bo nadaljevala tudi drugo leto in naslednja. Boste tudi letos imeli tek- movanje prve pomoči^ Bomo. Tekmovanje bo to nedeljo v Slivnici. Zmagoval- na ekipa bo šla na republi- ško tekmovanje, obdarimo pa vse sodelujoče ekipe. D. P. obrazi mm JEROMEL Kdo v Vitanju ne pozna Viktorja Jeromla, priza- devnega 63-letnega Vitanj. čana? Ne bomo se mu za- merili, če smo ga tako imenovali, saj se za Vi- tanjčana sam prišteva, če. prav ni od tam doma. Kot trgovski pomočnik je pred leti zajadral v te kraje, pognal korenine, se pravi oženil in si postavil dom, ustvaril družino in ostal. Danes je Jeromel pojem poštenosti in le tej nje- govi neprecenljivi lastno- sti gre hvala, da ga po- vsod imajo radi in se v kraju ne zgodi brez njega čisto nič. Ni zaman že od leta 1956 predsednik kra- jevne skupnosti, pa porot- nik, pa presojevalec med spori ljudi... Ugled Si ne ustvariš kar tako, za to potrebuješ dol- go dobo in doslednost, pravi sam in skromno pri- stavi, da mu je to živ- ljenjsko vodilo. V tem du- hu je vzgajal tudi svoje otroke, čeprav mu tudi ni bilo vedno z rožicami po- stlano. Kar ima, je sad trdega dela, ima pa toliko lepih stvari — lovskih tro- fej in rož, rož, da se po- gled vedno na njih ulovi. Rože zunaj, rože znotraj, rožnato v srcu, pri tem pa je premišljena beseda vedno na mestu. Pa tista, ki govori o razvoju kra- ja, pohorskega kraja, ki išče svoj prostor pod son- cem v okviru konjiške ob- čine. Svoje potomce (štiri), je pripeljal do kruha, le ena se še ubada v celjski gimnaziji, pa mu ostaja nekaj časa še za urejanje zadev, ki terjajo veliko posluha in preudarnosti Zlisti pa je bil Viktor Je- romel angažiran ob zad- njem referendumu za kra- jevni samoprispevek in tu je zastavil vse svoje mo- či. »Nekako smo želeli o- prati sramoto, ko smo pred leti na volitvah pro- padli, no, pa smo se zdaj odrezali najbolj«, je skromno pripomnil. Upo- kojen je zdaj, zato ima nekaj več časa za druge stvari, prej pa mu je tr- govska stroka pobirala moči Dvajset let je delal v trgovskih podjetjih, bo- disi kot upravnik ali re- ferent na nekdanjem ok- raju. Tako so se mu leta iztekla, da sam ni vedel, kako in kaj. Niso še vi- soka, a le toliko, da jih je napolnil z modrostjo spoznanja, da je njegov odnos do sveta, ki ga ob- daja, plod lastnega spo- štovanja in nenehne do- slednosti V vsaki stvari, pa tudi če gre le za ma- lenkosti Res, globoko prepriča- nje! ZDENKA STOPAR turizem Gore nad Bistrico ob Sotli so že od nekdaj bile priljubljeno izletišče. Tudi danes se Gore ne morejo pritoževati nad obiskom. Mnogo gostov prihaja še zlasti zaradi obilice zgodovinskih spomenikov. To so predvsem kapelice, v katerih lahko vidite čudo- vite gotske freske, nedavno tega restavrirane, kipec, ki je po vsej verjetnosti ena Izmed najstarejših upodobitev Križanega na Slovenskem in še mnogo drugih zanimivosti, ki se jih splača pogledati. Se posebej opozarjamo na izredno širok razgled. S pla- note lahko vidite dobršen del Hrvatskega Zagorja.' Obsotelja in Kozjanskega. Gore vam lahko nudijo toplo brano in dobro vf- no. vse to pa lahko dobite pri gostilničarju Raut- nerju. Na sliki: Takšno sliko vam nudijo Gore vsako, kolikor toliko \epo nedeljo, neredkokrat pa tudi ob navadnih dnevih. MST OBČNI ZBOR OTD CELJE NIČ VEČ LEPO »Predlagam, da bi ime društvenemu glasilu spremenili. Celje ni več lepo mesto, marveč . . .« Tako je v razpravi na občnem zboru celjskega olepševalnega in turističnega društva med drugim dejal dr. Ervin Mejak in opozoril še na nekatere druge nepravilnosti. Redni delovni obračun celjskega olepševalnega in turističnega društva je minil ob tradicionalni polni zase- denosti velike dvorane Narodnega doma in ob konkret- nem razpravljanju o celjskih problemih, škoda le, da je bila razprava zaradi koncerta opernih in operetnih arij nekoliko okrnjena, saj je ostalo še nekaj nedorečenih be- sed, pripomb, predlogov. Navzlic temu je zbor uspel. 2e predsednik Rado Jenko je nanizal nekaj vprašani, ki so značilna za mesto ob Savinji. Ne gre samo za kritične pripombe na račun čistoče, marveč tudi za dejstvo, da je imelo društveno delo veliko oporo pri večini Celjanov in ne nazadnje pri občinski skupščini. Predsednik je med drugim opozoril na čistočo mesta, na pranje ulic, na ceste, ki jih v veliki meri onesnažujejo tovorni avtomobili gradbenih podjetij, na zanemarjene pločnike, na preveliko število divjih garaž, na zmanjše- vanje zelenih površin itd. Znova je izrazil željo, da bi društvo uredilo pri bivši Faningerjevi hiši ob cesti na Stari grad razgledno točko. Tudi Pelikariova pot je po- trebna obnove. Celje pa med drugim potrebuje še nov hotel, ki bi naj postal družabno središče. In končno, ra- zvijajoči se rekreacijski turizem mora dobiti vso podporo. To še zlasti velja za Celjsko kočo, Svetino, za šmartinsko jezero in območje Na gričku. Zbor je po besedah podpredsednika skupščine Marja- na Ašiča pozdravil pobudo za ureditev poligona za avto šolo. Priznanje je dobila tudi krajevna skupnost Otok, ki se je uspešno lotila nekaterih del za ureditev soseske. Tej pobudi sledijo še druge krajevne skupnosti kot Ga- berje-Hudinja, Dolgo polje itd. Ob sklepu in volitvah članov društvenih organov so predsedniško funkcijo znova zaupali Radu Jenku, pod- predsedniško Zoranu Vudlerju, tajniško pa Mariji Fidler- jevi. Vrh tega so na zboru imenovali častna društvena člana in to prof. Janka Orožna in akademskega slikarja Cvetka ščuko. -mb VEČ KOT 30 DOMOV Junij, julij, avgust . . . meseci, ko več ali manj zamre družbeno politično življenje in čas, ko tudi proizvodni rezultati niso takšni kot v prejšnjih mesecih in pozneje. To je obdobje, ki si ga večina delovnih ljudi izbere za letni dopust. Ali je res samo poletje tisto, ki nudi največ počitka, razvedrila? Zdi se, da na splošno premalo pozna- mo prednosti drugih mesecev, ki so za oddih prav tako privlačni, če ne še bolj. V delovnih kolektivih že tečejo prve priprave na »mno- žično« koriščenje letnih dopustov. Stekla so tudi dela za ponovno ureditev domov, depandans . . pa naj bodo ob morju ali v hribih. Po nepopolnih podatkih imajo samo kolektivi v celjski občini več kot trideset počitniških do- mov, depandans in drugih objektov, ki so na voljo v času glavne turistične sezone oziroma skozi celo leto. V njih je okoli 500 ležišč. Zmogljivosti so torej precejšnje. Ce pa k njim dodamo še tiste, ki jih imajo organizacije v dru- gih občinah celjskega območja, pridemo do velikega po- tenciala, ki je namenjen oddihu delovnih ljudi. Za zasede- nost teh zmogljivosti ni bojazni. Velja splošna ugotovi- tev, da je povpraševanje za njimi večje kot so kapacitete. Kako so v nekaterih kolektivih poskrbeli za letne dopuste svojih članov, bomo poročali v naslednjih šte- vilkah. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 24. maj 197^ Predstavljamo vam Polde Slapnik, sekretar os- novne organizacije ZK v Cin- karni, je tudi predsednik ko- misije za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju ob- činske konference ZKS Ce- lje. V Cinkarni pa je kot vr- šilec dolžnosti direktorja splošnega sektorja med sno- valci uresničevanja ustavnih sprememb. Zato smo mu po- stavili troje vprašanj — o spremembah v organizirano- sti ZK v celjski občini, o de- lu cinkamiških komimistov in o predlogu za novo samo- upravno sestavo Cinkarne. SPREMEMBE V ORGANIZI- RANJU CELJSKIH KOMUNI- STOV SO SPREJETE. OZNA- ČITE BISTVENE ZNAČIL- NOSTI SEDANJE REORGA- NIZACIJE. POLDE SLAPNIK: V bistvu gre za to, da reorganizacija, ki je bila spodbujena že pred leti, ni bila uresničena v ba- zi. Preveč je bilo razvito fo- rumsko delo. član ZK ni bil udeležen kot oblikovalec po- litike ZK. Osnovne organiza- cije so bile preštevilne. To smo vsi čutili, zato razmišlja- nja o spremembah v ZK ni- so od včeraj. O tem je raz- pravljala tudi statutarna ko- misija CK ZKS, X. kongres Zveize komimistov Jugoslavije pa bo zagotovo potrdil seda- nje spremembe. Kaj želimo? Želimo, da postane ZK bolj gibčna in učinkovitejša. Do- sedanji oddelki ZK niso ime- li pravic in dolžnosti, kot jih imajo OZK. Zato oddelki ni- so mnogo delali. Niso se red- no sestajali, niso imeli do- brih programov dela, malo so sprejemali in izključevali. Pri tej reorganiziranosti mora- mo upoštevati to in tudi ustavna dopolnila. Vsaka te- meljna organizacija združene- ga dela mora imeti osnovno organizacijo ZK. Ker so bile sedaj organizacije ZK prešte- vilne, velike, so se zadržale bolj pri informiranju ali izo- braževalnem delu. Dogovorov za konkretno politično akcijo je bilo malo. Enako velja za združene organizacije ZK, kjer so se navadno zelo po- splošeno pogovarjali. Po novem bodo organizaci- je ZK manjše, v Celju jih bo skoraj 80, omogočile pa naj bi učinkovitejše in konkretno delo komunistov. V delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih .Pomembno je, da so se v zadnjem letu organi- zirali člani ZK tam, k.jer do- slej ni bilo organizacij ZK — v pravosodnih organih, ban- ki, na upravi javne varnosti, carinarnici, na občinski upra- vi. .. Nova oblika partijske- ga dela je svet organizacije ZK v KS ali delovni organi- zaciji. Svet bo sestavljen iz delegatov OZK in bo pred- vsem usklajeval delo. Seveda bodo imele OZK tudi oddel- ke. Na terenu bo delala kra- jevna konferenca ZK, sestav- ljena iz stalnega (člani ZK iz KS) in nestalnega dela (čla- ni ZK iz delovnih organiza- cij). Za te člane se bodo te- renci dogovorili skupaj s ko- mitejem. KAKO PA RAZMIŠLJATE V CINKARNI? S KATERIMI PROBLEMI STE SE KOMU- NISTI V ZADNJEM ČASU NAJBOLJ UKVARJALI? POLDE SLAPNIK: Tudi nas moti sedanja organiziranost. V tovarni je pet oddelkov ZK, ki so v zadnjem času dejav- nejši. Največ smo razpravlja- li o poslovanju podjetja, o or- ganiziranosti ZK, kot jo na- kazuje ustavna reforma, na partijski konferenci pa smo tudi obravnavali uresničeva- nje ustavnih dopolnil. Na dnevni red konference damo vse problematične zadeve. Nekaj več smo se angažirali v obliki političnega aktiva. Moram pa reči, da se naš ak- tiv sestaja v razširjeni sesta- vi. Na njem sodeluje tudi do 50 ljudi. Govorili smo še o uveljavljanju stališč plenurtia kemijske industrije, o inte- gracijah, sprejeli smo 7 no- vih članov v ZK, opredelili stanovanjsko politiko. Pri vo- litvah v organe samouprav- ljanja je opravila ZK precej dela, zlasti pri evidentiranju kandidatov za delavski svet. Naše pomanjkljivosti pa so — morda ni dovolj informi- ranja, na področju izobraže- vanja smo šibki in delavske kontrole še nismo organizira- li. Od 1800 članov delavskega kolektiva nas je 115 članov ZK. Pripravljamo spet nove kandidate za sprejem. KJE STE PRI UVELJAV- LJANJU USTAVNIH SPRE- MEMB? ZA KAKŠNO POT STE SE ODLOČILI? POLDE SLAPNIK: Posebna komisija delavskega sveta je ponudila osnutek priprav in predvideva več faz uresniče- vanja. Najprej smo izdelali novo organizacijo dela in po- slovanja. Po tem projektu je oblikovanih več poslovnih enot (metalurgija, kemija, grafika, titanov dioksid, transport, vzdrževanje in glavna direkcija s skupnimi službami). Te poslovne eno- te smo vzeli kot osnove za TOZD in sklep delavskega sveta je, da bo imela Cinkar- na štiri temeljne organizaci- je združenega dela proizvod- ne dejavnosti — metalurgijo, kemijo, grafiko in titanov di- oksid. Vrata za morebitno ustanavljanje novih TOZD pa niso zaprta. Pri tej odločitvi smo izvedli ustrezno samou- pravno organiziranost. Izvoli- li smo centralni delavski svet s poslovnim odborom po de- legatskem sistemu in delav- ske svete po poslovnih eno- tah. Centralni delavski svet sestavlja 77 članov, pravico glasovanja pa ima 49 članov. To je novost v našem delu. V bodočem samoupravnem življenju kolektiva bodo de- ležni pomembnejše vloge tudi zbori proizvajalcev-delavcev, ki bodo imeli vsak svojega predsednika. Sedaj priprav- ljamo samoupravni sporazum in statut, temeljne organiza- cije združenega dela bomo ustanovili do konca leta, od januarja 1974 pa bomo zače- li samoupravljati po novem. HOTEL NA GOLTEH ODPRT Po približno štirinajstdnev- nem odmoru, ki so ga izkori- stili za tekoča obnovitvena dela, bodo jutri, v petek, 25. maja spet odprli ne samo ho- tel na Golteh, marveč bo za- čela z rednimi vožnjami tudi gondolska žičnica. Še teden dni do MPF 73 Prihodnji četrtek zvečer se bodo v Narodnem do- mu prvikrat oglasile fan- fare, ki bodo najavile za- četek letošnjega celjskega mladinskega pevskega fe- stivala. Pokroviteljstvo nad letošnjo največjo manife- stacijo mladinske glasbe je prevzela republiška kon- ferenca SZDL, predsednik častnega odbora pa je Mitja Ribičič. Sicer pa je častni odbor sestavljen iz predsednikov vseh repub- liških kulturnoprosvet- nih zborov ter predsedni- kov republiških kultumo- prosvetnih organizacij. XXX Da bi bilo Celje v festi- valskih dneh kar najbolj svečano, bo občinska skupščina pozvala občane zlasti v centru mesta, da izobesijo zastave in tudi kako drugače okrasijo na- še mesto. Vse koncerte bodo imeli Celjani in dru- gi priložnost poslušati tu- di pred Narodnim do- mom, saj bodo prepeva- nje mladine iz Jugoslavije in od drugod prenašali preko zvočnikov. XXX Prvi inozemski zbor, ki bo prišel v Jugoslavijo, bodo dečki'iz Nizozemske — iz Haaga. Sicer pa bo- do v glavnem vsi zbori prišli v Celje v četrtek popoldne. Kljub temu, da bo v festivalskih dneh v Celju preko- 2000 mladih pevcev, so skrbni organi- zatorji že več kot teden prej za vse sodelujoče za- gotovili kljub skromnim turistično-gostinskim ka- pacitetam stanovanje in prehrano. XXX Posebno obeležje bo Imel tudi na letošnjem fe- stivalu množični nastop združenih mladinskih zbo- rov celjske regije pod vodstvom glasbenega pe- dagoga iz osnovne šole Hudinja Pavla Bukovca. Na tem nastopu v nedeljo dopoldne na Muzejskem trgu bo nastopilo s pro- gramom osmih pesmi pre- ko tisoč pevcev. .KONJENICA'ZA ABONENTESLG v torek, 29. maja- ob 20. uri bo v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju umet- niški večer igralca Marjana Dolinarja. Letos februarja je že bila premiera »Rdeče ko- njenice« Izaka Bablja v Celju, tej pa je sledilo dvanajst zelo uspelih nastopov v Novi Go- rici, Ljubljani, na Dunaju in v Ptuju. Torkov večer pa po- klanja Slovensko ljudsko gle- dališče v Clelju vsem abonen- tom brezplačno. Cemu imamo pripisati talcšen us- peli zadnjega Dolinarjevega umet- niškega večera? Taicole je dejal Marjan Dolinar: »O recitaciji ima- jo naši ljudje še vedno precej na- pačne predstave. Toda mislim, da je to ena najžlahtnejših zvrsti umetniškega ustvarjanja. V mojih recitalih predstavljam vedno ene- ga samega avtorja, ki ml je smi- selno in čutveno blizu in za ka- terega mislim, da nam ima nekaj povedati. Besedila, ki jih izberem, uredim tako, da tvorijo dramatično celoto. Tako se na primer v »Rde- či konjenici« razpleta tragedija ve- likega časa in na videz prepro- stih, v resnici pa velikih ljudi, ki so postavljeni v krvavi čas revo- lucije. Babelj je Zid. Talmud in biblija, ki ju je, kot sam pravi, študiral do osemnajstega leta, sta prisotna v vsej »Konjenici«. Tu ni nobenega naturalističnega pri- kazovanja grozot revolucije, vse se razvija kot nekak obred. In povsod je prisotna velika vera t smiselnost revolucije. Veličina in tragika teh ljudi zaživi pred poslu- šalci v vsej veličini. Da podprem vsebino teh besed, sem se odločil za minimalno ooeno. 2idovski sve- čenik, ki daje vtis sinagoge, moj, kostum pa kaftan. Glasbena sprei- mljava: židovsM spevi iz sinag^ ge. Čas, v katerem je »Konjeni- ca« nastala, Babljevemu delu ni bil naklonjen. Toda svoji viziji sveta je ostal zvest in je zato plačal s svojim življe- njem, čas pa je potrdil nje- govo veličino. Srečen sem, da lahko to veliko delo posredu- jem našemu občinstvu.« Drago Medved Ko že toliko govorimo in pišemo o raznih oblikah po- moči ostarelim ljudem, je prav, če spregovorimo in zapiše- mo nekaj besed tudi o zdravniku. Saj je zdravnik na koncu koncev le človek, ki spremlja ostarele na njihovem zad- njem odseku življenjske poti. Stari bolnik se v svojih te- gobah zanese na svojega zdravnika in v kritičnih trenutkih računa in pričakuje, da mu bo zdravnik, ki mu zaupa, po- magal. Mnogim starim ljudem pa pomeni obisk zdravnika doma mogoče še edino vez, edino obliko stikov navzven. Kaj pravzaprav zdravnik staremu bolniku pomeni, vidimo recimo v primeru smrti zdravnika. Stari ljudje so ob smrti svojega zdravnika žalostni, potrti in obupani, saj so izgu- bili svojega najboljšega prijatelja in pomočnika in sveto- valca. Zaradi tega bodo ostareli ljudje, ki so potrebni zdravnikove pomoči, storili prav, če bodo pri izbiranju toojega zdravnika razmislili tudi o starosti zdravnika sa- mega. Starejšemu in bolj izkušenemu zdravniku bolnik v letih bolj zaupa in pričakuje od njega več razumevanja. Seveda s tako izbiro tvega, da mu bo njegov zdravnik predčasno umrl. Na to vprašanje torej ni lahko odgovori- ti, ni se lahko odločati, prav gotovo pa je zelo dobro, če o tem resno razmislijo in potem preudarno ravnajo. V današnjem času, ko starejša populacija narašča, bi ja naj bil več ali manj vsak zdravnik seznanjen s starost- no problematiko. Torej tudi mladi zdravniki. Tako je vsak zdravnik v določeni meri prisiljen, da se v tej smeri izpo- polnjuje. Motil bi se zdravnik, ki bi podvomil v voljo do življenja recimo kakega osemdesetletnika, če bi podzavest- no mislil, da je tak starček svoje življenje že dopolnil, da je vsega sit, da želi umreti in da želi zapustiti oder živ- ljenja. Ne, motimo se! Stari ljudje imajo za taka stališča zelo prefinjen posluh in večina rada živi do visoke starosti. So zelo radovedni in želijo še do zadnjega daha zvedeti za razplet o raznih živih, aktualnih svetovnih dogodkih. Kaj lahko zavede zdravnika le ena bolezenska diagnoza pri starem človeku. Vedeti pač moramo, da prihaja v sta- rosti do več bolezenskih procesov sočasno. Ta pojav več bolezni je za starostno obdobje značilen in specifičen. Zgo- dilo bi se na primer lahko, da bi ob akutnem popuščanju srca recimo prezrli prav tako pomembne prebavne motnje, obolenje ledvic itd. Ko pripoveduje ostareli svojemu zdrav- niku o bolezenskih težavah, ugotovimo, kako velik pomen daje .'svojemu bolezenskemu stanju in da je njegovo zdrav- stveno stanje nadvse pomembno. Cesto pa zamolči stari bolnik znamenja kakega kroničnega obolenja, ker se je na to pač že navadil. Bo pa govoril o novih bolezenskih znakih. Ne tako red- ko pa se mora zdravnik pogovoriti o bolniku tudi z nje- govimi svojci oziroma sorodniki. Ob dejstvu, da prihaja do več bolezni pri ostarelem človeku istočasno, pa moramo upoštevati tudi spremenjeno reakcijo ostarelega organizma na določeno bolezensko škodljivost. Ko popuščajo čutne funkcije v starosti, se enako zmanjšujejo tudi »alarmne«, obveščevalne in obrambne sile organizma. Tako poteka na primer vnetje slepiča ali pljučnica v mladosti dokaj alar- mantno in dramatično, v starosti pa potekajo ista obole- nja brez klasičnih znakov bolezni in tudi infarkti brez bo- lečine v starosti niso tako redki. Samo po sebi je razum- ljivo, da morajo zdravniku ta dejstva biti vedno prisotna, da mu ne bi kaj »ušlo«. Poleg medicinskih so pa tudi psihološke in socialne okoliščine za zdravnika zelo važ- ne, okoliščine, ](i jih zdravnik ne more prezreti ali podcen- jevati, ko zdravi ostarelega bolnika. Zdravnik bo svojega bolnika do neke meje razumel lahko le, če bo seznanjen s socialnimi pogoji, v katerih je ta bolnik dočakal starost. Vedeti mora, kakšen položaj-ima v krogu svoje družine in v družbi in še veliko drugega. Prav je tudi, če se zdravnik vpraša, kdo skrbi za to, da bo bolnik v redu jemal zdravila, kdo skrbi za to, da se bo bol- nik ravnal po zdravnikovih navodilih in kdo bo skrbel za bolnike, ko bo le-ta še bolj odvisen od tuje pomoči. Zani- mati se mora dalje tudi za bolnikovo gmotno stenje, nje- gove stanovanjske prilike itd., saj ni vseeno, kako na pri- mer stanuje srčni bolnik, kako se hrani in ali se pravilno hrani. Potem se naj zdravnik zaupno pomeni s svojim starim bolnikom o njegovi preteklosti. To je sicer lahko rečeno, čestokrat pa zelo težko izvedljivo. Pogovor poteka počasi, je dolgovezen in pogosto je potrebna dobršna mera potrpežljivosti, preden si 'ahko zdravnik ustvari vsaj okvir- no sliko o bolniku. Tak pomenek je tudi zelo koristen, saj ustvarja zaupno vez med zdravnikom in ostarelim bolni- kom, kar je za zdravljenje pomembno. In če ima zdravnik še poseben posluh in čut za tisto, kar mu bolnik pač zara- di starostne pozabljivosti ni povedal in bolnika spomni na kakšno splošno malenkost, mu bo bolnik nadvse hvaležen. Zdravnik je dosegel svoj cilj. Ker poteka pri starem bolniku vse bolj počasi, počasi zjutraj vstaja, počasi se oblači, počasi se umiva, počasi se hrani, počasi misli, mo- ra zdravnik vse to upoštevati tudi pri samem pregledu ta- kega bolnika in si pač mora za to vzeti čas. če je zdravnik preobremenjen in ravna v naglici, ne dela dobro in ne do- seže svojega namena. Zavoljo tega je delo zdravnika s starimi ljudmi zelo težavno in naporno in na žalost ne uživa vedno v družbi tistega spoštovanja in priznanja, ki mu gre in bi mu mora- lo iti! Ja, zgodi se tudi, da celo nekateri, sicer redki odgo- x>orni in vodilni ljudje delo takega požrtvovalnega zdravni- ka podcenjujejo. Vrednost ostarelega človeka leži v njegovi preteklosti- Ostarelemu ni dovolj, če njegov zdravnik ve, kdo je. ampu^ je ponosen na to, če ga zdravnik pazljivo in potrpežljivo posluša, da tako zve. kaj je njegov stari prijatelj v živ- ljenju bil, kaj je pom-2nil, kaj je delal, kaj je ustvaril dosegel itd. Stari človek želi, da ga zdravnik obravnava 2 vso resnotjo in pozornostjo in ima izreden čut za to, mu zdravnik ne posveča dovolj skrbi. Seveda ne moremo pričakovati od zdravnika, da bo sedaj vrnil ostarclemii človeku zdravje mladih let. Zdravnikov uspeh je že v tem, če je uspel ustvariti v bolniku zaupanje in če uspešno zadovoljivo lajša njegove bolezenske težave, ki so dolgo- trajne, kronične, mučne. S takim ravnanjem se zdravnii^ uspešno bori z malodušnostjo in depresijami v starosti, spodbuja življenjske sile v človeku, mu daje voljo do živ- ljenja, ga mobilizira, ga s svojo osebnostjo poživlja in m^ s tem nudi tisto veselje in radost, ki je za ljudi v leti^ potrebna. Delo tako angažiranega zdravnika se nikdar '^^ da izmeriti in na grame odtehtati! Stari prijatelj ima svojega zdravnika rad, mu zaup<^' mu je hvaležen in ga spoštuje, zdravnik pa je s tem ^ svoja prizadevanja nagrajen, je v sebi zadovoljen in srečen ob spoznanju, da hoče in dela dobro za ljudi, ki so tak^ njegove pomoči še kako potrebni. Ob razočaranjih zmaguje optimizem, brez katerega si takega dela ni mogO" če predstavljati! fet. 19 — 24. maj 1973 NOVI TEDNIK — 7. stran Srečanje z Ratimirjem Pušeljo Hotenje nam m prirojeno pod črnogorskim Durmitorjem je mala vasica. Poščenje se imenuje. Blizu je večji kraj Šavnik, kjer je Ratimir Pušelja pričel hoditi v osnovno šolo, jo polovico skončal, drugo polovico pa v Sarajevu, kjer je živel pri stricu. Po |(ončani srednji šoli za oblikovanje v Sarajevu ga je pot zanesla v Ljubljano na Akademijo za upodabljajočo umetnost, ki jo je končal 1968. leta z diplo- mo pri profesorju Sedeju. Po odsluženju vojaškega roka je nadaljeval post- dipiomski študij pri profesorju Didku. Lani je tako končal tretjo stopnjo študija likovne umetnosti. V Celju poučuje na Šolskem centru za blagovni promet aranžerstvo. K»ko je mogoče skozi li- ^ovnost predstavUati čIovp- ^a? Iz zgodovine likovne fljnetnosti poznamo množi- co primerov. Zanima me. kakšen je tvoj pristop, kot slikarja — že skoraj na kon- cu dvajsetega stoletja, v ča- ju, ko smo že skoraj pozabi- li, da je človeška noga stopi- la na mesec, se pravi — na drug planet? Na to vprašanje ne morem prej odgovoriti, dokler ne prideva do izhodišča, kako se je človek formiral. Zakaj je bil prisiljen, da opazuje ^et okoli sebe? Torej, odgovori najprej na svoje vprašanje! Da bi človek sploh obstal, je moral ohraniti golo življe- nje. Ta njegova borba pa .je porodila neko potrebo. Potre- bo po pripomočku, ki ga je rabil v tej borbi za obstoi. Recimo, da je bil ta pripomo- ček magija, človek se je na- hajal v prostoru, moral ga Je na nek način osvojiti. Ker pa k prostoru sodijo tudi objek ti, je moral osvojiti tudi te No, in en takšen način osva- janja objekta je bil tudi ta da je nekega dne narisa, na steno votline neko žival. Ti- sto, s katero se je srečeval ^ vsakdanjem življenju in v borbi za obstanek. To je sa- mo ena od oblik osvajanja objektov. Ta me kot likovni- ka tudi najbolj zanima. Če pa ob tem upoštevam še agoto- vitev, da so prve predstave na stenah jamskih ljudi na- stale kot odraz težnje, da bi svet pridobili zase, mi to marsikaj pove. To je bil nji- hov »zaianstveni« pristop k želji, da bi obvladali bitja in stvari, kar je bilo zanje v ti- stem času nujno potrebno. Vse te stvari pa so se tako razvijale, da še celo urban: Iffostor v katerem živimo, ni tista prava ljudska at nosfe- fa, v kateri bi morali živeti Zakaj ni? Zato, "ker prostor v kate-^ rem živimo danes, oziroma — oblikovan je tako, da to ne more biti spontan pro- dukt človekovih želja. Člo- vek si je od vekomaj- želel prostosti. Tudi v obliki. Hiša pa je nujnost. Streha nad glavo, svetišče, funkcionalno- st.. . samo toliko, da nas ščiti od nevšečnosti zunanje- ga sveta. Ne smemo pa se vanjo izolirati. Zapreti pred ljudmi in svetom. Standard to danes že počenja. Hišica »meščana« pa je ideal takšne »miselne ureditve«. Kakšne so rešitve? Človek mora prostor obli- kovati v »soglasju« z naravo. Sam je njej del, nihče mu ne daje pravice pK>segati vanjo. S tem uničuje njo, pa tudi sebe, kajti narava in vse kar je njenega, tudi ščiti. To pa radi pozabljamo, danes smo že do kolen zagazili v to na- silje nad naravo, človek tu- di ne sme rušiti narave že za- radi samega odnosa do solju- di. Tam, kjer človek je, je treba prostor še enkrat »po- človečiti«, vendar v pozitiv- nem smislu. Dati mu je tre- ba p>ečat človeškega razuma. Kajti le razum nas ločuje od živali... Toda svet, kakršen je danes je tak zaradi pre- teklosti. Zaradi neprestanega kopičenja nasprotij. Toone. • Kakšne so to spone, kak- šne stiske človeka? Kaj ima to opraviti s slikarjem? Te spone in ti konflikti so še od takrat, ko se le pnffel človek deliti od skupine. Ta- krat se je pričel tudi bati sočloveka. Zaradi skupin. Ker vsaka je imela svojo ideolo- gijo. Ideologijo pa je pora- jal jezik. Največja pridf.^bi- tev človeškega duha je je- zik. S svojo vsebino in moč- jo pa je ustvaril ideoHgiie in s tem konflikte, človek je rasel, ideologija tudi. Zatos^, še danes človek tolče s so- človekom. TO je paradoks je- zika, ker govorimo vsti]j svo- jega. Kakšna pa je potem tvoja likovna ideologija? V sodelovanju z ljudmi. Vsaka družba odreja oblike zavesti, človek je komplek- sen v svojih impulzih. Neka- teri SO osebni, nekateri so družbeni. Moj impuls je sli- kanje. Zato je zame tudi naj- bolj pomembno. Zakaj? Zato, ker je to moj najbolj zrel način izražainja. Ker sem Se tega naučil. Imel sem vo- ljo, da sem dosegel svoj na- čin izražanja. Mislim, da ta- ko ljudem povem največ, ko- likor pač vem. To je neke vrste egoizem, istočasno pa si močno želim, da bi ljudje moje slike sprejeli in da bi nečemu služile. Komu? Človeški družbi. Zakaj? Kaj naj bi imela človeška Idružba od tvojega slikarstva? V življenju nam je najbolj pomembno tisto, kar nam je skupno. Vsem! Kaj je to skupno? To, da nI nasprotij. Saj v bistvu smo vsi eno. Eno ve- liko ENO. Vendar se razli- kujemo. Smo individualisti. Smo najmanj družabna bitja pod soncem. Kakšen prispevek i>otem predstavljajo ljudem tvoje slike? Da stvari in soljudi gledam tako, kakor da so z menoj in ne proti meni. To je bistve- no. Imeti ljudi rad. Vse iz- haja iz nas, vse kar je zunaj, je mimogrede in nebistveno. Kako slikaš, da dosežeS to, da si z ljudmi? Vse moje slike temeljijo na človeškem Uku. Mislim, da je človeški lik univerzalni smisel življenja. Kaj je univerzalni smisel življenja? To, da me ne zadovoljuje gola akcija. Nikoli si vnaprej^ ne določim, da bom slikal. Slika sama je temelj, na ka- terem se dogaja nepretrgan spopad. To je kritično preso- janje stvari, zavzemanje sta- lišč. Je to ta spopad? Je, ampak vsaka nova sli- ka se gradi z novim spopa- dom. Statičnosti ni, ker je stališče vedno enako. Vsaj moralo bi biti. če pa je sta- lišče vedno enako, potem spopadov nikoli ne manjka. Menjati stališče pa pomeni sklepati velike kompromise, ki jih nobena umetnost ne prenese. Morda ravno naj- man likovna. In kakšno je tvoje stališče? Do česa? Do likovnosti, do tvojega dela? Nobeno novo dejanje ni slu- čajno, ker obstoja zanj ute- meljen razlog. Dejanje te- melji na razmišljanju. To je intelektualno intuitivno raz- mišljanje. Slika pa ima svojo zakonitost. Prizadevam si, da se z mojim delom slika širi barvno in kompozicijsko v pro- storu, kakor misel, zaradi prisotnosti forme. Kaj je to — focma? Slika je tvorba likov. Vze- mimo primer klasi('mega tiho- žitja. Na mizi je va/>a. ob va- zi jabolko. Vaza in jabolko sta posamezna lika na sliki in tvorita celoto. Toda del te celote je tudi tisti »prazni« prostor med vazo in jaboJ- kom — se pravi med liki. Tako je tudi »prazen« prostor v aktivnem stanju, ki pov- zroča napetost. Razmerja med liki. To je tisto, kar pravijo ljudje na razstavah — to pa slikar ni dobro postavil, to pa je preveč levo, to desno itd. Objekti na sliki pa ima- jo seveda tudi barve. Ni vse samo forma. Kaj je barva? Kako ji je na sliki ime? S fizikalnega ali likovnega stališča? Ti me zanimaš kot likovnik in ne kot fizik. Slika se brez barv ne mo- re zigraditi. Tam, kjer je sve- tloba, je tudi barva. Ni glas- be, preden je ne čujemo. Vi- diš, tako se barva imenuje na sliki. Slika pa z dobro barvo dobiva nove dimenzije. Barva diha samo v globino, tako da slika v bistvu nima gladke ploskve. Ni pa vse- eno, kje bodo posamezni elementi na sliki. To je ti- sto, ko sva govorila o for- mi. V interesu slike je, da so elementi, liki, vsak na svo- jem mestu. Kaj je »pravo« in kdo ima pravico o tem odločati? Lahko sem brez roke ali noge. če mi vzameš oboje, bi imel občutek, da sem neko- risten. Tako tudi pri posta- vitvi likov ni vseeno, kaj do- sliko na kaj opozarjati ali obratno. Tako se pri sliki ta- koj pojavi trenutek »prisot- nosti«. Prostorske enote so v bistvu fizikalni pojavi, ki zahtevajo ohranitev ene po- javnosti nad drugo. To je tu- di realizacija med prostorom in človekom, človek se ved- no skuša prilagoditi tistim dimenzijam, ki so mu znane tn dojemljive. Če nekdo re- če, da je modra barva lepša od rdeče, čeprav sta obe ena- ko izpostavljeni, nimamo no- benega razloga, da bi dali komu prav ali ne. Če pa se pojavi več barv, je tudi več odnosov. Tu pa je poklican slikar, da jih uravna. To je stvar stroke, če kot slikar upoštevam pri slikanju odno- se na sliki, se s tem obenem ukvarjam tudi s psihologijo, sociologijo. Slika kot celota pa je projekcija časa v kate- rem živim, če pa skušam s sliko na kaj opozarjati ali celo spreminjati, pa je to ce- lo negacija časa. Provokacija, ki se spravlja na slikarsko platno, je pogojena iz mo- jega gledanja naprej. Slika je esej in umetnost bo ob- stajala, dokler ne bodo med ljudmi rešeni konflikti. Umet- nost jih vidi in edino ona jih lahko rešuje, ker govori z enim jezikom. Kot umetnik skušaš govo* riti s tem enim jezikom. Ka- ko iščeš pot do slovarja, kjer se nahaja ta jezik? Pravilno uporabljati člove- ški razum, se pravi v resni- ci postati pravi človek. Vo- ljo je treba povezovati z mo- drostjo. Hotenje nam ni pri- rojeno. Voljo je treba ljubi- ti. Tako močno, da posčane tvoje stališče. Potem ni no- bena stvar več težka. Tu si, delaj m govori tisto, kar imaš povedati. Tako greš naprej .. DRAGO MEDVED Trnoveljska ,,Zarja" v SLG Celje v petek ob 20. uri ne bo prvič v Celju, da bo nastopilo amatersko gle- dališče na odru poklicne- ga gledališča. Kulturno prosvet,no društvo »2)ar- ja« iz Trnovelj bo gosto- valo z Remčevo »Delavni- co oblakov«, ki jo je zre- žiral Štefan 2vižej. S to predstavo so nastopili Trnoveljčani že na med- občinski dramski reviji v Vojniku, kjer so dosegli izreden uspeh. Tudi ta predstava sodi v načrt so- delovanja amaterskih in poklicnih gledališč. dm ^^Kunejevci" na^ turneji Pesem in prijateljstvo Nedelja, 8. aprila. Slovo od Nizozemske in naših iz- rednih gostiteljev. Kljub zgodnji jutranji uri se je na trgu zbralo veliko do- mačinov, ne samo tisti, ki so sprejeli na domovih pevce, marveč tudi drugi. Težko smo se ločili. In spet stiski rok, objemi in solzne oči. Kolikšna pri- srčnost, kolikšna toplina! »Na svidenje prihodnje leto v Celju!« Izletnikov avtobus je dr- vel proti nemški meji. Na- slednja postaja je bil Koln. Natanko ob desetih dop>ol- dne se je začelo snemanje posebnega sporeda sloven- skih in jugoslovanskih na- rodnih pesmi za največjo nemško radijsko hišo. Vstop vanjo ima samo kvaliteta. Delo je bilo opravljeno z veliko preciz- nostjo in izrednim pozna- vanjem naše pesmi. Tudi najmanjša napaka ni ušla glasbenemu uredniku. »Bi- lo je dobro, toda prosim, še enkrat...« Srečanje z Bonnom in člani tamkajšnjega moške- ga pevskega zbora. Na lan- skem gostovanju v Slove- niji so se ustavili tudi v Celju. Zdaj so prevzeli vlo- go gostitelja. Treba je za- pisati, da so to nalogo opravili s plus odličnim uspehom. Domačini so po- skrbeli, da smo videli naj- važnejše bonske znameni- tosti. Bili smo med dru- gim na gradu Briihl, kjer sprejemajo samo velike dr- žavnike. Na stopnišču mo- gočnega in starodavnega poslopja je zadonela slo- venska pesem. Popoldne je bil na spo- redu zadnji koncert enote- denske turneje. Domačini so za ta nastop izbrali ve- liki trg pred starim magi- stratom oziroma tudi seda- njim sedežem bonskega županstva. Na stotine ljudi, ki so se tisto nedeljsko sončno po- poldne sprehajali po trgu, je ustavilo svoj korak in prisluhnilo tuji pesmi. Hvaležni poslušalci niso štedili s ploskanjem. Srečanje z bonskimi pev- ci je prineslo celjskemu komornemu moškemu zbo- Komorni moški zbor v Bonnu — pred vhodom v magistratno poslopje. ru tudi nekaj visokih pri- znanj. Tako je zbor dobil zlato plaketo bonskega pevskega okrožja (54 zbo- rov s skoraj 3000 pevci), ki nosi ime po častnem predsedniku nemške pev- ske zveze dr. Williju En- gelsu, trije člani Egon Ku- nej, Gustav Grobelnik in Leopold Pere pa so dobili srebrne znake bonskega zbora. Podelitev je bila združe- na s primerno slovesnost- jo, na kateri je spregovo- ril tudi dr. Willy Engels, sicer človek, ki je kljub 77. letos ves čas spremljal celjske pevce. Dr. Engels: »Tudi na pe- smi gradimo medsebojno prijateljstvo. Zato smo močnejši in to nas veseli!« Tudi naslednje dopoldne so člani celjskega komor- nega moškega zbora ostali v Bonnu. O tem in poti proti domu prihodnjič. M. Božič 8. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 24. maj ig^^ CELJE Prepoved gradnje Zar.i.di nove trase avto cr^.e ki se Je pomaknila proti severu, so nastale tudi na severo-zahodnem delu občine sproščene površine, ki ^ je i»o mueiuu »veta za iuio)yui»aA-»^»-tH^..,.xojui.U4un«; u. novanjske zadeve treba zavarovati Prav zato bo svet priporočil skupščini, da sprejme ustrezni odlok o prepovedi gradnje In parcela- cije tudi na tem območju, ki zavzema predvsem kmetijske površine Po istem sklepu nai bi Izjemne gradnje dovoljeval It svet za urbani- zem. S tem odlokom bi bile vse prosve površine na vzhodni In za- hodni strani Celja zajete z rezervami, v katerih bo prepovedana grad- nja In parcelacija vr^e do Izdelave zazidalnih načrtov. Področje na vzhodnem delu je z občinskim odlokom že zaščiteno In so te površi- ne namenjene predvsem za industrijo. V »PEKLU« 10.000. obiskovalec Ce si je Postojnsko jamo ogledalo že preko ro^ijon ljudi, po- tem Je številka za jamo Pekel skromna. Vendar je to samo za tiste, ki stvari ne poznajo. Jamo »o šele pred časom odprli za turiste in v tem kratkem obdobju si Jo je ogledalo desettisoč ljudi. Slavnostna obiskonalka Je bila Viktorija Potočnik iz Brega pri Polzeli, kateri Je predsednik Turistlčn^a društva Šempeter Ivo Kuhar izročil spominsko darilo. Ta lep dogodek Je bU v nedeljo, ko so pred jamo pripravili na idiličnem prostoru sredi bukovih gozdov In ob bistri Peklen- ščici piknik. Skozi ves dan se Je na lejjem prostoru zvrstilo preko tisoč ljudi, ki so uživali pcrieg pnjetne narave tudi dobro pe- čene ribe in čevapčiče ter poslušali zvoke priljubljenega domačega ansambla pod vodstvom Borisa Terglava. T. VRABL POLZELA Mladi v samoupravi Minuli petek Je bil y Tovarni nogavic na Polzeli prvi ibat mladih samoupravljalcer teJcstilnih i>odJetij v žalski občini. Zbora so se udeležili poleg predsednikov mladlnaldh aktivov tekstilnih tovarn v žalski občini po deset članov teh kol^tivov, predstav- niki družbenopolitičnih organizacij, čUn RSZMS Ivan Virant, pred- sednik OKSMS Janez Kroflič ter drugI. Glavna tema razprav na zboru Je bilo seveda samouiHravIJanje. poleg tega pa so razpravljali še o mladini v proizvodnem procesu, v izobraževanju, v diližbenopolitičnih organizacijah, pri športu, kulturi in rekreaciji ter o številnih problemih, ki jih danes ta- rejo. Mladinsld aktiv Tovarne nogavic Polzela se Je na zbor te- meljito pripravil, saj Je imel iH-ipravljene številne odgov«re na vprašanja, ki so jih zastavljali predstavniki drugih kolektivov. Ogledali pa so si tudi tovaroo m bUl pogoščeni. T. TAVČAR CELJE Pestro delo Jutri, v i)etek, 25. maja, bo 53. skupna seja članov obeh zbo- rov skupščine občine Celje. Predlog dnevnega reda ima trinajst točk. Začetni del zasedanja bo veljal poročilu sveta za industrijo In gradbeništvo ter sveta za blagovni promet o poslovnih rezul- tatih delovnih organizacij lani ter o finančnem načrtu sklada za pospeševanje turizma v letošnjem letu. Po nekaterih predlogih sveta za družbeni plan in finance, med njimi bo tudi sprememba ol)činskega proračuna, bodo odborniki razpravljali o poročilih inšpekcijskih služb, vrh tega pa tudi o dela komisije za zadeve invalidov in borcev NOV. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je pripravil predlog finančnega načrta kmetijskega sklada. V končnem delu zasedanja bodo odborniki odločali o reorga- nizaciji občinskih upravnih organov, zatem o ustanovitvi štabov In enot civilne zaščite, na pobudo sveta za nilianizem, gradbene, komunalne in stanovanjske xadeve pa tudi o odloku o Izgradnji bi vzdrževanju zaklonišč, o prepovedi gradnje in parcelacije zemljišč Južno od avto ceste na predelu zahodno od Mariborske ceste ter o predlogu za izdajo odloka o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini. Ob sklepu bo stekla še beseda o finančnem poslovanj iamteaževalne skupnosti lani ter o njenem programu dela letos. MB /. Uranjek na Dobrno Pred kratkim Je svet zdravilišča na Dobrni imenoval Ivana Ura- njeka, direktorja poslovnega združenja Formator, za direktorja zdra- vilišča. Ivan Uranjek ima odločbo o tem imenovanju v žepu. Ob tem, ko naj bi zasedel novo delovno mesto na Dobrni, pa še nima razreš- nice izvršilnega odbora poslovnega združenja Formator. Izvršilni od- bor bo o njej razpravljal in odloča] na začetku p-i'io<5njes:a leiina. \e glede na razna ugibanja, želje In podobno se zdi, da bo prihodnje delovno mesto Ivana Uranjeka vendarle na Dobrni v tamkajšnjem zdravUišču. ŽALEC Konferenca v Andražu Minulo neiieijt) so se sesUU občani kra„evne skupnosti Andraž nad Polzelo na redni letni volilni konfereci svoje krajevne organizaci. Je SZDL. Ob poročilu o dosedanjem aktivnem delu se je razvila široka razprava saj je bil zbor izredno dobro obiskan. Omeniti ve- lja, da je krajevna skupnost Andraž edina v žalski občini, na območ- ju katere ni niti enega metra asfaltiranih cest. Razumljivo torej, da so občani veliko govorili o problemih komunalnega značaja ter v zvezi s tem sklenili predlagati .skupščini občine Žalec, da naj bi bila osrednja prosJava občinskega praznika občine Žalec leta 1975 v An- dražu nad Polzelo. Prav tako so občani menili, da bo potrebno čimprei pristopiti k celotni adaptaciji šole ki je dotrajala, ob podpori tovarne nogavic In Garanta pa je bila že napeljana centralna kurjava. Na konferenci a» apnjeU program bodočega dete In isvolUi mor odbM, Naše šole vsepovsod v Razmere, v katerih teče pouk na osnovni šo^i na Vranskem, so vse prej kot urejene. Prav gotovo bi težko našli v žalski občini šolo, kjer bi se ubadali s tolikimi težavami, kot jih mora premagovati kolektiv te šole. Pouk je v dveh dotrajanih zgradbah, od katere je ena nekdanja sodnija in razum- ljivo povsem nefunkcionalna. Priprave za novo šolo, gre za korenito adaptacijo sedanje šolske zgrad- be z dozidavo prepotrebnih učilnic, ter vsega ostalega, kar sodi k sodobni šoli, so zaključene. Načrti so gotovi, sredstva so zagotovljena, pred dnevi pa so uredili tudi še zadnji problem z odkupom zemljišča. Skoraj petsto učencev vran- ske osnovne šole se stiska v dotrajanih, nefunkcionalnih prostorih šole, kjer teče po- uk v enajstih učilnicah, od katerih so štiri v zgradbi nek- danjega sodišča. Tesne in do- trajane učilnice, neestetski videz notranjosti obeh zgradb ter vsi številni problemi, ki izvirajo iz tega, že vrsto let tarejo kolektiv dvajsetih uči- teljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, ki vtepajo modrost v znanja željne mla- de vrančane. Pogoji dela so tako težavni, da si je to kar težko predstavljati. Pouka ni mogoče organizirati tako, kot bi bilo potrebno. Nekaj je te- mu krivo pomanjkanje ust- reznih prostorov, po drugi strani pa so še ti, ki so na razpolago, skrajno nefunkcio- nalni. Vsaj večina! Na višji stopnji vse doslej niso uspeli organizirati kabi- netnega pouka, saj za to prak- tično ne obstoje nikakršni po- goji. Vransko je kraj z močnim hribovitim zaledjem, od ko- der vsakodnevno prihajajo otroci k pouku. Nedavno te- ga so na šoli izdelali poseb- no analizo in ugotovili prese- netljive razultate. Od 493 učencev jih je kar 163, ki imajo do šole do 8 km poti, 153 učencev ima do šole 9 km, 100 jih prebiva v kraju, kjer je avtobusna postaja in se na Vransko vozijo, in le 77 učencev je doma na Vran- skem. Kljub temu, da se ve- liko učencev vozi v šolo z av- tobusi, imajo mnogi še dolgo pot pred sabo, predno pride- jo do avtobusa in seveda po- tem še enkrat dolgo pot na- zaj do doma. Razumljivo je, da je taka struktura učencev glede na oddaljenost od šole terjala veliko naporov pri razporeja- nju učencev za dopoldanski in popoldanski pouk. Težave so bile hude in le težko so jih premagovali. Kljub temu, da se na šoli ubadajo z nemogočimi raz- merami, da imajo mnoge probleme, ki jih drugod prak- tično ne poznajo, pa teče na šoli dobro organizirano in široko razvejano šolsko in izvenšolsko delo. Učenci so vključeni v številne krožke, med katerimi so najbolj ak- tivni planinci, ki imajo celo svojo planinsko šolo, pa ta- borniki, ki sodijo med aktiv- nejše v občini, pa seveda fo- tografski, literarni, folklorni krožek, imajo pa tudi svoj klub OZN. v šolskem šport- nem društvu deluje preko 100 učencev, veliko pa se uk- varjajo z nogometom, roko- metom, košarko in seveda s smučanjem, kajti imajo tudi svojo vlečnico. Posebna teža- va pri organizaciji izvenšol- skega dela pa je v tem, da mora večina otr6k takoj po končanem pouku na avtobu- se, zaradi česar so seveda številni prikrajšani še za do- datno delo, ki je, kot smo že rekli, na šoli kljub težavam, široko organizirano. Težave imajo tudi s pre- hrano. Naj povemo le to, da deluje šolska kuhinja ob nek- danjih zaporih, skladišče pa ima v nekdanji celici, na vra- tih katere je še vedno linica, skozi katero so nekoč možje postave nadzirali tiste, ki so tod neprostovoljno prebivali določen čas ... Malico dobi- vajo vsi otroci na šoli, kosil pa ne pripravljajo, ker za to praktično nimajo možnosti. Seveda pa se bo na Vran- skem z dograditvijo nove šo- le vse bistveno spremenilo. Z gradnjo bodo pričeli v krat- kem. Kar težko je reči, kdo se tega bolj veseli, učitelji ali učenci. Učitelji bodo v novi šoli končno dobili mož- nosti, da bodo organizirali delo tako, kot bi radi in kot bi bilo potrebno. Veliko pri- čakovanje je v vseh in vsi si z navdušenjem ogledujejo na- črte nove šole, kjer bo poleg učilnic, tudi potrebno število kabinetov, pa telovadnica, so- dobna kuhinja *in kar je za Vranšane še zlasti pomemb- no—v novi šoli bodo tudi prostori vzgojno varstvene ustanove, ki jo zaposlene ma- mice na Vranskem še zlasti željno pričakujejo. Kar preko 500 milijonov starih dinarjev bo potrebnih za novo zgradbo. Ker pa se na vranski šoli šolajo tudi otroci iz občin Kamnik, Dom- žale in Zagorje, se je kamni- ška občinska skupščina že odločila, da bo h gradnji šo- le prispevala 40 starih milijo- nov. Določeno pomoč pa pri- čakujejo tudi iz ostalih dveh občin. Z novo šolo se bodo raz- mere na Vranskem bistveno zasukale na bolje, kar vse bo pogojilo, da se bodo učni us- pehi še izbolišali. Saj že se- daj niso slabi, nasprotno! Prizadevni kolektiv je uspel s svojim delom celo zmanj. sati osip, pa čeprav se na šo li šola tudi precej otrok, ki so bili kategorizirani v jjoseb- no šolo, pa jih starši nočejo poslati na šolanje drugam. To so seveda le izjeme, kajti s:cer velja zapisati, da je vez med šolo in starši zelo dob- ra, da so roditeljski sestanki odlično obiskani, večina star- šev pa se zelo zanima za na- predovanje svojih otrok. In kam gredo učenci, ko končajo šolanje na Vran. skem? Mnogi nadaljujejo šo- lanje na srednjih šolah, veli. ko jih gre v uk, številni sa zaposlijo, precej pa jih osta- ja tudi doma na kmetijah, saj je to območje izrazito kmetijsko. Nič čudnega to- rej, da si na šoli veliko ob©-, tajo od nove šole, saj imajO: med drugim v načrtu tudi to, da bodo pristopili k pouku kmetijstva, kar bo še zlasti pomembno za tiste učence, ki ostajajo doma na kmetijah. Dolga leta velikega pričako- vanja na Vranskem se bliža- jo koncu. Problemi, ki še danes tarejo prizadevni uči- teljski kolektiv, bodo kmalu rešeni in z novo šolo se loo na Vranskem pričela pisati svetlejša plat kronike šolstva v tem kraju. Ni več daleč dan, ko bodo pozabljene te- žave, odstranjeni problemi in delo bo steklo v novih pogo- jih, ki bodo, podobno kot V drugih krajih žalske občine, tudi na Vranskem ustvarjeni s sredstvi občanov, ki so se pred leti s tolikim razume- vanjem odločili za samopri- spevek. Razultati so že vidni v mnogih krajih in kmalu bo- do tudi na Vranskem. Takrat pa bo to resnično velik prav- nik za vse. Za Vrančane, nji* hove otroke in za učiteljsld kolektiv... Tekst in slil:«' BERNISTRMONI^ Vršilec dolžnosti upravitelja šole na Vranskem, MIRKO GORIŠEK Poslopje nekdanjega sodišča so pred leti preuredili za potrebe šole, kjer se v pretesnih in i nefunkcionalnih učilnicah stiskajo danski učenci ^ _ ^_____ Tehničnega pouka se otroci radi udeležujejo. Toda kaj, ko pa je delavnica premajhna in ni dovolj delovnili ni«st, da bi laliko vsi učenci delali. Z novo šolo se bo marsikaj bistveno spremenilo. ^^^9 — 24. maj 1973 NOVI TEDNIK — 9. stran Njihovo življenje je materinstvo Takole se zbero pri materi... . Takšen vzdevek si je med vojno prislužila La- žetova Mara iz Ličnice pri Ločah, ko je med vojno rezala kruh ne samo svo- jim devetim otrokom, ki so se ji opletali okoli kri- la, temveč tudi neznane- mu številu sinov, ki so kot partizani prihajali k njej. Gostoljubje pozna Laže- tova mama že iz svoje^ ožje domovine — Dalma-* cije. Od tu sta namreč s trebuhom za kruhom pri- šla z možem v kraje pod Zbelovsko goro, ki so ju gostoljubno sprejeli. Dali so jima kruh in zato sta korak svojega življenja tudi tu zasidrala. Njen mož je bil krošnjar, ona pa mu je sledila in dva- najsti dan, ko sta kupila majhno posestvo, se jima je rodil sin. In potem so prihajali še ostali, enajst po vrsti. Devet je ostalo živih, pet fantov in šest deklet. Danes so že vsi odrasli, saj je mati letos naštela že sedemdeset let, a je kljub temu bistra in še pri močeh. Nekaj nje- nih otrok se je vrnilo v Dalmacijo in le trije so ostali v Sloveniji. Sin Jo- že je prevzel posestvo v Ličnici, ostali pa so tudi preskrbljeni in zadovolj- ni. Tudi njih mati je, ko se sprehaja od hčere do sina ter ob obiskih zanje sadove svojega dela. Gle- da njihovo življenje in je srečna ter se dostikrat spomni na hude dni... Prevečkrat je bilo nam- reč tako, da ni bilo kaj vreči v lonec, grozdi ot- rok pa so odpirali lačna usta. Ravno lakote niso trpeli, a šlo je na tenko, se spominjajo danes njeni otroci. Za cel teden so ku- pili pol kilograma špeha in ga otem razdelili med vse otroke. Rezine smo žvečili, da so dalj časa ostale v ustih, pravijo ot- roci in se z ljubeznijo sp>ominjajo matere in nje- ne skrbi zanje. Tudi hudi so znali biti, pripovedujejo dalje otro- ci. Ce smo kaj naredili, smo morali sami prinesti šibo, jo poljubiti, potem pa smo bili z njo tepeni. Le tako je lahko straho- vala toliko otrok, le tako jim je vzgojila čut dolž- nosti, ki ga danes toliko potrebujejo. Drugo leto bodo pri La- žetovih slavili. Praznovali bodo zlato poroko zakon- cev, ki sta si v grb svo- jega življenja vklesala delo in poštenje. To spo- štujejo danes tudi njuni otroci, ki se bodo ob tej priliki zbrali pri njih. Do takrat pa bosta »Dalma- tinca«, tako jima pr^avijo tudi ljudje, redno obisko- vala domove svojih ot- rok in razveseljevala svo- je vnuke, ki se jih je že nabralo za cel roj. Koli- ko, pa dobro ne vemo, ker je tale zapis nastal po pripovedovanju njenih otrok, ker je bila mama Lazetova spet na obisku, tokrat v Stranicah. ZDENKA STOPAR SAVnUČANI Pod geslom »Savinjčani po- jo« je bila v nedeljo, 13. maja v Petrovčab revija odraslih pevskih zborov, ki jo je or- ganiziral občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij v Žalcu. Nastopilo je 12 zborov iz Petrovč, Vinske gore, Tma- ve, Andraža, Vranskega, Bras-. lovč, Žalca, Gotovelj, Griž, Prebolda, Polzele in Tabora. Vsekakor dostojno število pevskih glasov, razveseljivo mnogo mladine, še posebej velja omeniti novoustanov- ljeni mladinski moški zbor ia Vinske gore, ki je pod vod- stvom M. Kozmusa prav čed- no zapel. Zbori so se potrudili in pretežno skrbno naštudirali program tako, da je bila iz- vedba na dostojni višini, žal je program »zaprašen«: ved- no znova poslušamo iste pes- mi starejših avtorjev, ki jim gre seveda čast in slava. Ven- dar ni mogoče tičati vedno na isti stopnji, čas nas pri- ganja naprej. Zborovodje se bodo morali korajžno lotiti novejših komjKtzicij. Da je tak nasvet dobrodošel, kaže- jo nekateri poskusi, čeprav ne ravno posrečeni. Simoniti- jevi »Pesem o galebu« na pri- mer zbor ni dorasel, druge- mu zboru tudi »Ribniška« še ne leži, dasi je pesem žela obilo aplavza. Sicer pa so zbori že dosegli tako stop- njo, ko bodo morali tudi so- listom posvetiti več pozorno- sti. Mlajši solist naj bi šel v glasbeno šolo vsaj eno ali dve leti, da dobi osnove so- lističnega petja. Kar je bilo včeraj namreč še dobro, da- nes ni več. Zborovodje bodo morali posvetiti tudi več po- zornosti izgovorjavi. Naj še zabeležimo, da je bil obisk revije izredno do- ber, dvorana se je trla nav- dušenih p>oslušalcev in orga- nizatorji so se potrudili, da je revija potekala v pravem kulturnem vzdušju. E. KUNEJ Ivan Gostečnik je že vrsto let med najpopularnejšimi zbo- rovodji v Savinjski dolini. Ni revije, da ne bi nastopil vsaj z dvema zboroma. 77 odrasli... Na balkonu so se zbra- li Metka, Aleš in Verica. Danes se bodo igrah tr- govino. Metka je privlek- la stole in pručke, Verica kuhalni pribor, stekleni- čke, kozarce, ki jih je po. brala v kuhinji, Aleš pa je prinesel vse svoje av- tomobile, žoge ... Vse priprave na igro je žalostno opazovala skozi okno sosedova Marjanca. Njena mama je bila da- nes slabe volje in Mar- janca se je ni upala raz- jeziti, zato je poslušno spremljala »kupovanje in prodajanje« malih trgov- cev, njenih sovrstnikov, skoz odprto okno. Ko se ji je pa le preveč stožilo po igri, je potihoma vpra- šala Metko; »Metka, jaz bi se tudi šla trgovino.« Metka, ki je včasih zelo nagajiva in se z Marjanco večkrat spreta, ji je odvr- nila: »Ne, ne boš se šla. Se bomo sami igrali.« Marjanco je njen odgo- vor pošteno »razkuril« in v sveti jezi je Metki po- kazala jezik. To je Metko vzpodbudilo k plohi »zmerljivk« m račun Mar- jance, »piko na i« pa je napraml Aleš, ko se je po- nosno razkoračii in se na vso moč zadri: »Marjan- ca, ti si kurba!« Marjancina mama, ki je sUšala samo zadnjo Ale- ševo besedo, je privihrala na balkon in pograbila ši- rokoustneža za lase: »Kaj si rekel ti moji Marjanci? Kaaaaj?« Aleša so polile solze od bolečin. Zavpit je, da se je stresla hiša. »Vi boste mojega sina lasali! Kako si upate?« In začel se je tak besedni dvoboj, da ga je bilo »veselje« poslušati« .. »Rekel ji je kurba, ampak mislil je prav gotovo na mene, ja,... in vi ste ga mašuntali«... da vas ni sram ... tako učite svoje otroke... (in tako na- prej).« Ko je bil »boj« končan, ga je mama pograbila in odvlekla v kuhinjo. »No, saj rečem, takole kregati se znajo pa samo odrasli. Potem se pa ču- dijo, od kod mi »take po- biramo«! P. D. PIŠE: TONE VRABL STANKO LORGER Vsaka sezona je prinesla 'tanku " '-gerju nekaj nove- Q, čc, , se še danes rad Vominja. Tako na primer je ^to 1953 pomembno po tem, ■Q je Stanko prvič postal pr- ttfc Balkana na 110 m ovire \ ^ je to tudi ostal do konca ^oje kariere. Kar devet let 'ipovrstjo — od 1953 do 1962, ■o je za stalno sezul šprinte- ^ce — je vladal v tej dina- mični disciplini na Balkanu " nikoli ni bilo primernega ^kmeca, ki bi ga uspel pre- ^gati. To je obdobje vlada- ^^e, ki bi je bil vesel vsak *iet in težko bi kje našli po- ^ben primer. Devetkrat je sodeloval na Balkanskih igrah in devet- krat zmagal. Pravzaprav je zmagal enajstkrat, če zraven prištejemo še naslov Balkan- skega prvaka na 100 m in 4x100 m — vse leta 1953. Z Balkanskih iger se ni vrnil poražen! Že samo ta nepo- ponovljiva serija kaže na ve- lik format in izjemen atlet- ski talent, ki je bil prisoten v Stanku Lorgerju. Prav za- radi tega lahko danes samo ugibamo, kaj bi bilo, če bi se Stanko začel ukvarjati z atletiko pred osemnajstimi le- tom in da bi mu tudi čas bil bolj naklonjen, kot mu je bil. Ne bomo se dosti zmotili, če zapišemo, da bi bili podatki o že tako izjemni karieri še bogatejši. Leta 1953 je tudi prvič so- deloval na študentskem sve- tovnem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v Dortmundu. Po- škodovan se je uvrstil v fina- le, kjer pa zaradi vse hujših bolečin ni mogel nastopiti. Zmagal je Bert Steines. Ta poškodba je bila ena najhujših udarcev za Stanka Lorgerja, ki je bil takrat v izvrstni formi in je v pred- tekih z lahkoto zmagoval ta- ko premočno, da se je pred ciljem oziral za ostalimi tek- movalci. Končno zmagoslavje, da bi postal svetovni študent- ski prvak, pa mu je prepreči- la poškodba. Kako blizu je bil dejansko temu uspehu, smo se lahko prepričali nekaj dni kasneje v Zagrebu. Stanko je po študentskem svetovnem prvenstvu odšel na poročno potovanje, kajti pav- zo je izkoristil za »skok« v zakon. Premagal je še eno oviro in z ženo sta se odpra- vila na morje, ki mu je ta- krat pri celjenju poškodbe pomagalo. Z morja sta se vračala preko Zagreba, kjer je bil takrat meddržavni dvo- boj med ZR Nemčijo in Ju- goslavijo. To je bilo samo štirinajst dni po svetovnem študentskem prvenstvu v Dortmundu in tako je v Za- greb prišel tudi svetovni štu- dentski prvak Bert Steines! »Z ženo svi si hotela ogle- dati dvoboj. Pred tem pa sta me začela nagovarjati zvezni kapetan Dragan Petrovič in zvezni trener Stevan Lenart naj bi nastopil v teku na 110 m ovire. Upiral sem se, saj štirinajst dni nisem treni- ral, ker sem se zdravil, pa še na poročnem potovanju sem bil. Skratka, bil sem popol- noma nepripravljen. Odšla sta in mi na tribuno prinesla vso potrebno opremo ter me tako prisilila, da sem le po- pustil, se preoblekel, ogrel in odšel na start. Poleg mene je bil tudi študentski svetovni prvak Bert Steines. Takrat so me spreletavali občutki —od neprijetnih spominov na po nesreči izgubljeni Jiaslov v Dortmundu do tega, da inmm danes možnost oddolžitve, vendar sem povsem nepri- pravljen. Na cilju sem bil presrečen, kajti Berta Steine- sa sem kljub vsemu prema- gal s 14,7! To je še danes erm mojih najlepših zmag, kate- rih se najraje spominjam.« V naslednji sezoni — 1954 — je bilo evropsko prven- stvo v Bernu v Švici. »Tak- rat sem imel edinstveno pri- ložnost, da bi postal evropski prvak, saj sem bil tisto leto resnično najboljši v Evropi in razen poraza na evropskem prvenstvu sem zabeležil same zmage. Si lahko potem pred- stavljate vso jezo nad zaprav- ljeno priložnost? Vse leto povsod same zmage, na naj- pomembnejšem tekmovanju pa edini poraz! Nek nemški trener je pred finalom rekel, da se lahko samo čudež zgo- di, da ne zmagam. In ta ču- dež se je zgodil!« Stanko je bil v finalu ner- vozen. Plačal je davek neiz- kušenosti na največjem in najpomembnejšem tekmova_ nju na stari celini. Morda je podlegel tudi preveliki odgo- vornosti, ki mu jo je naloži- lo dejstvo, da je bil tisto leto v Evropi nepremagljiv. Mor- da... Teh »mordajev« je lah- ko še več, dejstvo pa je, da je Stanko v finalu bil komaj četrti. Zmgal je sovjetski tek- movalec Bulančik. »V finalnem teku sem po- drl štiri zapreke, kar je bilo dovolj, da sem zaostal, nisem bil več zbran in naslov je bil izgubljen. Sedel sem v travi in si samo želel, da bi ta tek na nekakšen način ponovil, čestitali so mi vsi trije do- bitniki medalj m besedami: »Oprosti, nisi imel sreče!« Res, ni imel sreče, kot je ni imel že tolikokrat prej in tudi kasneje. Kljub vsemu pa ! bila to takrat najboljša ju- goslovanska uvrstitev rut ev- ropskem prvenstvu. To pa tVr di nekaj velja! (nadaljevanje prihodnjič) 10. stran —NOVI TEDNIK St. 19 — 24. mano^ Bralci pišeji TISTIM OB KAVI V PREMISLEK Kaj vse bi se dalo na- pisati na račun kave! Iz leta v leto jo več popije- mo in zanjo potrošimo težke milijone. Z deviza- mi, ki gredo za uvoz kave, bi si lahko nabavili prene katpsro pK>trebnejšo stvar. Kava je sila praktična stvar- z njo pogostiš ali obdiriš znanca, pr: zdrav- niku prideš prej nt vrsto, če stisneš sestri zavojček kave v žep, v uradu in še kje ti bodo prej 'jstre- gli, če ... Kavo pijemo, če smo veseli, če smo žalostni ali kar tako. Pijemo jo pred delom, p>o delu m nekateri čedalje bolj tudi med de- lom. In prav o tem bi rad povedal besedo ali dve. Nič nimam proti temu, če kdo spije kav^.cj med delom in za zvišanje pri tiska, za poživitev med •itrujajočim delom ali iz drugih zdravstvenii razlo- gov. Obsojam pa tiste po pisarnah in še kje, ki pi jejo kavo, da jim prej mi- ne čas in da lahko na dolgo in široko kJep-.-tajo o vsem mogočem. Kaže, da se ti ljudje ne zaveda- jo, da je delavec pla-^jn vseh oziroma 8 ur dnevno za opravljanje dela (ra- zen polurnega odmora), sicer je za čas, ko ru de- lal, prejel odhodek na ra- čun tujega dela, kar se v naši socialistični družoi ne bi smelo dogajati. DDlav- c: v tovarnah za teko um trakom z visoko normo in še nekaterih deloviščih, kjer je treba z de.om hi- teti, to vedo in verjamem, da jim ni vseeno, marsi- katero gorko reko na ta račvm. Nemara se to po- zna tudi pri njihovi sto- rilnosti, kvaliteti dela, an- gažiranosti itd. Lepo bi bilo, če bi nekdo tistim, ki zapravljajo delovni čas s klepetom ob kavi. po- vedal, kaj je njihova dolž- nost, če že sami nim^ajo toliko družbene zaves:- M. R. NT JE DAL VZGLED Ko sem dobila vaše po- vabilo za izlet, sem bila res vesela in sem tudi upoštevala uro, kdaj bo avtobus odpeljal iz Celja. Par minut pred 6. uro zjutraj me je sin pripe- ljal do gledaUšča v Celju. Bilo jih je kakšnih 15—20 žena in sem vpraša, če gremo za Portorož. Odgo- vorile so mi pritrdilno. Kmalu sta se pripeljala dva avtobusa m nam je eden rekel, da naj kar vstopimo. Vesele se pose- demo in novinarji so nam zaželeli srečno rajžo. Kmalu se je začel pravi živ žav. Zapele smo pesem Prišla bo ix>mlad . . da bi vedno nam tak luštno blo . . ali kaj ko tako hitro mine vse, kar je prelepo. Kakor trobenti- ce v pomladnem jutru so žene razcvetele ob stekle- ničkah pelinkovca, ki so ga nesli s sabo naši novi- narji. Novinar Tone Vrabl nam je večkrat na poti pripovedoval na mikrofon o novih tovarnah. Skozi Ljubljano nam je povedal, smo se bližali Portorožu, nam je povedal tudd o dvojezičnih napisih, kaj to pomeni, da so na Ko- roškem sramotili sloven- ski jezik. Vožnja je bila zelo dolga in nam je To- ne Vrabl postavil tudi uganke. Zelo lepo je bilo na Seča. Novinar Drago Medved je imel skrb, da nas je s svojim fotoaparatom do- bival na svoje limanice, saj smo bile že v prvem NT po izletu objavljene. Veliko veselja je bilo ob vrnitvi. Poleg smeha, p>esmi in raznih veselih pogovorov je prišlo do lo. čitve. Ko so začele žen- ske izstopati že v Savinj- ski dolini, je skoraj vsaka dobila ali dala poljubček v zmak ljubezni za tako slovesen izlet in v zahva- lo vsem trem novinarjem, ki so nas bodili iz prve- ga avtobusa Dal je naš časopis NT lep vzgled drugim, da ga naj posne- majo in se spomnijo še večkrat na nas, kmečke žene. Tončka Centrih, Dobje pri Planini O VAŠKEM RAZPRAVLJANJU Zelo rada prebiram rub- riko Bralci pišejo. Danes sem se tudi jaz namenila, da razkrijem nekaj besed. Minilo je že skoraj štiri mesece, odkar nas je ne- nadoma zapustil naš oče, mož in tast Jurij. Toda govorice o njegovi nenad- ni smrti še vedno krožijo med ljudmi. Zato bi rada na kratko pojasnila nje- govo smrt. Res so bili v hiši vsakodnevni prepiri, toda ti niso bili vzrok nje- gove smrti. Vzrok je bil ALKOHOL. Mnogo veče- rov se je vračal domov >iokajen«. Tudi tistega usodnega večera je bil »pod gasom«, kakor temu pravimo. V žepu pa je no- sil steklenico, ki jo je imel za priboljšek med spa- njem. Toda usoda je ho- tela drugače. Kakor je kasneje doma pripovedo- val, je pri sosedu padel na kup zmrznjene zemlje, in kakor so v bolnišnici v Celju, kamor je bil pre- peljan, pokazali izvidi, je bila udarjena trebušna sli- novka. Ta se je zagnojila in povzročila smrt. Pre- trgano je bilo tudi črevo, to bito toiti^^rno. Sosedje, znanci in sorod- niki nas pa sedaj gledajo po strani, kakor zločince, češ ubili so ga. V mnogih očeh opožam sovraštvo, hinavščino in laž, katero najbolj sovražim. Opazjm tudi mnogo opazk na ta račun. Nekateri govorijo, kako je hodil oblečen. Mi- slim, da bi se lahko za 1.600 ND pokojnine lepo uredil in da to ni skrb otrok, ki imata svoje dru- žine. Mnogo je pri nas še družin, ki nimajo tolikšne plače, pa kljub temu živi- jo. Zato nimam slabe ve sti in upam vsakemu po- gledati v obraz in resnici v oči. Vsakogar, ki bi še želel kakšno podrobnejšo informacijo, pa naprošam, naj se oglasi osebno na domu. Mislim, da ni po- trebno to razpravljati v avtobusu, gostilni, na trgu, na poti v cerkev in dru- gih javnih prostorih. Osta- le podatke pa lahko dobi- te v bolnišnici, tam, kjer je bila pokojnikova zadnja postaja. S tem pismom nimam namena olepšati svojih najožjih in sebe, hočem povedati resnico, ki jo je tako malo na tej naši skromni zemlji in smo jo vsi zelo potrebni. Frida Romih, Vrbno 25, Šentjur pri Celju SPET O NAGRADI Vljudno prosim, sporo- čite mi, kako je z nagra- do po anketi NT. Bila sem namreč izžrebana za Libe- Imo tehtnico. Bo že skoraj tri tedne, pa še sploh ni nobenega sporočila o tem. Ali se moram oglasiti k vam na uredništvo ali ka- ko? Prosim, sporočite mi. J. Kajtna, Laško Odgovor: Tako je ogla- sit« se! BILO JE LEPO Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste nam omogo- čili tako lep izlet. Ker je bilo vse tako dobro orga- nizirano, je najbrž za vse žene minil lep dan brez- skrbnega življenja. Pavla Poklic, Vitanje - O MLADIH »BERAČIH« Zopet se vam oglašam, kot sem obljubila v eni prejšnjih številk. Tokrat tom napisala, kaj se mi je primerlo prejšnji teden, ko sem se vsa zbita in utrujena vračala iz Žalca proti domu. Malo pred cerkvijo me ustavita dva fantiča, na prvi pogled stara okrog dvanajst let. Malo večji korajžno stopi predme, re- koč: »Gospa, ali mi daste ovesto dinarjev, da bom imel za avtobus v Pre- bold.« Ti uboga fantička, ver- jetno sta izgubila denar, sedaj pa bosta morala peš tako daleč domov, sem po- mislila sprva. Na uho pa mi je tisti hip udarila hrupna glasba iz Luna parka in takoj sem vede- la, pri čem sem. Vsa do- brodušnost mi je izginila in s trdim glasom sem ji- ma rekla, da ga nimam. Pošteno me je razjezilo, ker bi bila kmalu nased- la In zdaj, dragi starši, bi vas rada vprašala, ali splon vprašate kdaj svoje ljubljenčke, kje hodijo, kod se potikajo, kadar so tako pozni? Ni časa, ali ne? Vem za sto in sto iz- govorov, s kakršnimi po- navadi pridejo na dan si- novi m hčerke, ker sem tudi jaz še nedavno bila v teh letih. Ravno tako smo bili mladi in naviha- ni, a da bi kar na cesti ustavljali ljudi in tako prostaško povedali svoje, kot da to ni nič takega. In ljudje, ki se dan za dnem pehajo za svoje naj- nujnejše potrebe, bi naj bili tako dobrosrčni in hu- mani in kar iz žepa stre- sli denar takšnim in po- dobnim! Draga fantička iz Pre- bolda (če sta sploh tam dc.ma), ah vaju tako uči- jo doma in v šoli? Upam in mislim, da ne. Včasih smo se mi res drugače učili. Sicer pa se to po vsej verjetnosti ni zgodilo sa- mo meni, kajti ne verja- mem, da sta samo pri me- ni poskusila srečo! Mogo- če pa sta drugod imela več sreče. In na koncu naj zapi šem samo še to, da serr ka^ vesela, da so se konč- no le odpeljali s svojo kramo, kajti sčasoma po- stane dolgočasno. Pa še to: drugič si naj izberejo boljši prostor, na kraju, ki jim bo ustrezal. Verjet- no jim je ta kraj tudi us- trezal, a zdi se mi, da dru- gim ljudem ni bilo všeč, da so Luna park nastanili v bližini cerkve, ker s tem motijo tisto vsakda- njo mirnost, ki so jo na- vajeni tako Zalčani kot mi okoličani. Bralka Miša RADA BI BILA STEVARDESA Oglašam se vam z neka- terimi vprašanji in upam, da mi boste odgovorili in mi dali dober nasvet. Zelo se zanimam za poklic ste- vardese. A o tem poklicu nič ne vem. Zanima me predvsem, kje je ta šola? Kako dolgo traja? Ali jo je treba plačati? Upam, da mi boste na vprašanja od- govorili. BREDA Odgovor: Šole za stevar- dese v Jugoslaviji ni. Naj- bolje, da povprašate pri podjetju Adria aviopromet v Ljubljani, kjer za to de- lo verjetno organizirajo posebne tečaje. KDAJ NAGRADA? Oprostite prosim, da ne- kaj vprašam. V NT sem bila izžrebana, ker sem izpolnila anketo NT. Se- daj pa ne vem, kako je z nagrado. Vprašujem, ali mi jo boste sami poslali, ali pa moram sama priti ponjo. Nikjer nisem zasle- dila, kako naj pridem po nagrado. Minilo je že tri tedne, odkar je bilo žre- banje. Morda ste me zgre- šili in pozabili. Vem, da veliko ne bo, pa sem vse- eno hvaležna. Bralka iz Šentjurja Odgovor: Po nagrado morate priti v uredništvo NT v Celju. Dopoldne. KAR ČEZ NOČ 'Car čez noč prišla je pomlad. Trate vse so že ozelenele, vse livade so se razcvetele in srce je pni no mladih nad. Vsaka ptica znaša novo gnezdo, vse ljubi, poje, hrepeni in cvetica vsaka le spomladi se v največjem krasu razcveti. NE ZAKRIVAJTE OČI! V vaši najbolj brani ru- briki ste nam predstavili mater Terezijo. Nič za to, če niste napisali njenega priimka in kraja, kjer pre- biva. Ni pa prav, da ste ji zakrili oči, saj, kar ima- mo najlepšega na zemlji, to so oči matere, ki v po- štenju vzgaja svoje otro- ke. Kadar nerojeni otročiček potrka na njeno srce in prosi: O mati, kajne, saj ne boš me zavrgla in z mano ne bratcev in mlajših sestric, čeprav ti s skrbmi prena- pornimi dušo in rože ti rdeče izpijemo iz lic! V zameno ti damo stotero lepoto! dobroto v oči in milobo v obraz! Ob nas boš pozabljala — m pozabila, da živel nekoč je na svetu tvoj — jaz! Ob takih trenutkih ma- ti odgovarja: Četudi svet s sovraštvom te sprejema in zlobno po- smehuje se obema, da včasih prav do smrti mi hudo ;e, le s tvojim srčkom mi srce utripa — in komaj tistega dočakam hipa, ko se v oči zazrem ti — dete moje! Žive oči otroka — oči ljubeče matere — povejte, je še kaj lepšega na svetu? Ne zakrivajte oči naših ju- naških mater, ki spreje- majo in vzgajajo svoje ot- roke, pa naj bo otrok prvi ali pa deseti. Mati Terezija, hvala ti za tvojih enajst čednih in pridnih otrok! MJB Odgovor: Nismo tega radi storili. Pa ste verjet- no prebrali, zakaj smo bi- li v to primorani. KDO JE MORILEC NAŠEGA PSA? Imeli smo zelo dobrega in pridnega psa. Lahko rečem — f>o pasje pleme- nitega. Bil je velik in zelo lep, star komaj 4 leta. Po- sebno otroci smo ga imeli zelo radi, saj ni niti otro- kom niti odraslim nikdar nič zalega storil. Tudi oče in mati sta ga imela zelo rada, ker je znal tako spretno dovesti svinje Jn govejo živino nazaj v hlev ne da bi pri tem kateri kaj storil. Pred dvema le- toma je bil že dvakrat obstreljen, ker se je pre. več oddaljil od hiše. En- krat je bil hudo ranjen da je prišel še z zadnjimi močmi v hišo, kjer se je zgrudil v mlaki krvi. Ne- sli smo ga v listnico, kjer je ležal cel teden težko ranjen, a vendar se je naš Runo počasi opomogel in okreval. Tudi na verigi smo že imeli pripetega, a je tako milo jokal cele noči, da se nam je zasmi- lil in smo mu zopet dali prostost, ker pes na ve- rigi, to je itak grdo trpin- čenje živali. Dne 4. 5. poz- no zvečer je Runo močno lajal, da smo se vprašali, kdo neki še pride ob tej pozni uri. Drugo jutro je ležal naš zvesti Runo pred hišo mrtev. Približal se je človeku v dobri veri, da mu bo dal nekaj dobrega, a mu je dal smrtonosnega strupa. Otroci smo brid- ko jokali in ne moremo razumeti, da je lahko člo- vek tako brezsrčen in brezčuten, da nič ne po- misli na to. kakšno bole- čino bo s tem brutalnim diejanjem prizadejal nam otrokom. Tudi sosedje so ogorčeni, ker so imeli na- šega Runa zelo radi. Nato smo zvedeli, da je bilo isto noč na tako brutalen način usmrčenih še več psov. Mar je junaško dejanje, tako dobro živalco na ta- ko krut način pvokončati? Prepričani smo, da to ni dovoljeno, sicer storilec ne bi prišel v temni noči in zahrbtno opravil to ne- častno dejanje. Darinka Lokovšek učenka 6. b razreda. Oš Planina pri Sevnici SUNIL ME JE Mnogo različnih stvari lahko človek prebere v va- šem časniku. Morda bo zanimiv tudi tale dogodek iz vsakdanjega življenja, ki se je pripetil meni. Ce se vam zdi primemo, ga objavite, morda bo imelo to kakšno korist oziroma odmev. Videli boste, mor- da tudi bralci, saj se to lahko zgodi vsakomur iz- med njih, kakšen odnos imajo nekateri avtobusni sprevodniki do potnikov. Moj delovni čas se za- čne že ob peti uri in 30 minut. ZaLo se v službo peljem s pnam avtobu- som, a kljub temu še ne- kaj minut zamudiim. Že precej časa sem se vozila s tem avtobusom, ki pe- lje iz Zabukovice v Štore. Tako sem se tudi 4. apri- la, ko je bil na avtobusu nek drug sprevodnik in ne tisti, ki je vsak dan. Na postaji je rekel, da lahko vstopijo le tisti, ki se i>eljejo v štore. Jaz sem kljub temu vstopila kot vsak dan doslej. Ko sem dala sprevodniku de- nar za vozo\Tiioo do Ce- CELJANI V BOJIH ZA NAŠO SEVERNO MEJO V LETIH 1918—1919 — RIŠE: DR. ERVIN MEJAlI 6. Naša legija se je namestila v predmestju Celovca v Vetrmju, Celovec pa je zasedel polkovnik Milenkovič s svojimi četami z juga, polkovnik Maric pa je prišel v mesto s severa. 8. junija je legija dobila povelje za odhod na Vrb- sko jezero, kjer smo se nastaniU v Krivi vrbi. Enote koroške vlade so položile orožje. V Celovcu so se zbra- li zastopniki Antante k posvetovanju. V dežeh sta bila vzpostavljena red m mir, naše čete so se ustavile. Go- sposvetsko polje je prestopila le naša mala četa, a poli- tični dogodki so se razvijali s filmsko hitrostjo. Cela ofemiva je trajala le 10 dni, naš odred je pre- hodil 170 kilometrov. Pri ofenzivi je bilo na naši stra- ni 52 mrtvih in nad 200 ranjenih, Avstrijci so imeli po lastnih poročilih 180 mrtvih in nad 800 ranjenih. Kakor strela z jasnega neba nas je sreda počitka ob prekrasnem Vrbskem jezeru zadela vest, da morajo naše čete na povelje Antante takoj zapustiti Celovec, kar se je zgodilo 31. julija 1919. Culi so se že prvi gla- sovi o plebiscitu na Koroškem. Dne 12. junija je prišlo povelje, da se mora celjska legija vrniti nazaj domov v Celje in se demobilizirati. Poveljnik dravske diviaijsRe oblasti general Smilja- nič je izročil poveljniku naše legije zahvalno povelje za naše požrtvovalno in uspešno delovanje pri osvobcKUtvi Korotana, štirje legioaiarji pa smo bili odlikovani i Obiličevimi hrabrostnimi medaljami. Dne 14. junija 1919 smo se vrnili nazaj v Celje. Že jeseni leta 1920 se je velika večina Celjanov — koroških borcev, F>odala zopet na Koroško — tokrat brez orožja — da pomagamo pri plebiscitni akciji. Po nesrečnem plebiscitu oktobra 1920 smo žalostno zapustiU naš Korotan v prepričanju, da smo vojaki storili svojo dolžnost. Ce celotne slovenske Konjske nismo dobili, nismo tega krivi mi, nekdanji borci, v glavnem so krivi naši takratni nesposobni politiki. KONEC gt. 1^ — 24. maj 1973 Ija, ga nd hotel sprejeti in mi ga je hotel vrniti, rekel pa je tudi, da mo- ram na prvi ix>staji izsto- piti, češ da se ne peljem v Store. Čeprav sem mu dejala, da moram hiti ob pol šestih že na delovnem mestu in če sem se vozila do sedlaj vsak dan, se bom še sedaj. Sploh me ni ho- tel poslušati in je denar vrgel na tla, mene pa je na prvi postaji potisnil, lahko bi rekla simil z av- tobusa. To mu takoj ni uspelo, ker pa je bil se- veda močnejši od mene, si niisem mogla nič po- magati. Ce bi bil kaikšen starejši človek, bi prav lahko pošteno padel. Mor- da bi bilo bolje, ko bi rekel, da za danes naj bo ali kaj podobnega, da pa vrže denar na tla in upo- rabi silo, se mi zdi stkraj- no nevljudno. Morda bi moralo avtobusno podje- tje Izletnik voditi fca.ksno evidenco, kakšne ljudi ima zaposlene, saj surovost sprevodttiikov srečavamo vsak dan. Marinka Stanič, Petrovče AVTOBUSNIM SPREVODNIKOM Članek prizadet^ spre- vodnika sem v vašem li- stu čitala in se popolno- ma strinjiam z njegovim izv-ajanjOTi. Le kako si mo- re potnica dovoliti za svo- je nepravilno ravnanje še kritiko! Ja, ljuba žena! Ah sle pomislili, da se v av- tobusu vozimo ljudje in to niso živinski vozovi!? Zakaj pa niste prosili sprevodnika, da vam shra- ni karton s piščanci v pr- tlajžnik, kar bi bU gotovo storil, če so bili taico za- pakirani, da ne bi prosto- ra onesnažili. Le kakšm bi bili avtobusi, če bomo vsi prinesli s seboj kako živalco, pa če bi bila še tako ljubezniva? Toliko je pisarjenja na račim sprevodnikov. Le kje je krivec? Največkrat pri potnikih samih. Več let se že vozim in moram odkrito povedati, da sem sprevodnikom za njihovo prijaznost vedno zahvalna Sem stara ženica — inva- lid in še vsakLkra.t so mi sprevodniki pomagali gor ali dol in mj pKxiaii mojo torbico, ker si grem živež nakupovat v Celje. Poprej nekdaj smo imeU v naši vasi dve trgovini in me- sarijo, sedaj je samo na koncu vasd mala samopo- strežna trgovina, kar je za saimostojnega starega človeka včasih precej mučno. No, in kakor po- vedano, imamo uvidevne šoferje in sprevodnike in smo jim stari Hjudje za njih neplačane usluge tn prijaznost tudi hvaležni. Trnoveljčanka PRVI MAJ Oi prvi maj, oj prvi maj, v dobravi ptičji zbor prepeva, ko v cvetje in zelenje se narava vsa odeva. Po logu razcvetelem kim, potoček bister teče, šumlja, kramlja, si poje, v soncu se leskeče. V višini sinji škrjanček rjav, veselo himno pomladansko poje, saj prvi maj je praznik naš. naj vsak bo dobre volje HIŠICA Gori v rebri ob gozdičku majhna hišica stoji. Vsa otožna in samotna na pomladanskem soncu ždi. Se spominja časov tistih, ko še srečna je bila, nudila je streho, dnmek družinici, ki je odšla. še nedavno tod okoli otroški je odmeval smeh, polno bilo je radosti in življenja v dnevih teh. Srečna bila je družina v revni, borni, hiški tej, jo zvabila je tujina, njihov novi dom odslej. Zdaj ubožna tu sameva, žalostvio v svet strmi, pomladansko sonce jo objeva toda v njej toplote m. Plas Mara, Kocenova 2. Celje ŠE V TEM ČASU MORA TRPETI Zaželela sem si, da bi nekaj pisalo, pa mi ni pri- šlo na misel nič posebno pametnega. Nato sem se pa spomnila sosedove Ite, tako jo kliče vsa bližnja in daljnja okolica, drugače ji je pa ime Marjeta. In sem se odločila, da vam pišem o njenih problemih, do katerih pa tudi sama nisem preveč ravnodušna, saj so ti problemi grozni. Ita je majhna stara že- nica, ki bo kmalu dopol- nila 80 let. Njeno minulo življenje, o katerem je pripovedovala, je potekalo nekako takole: Ko je bila mlada, se je poročila. Z možem nista imela otrok, zato jima je življenje na dokaj veliki kmetiji potekalo zelo dol- gočasno in tudi dela je bi- lo preveč za njiju. Nekega dne pa ju je obiskal pre- cej velik moški. Bil je go- spodar družine, ki ni ime- la svojega lastnega doma. j Ta gospodar je prosil ze-j lo ponižno in obljubljal j tema dvema zakoncema najlepše stvari. Ko sta vi- dela, da res sama ne zmo- reta vsega dela in da je hiša potrebna popravila, kar pa bi bilo zanju pre- več, sta tem sladkim be- sedam verjela, in so se le zmenili. Dogovorili so se, da bosta ona dva dobila petdeset starih tisočakov in pa nekaj kilogramov sladkorja, pa seveda, da Ita dobi do smrti prevži- tek, njen mož se je pa ta- ko kmalu preselil k nekim sorodnikom in je sedaj že pokojni. Nekaj časa je živ- ljenje potekalo kar nor- malno. Ita je imela svojo sobico, ki jo ima še se- daj. Cez nekaj let se je za- čelo vse krhati. Njen go- spodar se je jKJčasi začel upirati vsemu in pozabil je, kaj vse ji je govoril, ko si je želel to kmetijo. Sedaj gre v njenem živ- ljenju vse narobe, seveda stara je že in njim, ki so sedaj gospodarji, se zdi to že preveč dolgo. Vsak dan jim je bolj napoti. Kar je bilo v pogodbi za preuži- tek, počasi kopni, skoraj ničesar več ne dobi, zato so ji ljudje pomagali, da dobi nekaj tisočakov ob- činske podpore. Kakor iz- gleda, si je tega želel njen »plemeniti« gospodar. Ko so popravljali hišo, je pri- šel k njej in jo prosil, če bi mu lahko posodila šti- rideset starih tisočakov, ker rabi za žeblje. Vendar o tem denarju še ni ne sluha ne duha. Njegova že- na se je prišla opravičit, da še ne morejo vrniti in da bo dobila ob prvem maju. Kako bo ; tem, je sedaj veliko vprašanje. Tudi njej so popravljali njeno prejšnjo sobico, ki pa je bila tako majhna, da imajo marsikje večje stranišče. To pa še ni vse. V sobi je ostal star zidan štedilnik in še brez dimni- ka, obložen samo z opeko. V pogodbi ima pa drugače napisano. Še vedno bo morala v tem sodobnem času sveti- ti s petrolejko. Dobila pa je tudi nova vrata, ki so baje tako ozka, da malo debelejši človek ne more skoznje. Zato, če jo bo obiskal kdo od novinarjev, je zaželjeno, da ne bi bil preveč debel, ker bi mo- ral ostati pred vrati. Torej, sedaj vidite, kako poteka njeno življenje. Najbolj jo skrbi njen pri- hranjen denar, če ji ga bodo vrnili. Saj si ga je prištedila s svojo skrom- nostjo za hude čase in pa tudi za velikonočne praz- nike, ki se bližajo. To je tudi njen ves prihranek. " Morda se tudi vam zdi to zelo nemogoče, da se še v današnji družbi, ki je tako razvita, lahko do- gaja kaj podobnega. Ce ne verjamete, se lahko prepričate in jo obiščete. Rada vam bo pripovedova- la. Mogoče boste lahko ce- lo kaj posredovali pri tem. Čudno je le to, da so lah- ko na svetu še tako trdo- srčni ljudje, ki imajo sr- ce kot kamen. Z. M., Strmec Ce te dni pogledamo v hmeljiščih po Savinjski dolini, bomo videli da hmeljarji čistijo in napeljujejo to gren- ko rastlino na vodila. Delo je zelo zahtevno in moraš biti natančen, saj je od tega opravila odvisen tudi pri- delek. Foto: T. Tavčar Na njivici rahlo prislonjeni na breg, tik nad cesto Lesično—Virštajn smo srečali v lepem nedeljskem po- poldnevu, ko počiva staro in mlado, fantiča devetih let s škropilnico na rameh. Jugov Franci ni počival kot tudi suša ne počiva. Nekdo mora zaliti to nesrečno koruzo, če že dežja ne mara biti. In iako se je dela lo- til kar Franci, ki bo letos izdelal s prav dobrim uspe- hom in tako zaldjučil tretji razred. Težka škropilnica ga je vlekla k tlom, saj je bila skoraj tako velika kot on. Sonce je vroče žgalo. Franci pa je meni nič tebi nič odgovoril, da rad dela to. Hodil je sem in tja po njivi in zalival koruzo. Morda to za podeželane ni nič posebnega, za nas pa je bUo. Pomislili smo na stotine otrok, Id ob nedeljah skupaj s starši preživljajo vesele urice ob potokih, rekah, na morju, v hribih in jim ni treba prenašati težke škropilnice in vročega sonca... Za vse to Franci niti ne ve, zato mimo škropi na- prej in čaka, da od nekod pride dež, ki ga tako željno pričakujejo on in nj^ovi starši, še I>olj pa koruza. MST .QP|3i^QFU.gAKŠNA DAVČNA POLITIKA — PIŠE: EDO KLOVAR 2. Poleg teh stopenj, ki predstavljajo občinski da- vek iz dejavnosti, pa je tudi republika predpisala republiški davek po pro- porcionalni stopnji 5%. Na podlagi pooblastila zakona je občinska skup- ščina predpisala za tiste zavezance, katerim oprav- ljene obrtne in druge go- spodarske dejavnosti ni glavni poklic, posebno kompenzacijsko stopnjo, katero plačujejo zavezan- ci od osnov do višine osebnega dohodka določe- nega po samoupravnem sporazumu. Ta posebni občinski davek je določen po stopnji 20,10 odst. in bodo tako ti zavezanci do višine bruto osebnega do- hodka po samoupravnem sporazumu plačevali da- vek po stopnji 30,86% (10,76% -I- 20,100/0). Ta kompenzacijska stopnja vključuje invalid- sko — pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Na ta način se tudi na področju teh dejavnosti zagotavlja uresničitev na- čela, da bo občan za enak bruto dohodek do- segel tudi enak neto do- hodek. Pomembno je poudari- ti, da je izhodišče zako- na, da občani, ki se z osebnim delom poklicno ukvarjajo s samostojno dejavnostjo, s to dejav- nostjo dosegajo najmanj tak osebni dohodek, kot bi ga v svojem ali po- dobnem poklicu dosegli v delowiem razmerju. Seve- da pa obstaja možnost, da izpodbijajo tako ugo- tovljen osebni dohodek, vendar morajo sami do- kazati, da je njihov de- janski osebni dohodek nižji. Na področju olajšav je pomembno omeniti, da je v občinskem odloku no- velirana olajšava za defi- citarne dejavnosti tn da, je olajšava za vlaganja v obrt zaenkrat izpadla. Vse ostale olajšave pa so ostale tako v zakonu ka- kor tudi v odloku nespre- menjene. O uveljavitvi olajšave za vlaganja pa bo občinska skupščina odločala na nov vsestran- ska utemeljen predlog, kakor tudi usklajenost z drugimi cilji davčne po- litike. Sedaj pa še na kratko o ostalih pomembnej- ših spremembah, katere se nanašajo na vse ob- čane, seveda če dosegajo dohodke ali pa poseduje- jo premoženje. Na področju obdavčitve kmetov je uveljavljena razširitev olajšave za vla- ganja tudi na zavezance, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko de- javnostjo. Tako lahko uveljavljajo olajšave tudi drugi in ne samo čisti kmetje le s to razliko, da jo lahko uveljavijo le do višine 60%. S takšno re- šitvijo je olajšava ob enakem odmernem davku v absolutnem znesku ena- ka tako za zavezanca, ki mu je kmetijstvo glavni p>oklic, kot tudi za zave- zanca, ki zdravstveno in ni zavarovan po predpi- sih o zdravstvenem zava- rovanju (slednjemu se davek od kmetijstva od- merja po višji republiški stopnji in ker se olajšava priznava v odstotku od odmerjenega davka, bi bila brez ustreznega zni- žanja priznana tem zave- zancem pri enaki investi- ciji večja olajšava kot pa čistemu kmetu). Na novo je uvedena olajšava za tiste zavezan- ce, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživ- ljajo otroke, ki so na red- nem šolanju v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. Za vsakega takega otroka se bo davek zni- žal za 500 din. V primeru, da otrok ne živi pri star- ših zaradi šolanja, se olajšava poveča za lOOMo. Ce pa ' otroci prejemajo štipendijo, se bo olajšava znižala za 50% . Uveljavljena je oprosti- tev republiškega in občin- skega davka na dohodke od patentov in tehničnih izboljšav, kar naj bi pri- spevalo k izboljšanju do- sedaj nezadovoljivega stanja na tem področju. Dosedanji davek na do- hodek od stavb je opu- ščen, obenem pa je davek na premoženjske predme- te preimenovan v davek na premoženje. Sama po- sest stavb bo tako obdav- čena z davkom na premo- ženje, dohodki, doseženi z oddajanjem stavb, pa z davkom na dohodke od premoženja. Za lastnike stavb, ki stavbe sami upo- rabljajo in so že doslej plačevali davek od stavb, to praktično ne predstav- lja spremembe. V slab- šem položaju pa bodo ti- sti, ki stavbe oziroma prostore oddajajo v na- jem, ker bodo plačevali od dohodkov, doseženih z oddajanjem, davek na dohodke od premoženja, vzporedno s tem pa ena- ko kot tisti občani, ki stavbe sami uporabljajo, premoženjski davek na posest stavb. Davčna os- nova je ostala kot pri davku na dohodek od stavb najemninska oz. stanarinska vrednost stavbe, s tem, da se pri davku na premoženje od te osnove ne odštevajo stroški za vzdrževanje in amortizacijo. Zaradi te- ga je stopnja davka od stavb za stanovanjske in poslovne prostore znižana in uveljavljene stopnje za te prostore predstav- ljajo enake obremenitve kot po dosedanjem siste- mu obdavčenja stavb. Višje stopnje davka na posest počitniških hišic pa so v skladu s sprejeti- mi stališči o obdavčevanju premoženja. Nadaljevanje prihodnjič OD RINKE DO SOTLE — OD R«NKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RJNKE DO SOTLE — OD mini reportaža DOBRA ZAMISEL Pripravljalo se je k nevih- ti. Temni, težki oblaki so za- grnili nebo in grozeče silili k tlom. Prve, debele dežne kaplje so padale na stekla avtomobila, ki je počasi le- zel v hrib, da bi se ustavil pred osnovno šolo v Crešnji- cah. čez nekaj trenutkov je že divjal močan naliv in ta- koj sem pomislila: »No, res pravo popoldne sem si izbra- la Za obisk v potujočem vrt- cu. Saj se bodo otroci nevih- te še zbali in jih ne bo v vr- tec« In res je bilo tako. Ko sem stopila v razred, kjer se vsak torek popoldne zbirajo mal- čki iz črešnjic in okolice, sem našla tri fantke. Igrali so se z igračami, ki jih je pripeljala iz Celja tovarišica Savina Naraks. Vzgojiteljica Savina Naraks, ki je zapo- slena pri VVZ »Tončke Če- čeve« v Celju, je bila takoj pripravljena poklepetati z menoj o prvih uspehih pri vzgoji podeželskih malčkov. »Veste«, je živahno pripo- vedovala, »danes je slab dan. Nevihta jih je zadržala do- ma. Nekateri imajo tudi po uro in več do šole, ampak ■prihajajo zelo radi. Ponava- di jih imam deset ali dva- rmjst. Tu v črešnjicah skupi, na ni tako številna, kot je drugod, kjer se ustavlja naš vrtec. To pa zato, ker imajo tod okrog starši mlajše ot- roke, mi pa jemljemo samo petletne. Pobudo za potujoče vrtce je dala naša ravnateljica Vil- ma štucinova, me vzgojitelji- ce, pa smo z veseljem spreje. le to dodatno delo. Zakaj ne bi tudi otroci na podeželju bili deležni vsaj delčka pred- šolske vzgoje. Otroci v mestu so že siti vsega, imajo kar hočejo. Pri teh pa je druga- če, človeku je lepo pri srcu, ko vidi, s kakšno zavzetostjo sprejemajo vse, kar jim po- veš ali pokažeš. V začetku so bili zelo plahi in nesprošče- ni, kasneje pa so se navadili mene in ob igri tudi sotova- rišev. Ko smo jim na sestan- ku povedali, da je vse za- stonj, samo malico bodo pla. čali otroku, so se za vrtec bolj ogreli. Zdaj pa, ko vidi- jo, kako njihov otrok napre- duje in da rad hodi v vrtec, so zelo navdušeni. Seveda je enkrat na teden po dve uri predšolske vzgoje za te otro- ke malo, vendar upamo, da bo kasneje, ko bodo vidni rezultati in uspehi potujočih vrtcev, lahko pomislili na razširitev programa in tudi ur«. Medtem, ko sva se s tova- rišico vzgojiteljico pogovarja- li, so se VSI trije fantki smu- kali okoli naju in radovedno ogledovali neko čudno napra- vo, ki jo je ta »neznana to- varišica« držala v rokah. Ko sem jih povabila, naj mi tudi oni kaj povedo, so se precej obotavljali, končno pa je to- varišica Savina le nagovorila enega izmed njih, da je na njena vprašanja, če se dobro počuti v vrtcu, če rad hodi v vrtec, če se rad igra, odgo- varjal v mikrofon samo s ki- manjem. Pri tem je bil tako prisrčen, da sva ga obe mo- rali pohvaliti, žal pa mu ni- sva mogli obljubiti, da se bo v radiu res kaj slišalo. No, končno so le družno z nji- hovo tovarišico zapeli svojO »Nino nano«. Po prisrčnem slovesu sem se odpravila še v Frankolo- tX3 na osnovno šolo. Tam je bil večji živ žav. Razred je bil poln. Pravkar so pospra- vili igrače in se pripravljali za malico. Bilo jih je čez dvajset in »vlak s tolikimi vagoni« je peljal najprej v umivalnico. Tiho in ubogljivo so nato sedli k malici, tova- rišica jim je razdelila obrok In Za vsak »izvoli« je bilo sli- šati »hvala«. Tovarišica Albina Kmecl, ki je drugače tudi namestni- ca ravnateljice pri VVZ »Tončke čečeve«, mi je pri- sedla in dejala: »Tudi kul- turnih navad jih moramo naučiti Tako so prijetni. No- bene razlike ni med njimi in mestnimi otroki, razen v sproščenosti, pa tudi te je zdaj že veliko več, kot jo je bilo v začetku. Tako pravijo vse vzgojiteljice, tudi one v Strmcu, Socki in Šmartnem v Rožni dolini. Vsekakor je zelo prav, da smo se odloči- li > za tako obliko nudenja predšolske vzgoje podežel- skim otrokom. Starši so po- vsod zelo zadovoljni in kar naprej prihajajo prosit za sprejem otrok v vrtec, toda več kot 25 jih v skupinah ne moremo imeti. Kaže, da se bodo potujoči vrtci obnesli«. Takega mnenja sem bila tudi jaz, ko sem zapuščala .šolo v Frankolovem in na vratih še mimogrede ujela neko mamico, ki je prišla po hčerkico. Ta mi je dejala, da so potujoči vrtci odlična za- misel, dokler ne bodo tudi v večjih vaseh poskrbeli za ot- roške vrtce. D. POS rhali intervju Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Jakob Žlender Nič posebnega nas ni na- potilo, da smo se spustili v razgovor z Jakobom 21en- drom, bajtarjem iz Dek-. mane, visoko gori v hribih nad cesto Podčetrtek—Bi- strica ob Sotli. Srečali ; smo ga, na videz čisto ne- zainteresiranega za okolje, ob njegovi hiši, ko *se je pravkar hotel umakniti pred slučajnimi obiskoval- ci v klet. Ustavili smo ga in besede so ga prisilile, da je ostal. »Jakob, aU ste kmet?« »ICakšen kmet! V tejle bajti živim že precej let. Ko sem prišel z mojih po- potovanj po svetu, sem jo kupil, nekaj zemlje je kap- nilo zraven in sedaj živim od pokojnine, ki mi jo je dal svet. Sin mi je odšel, ni mu bilo do moje zem- lje, do koče, hotel je na lepše. Sicer pa, človek ima prav. Zakaj bi ga ustav- ljal. Zdaj sem pač sam. Nisem edini, še več taks-, nih z isto usodo živi v teh rovtih. Svet gre naprej.« »Kje pa ste bili v svetu, Jakob?« »Ja, v Avstriji pa v Nem- cih, v lagru v Dachauu. Delal sem in bil več zdo- ma kot v domovini. Druga svetovna vojna mi ni pri- zanesla. Udarilo me je po glavi kot mnoge druge tod okoli. Bil sem tudi v par- tizanih, na Dolenjskem sem se branil s puško.« »Kaj pa ste delali po svetu?« »Veste, izučil sem se za krojača. Doma nisem imel kaj delati, je bilo pač ta- ko: še za kruh niso imeli, kaj da bi si še nove oble- ke privoščili in tako sem odrajžal v svet. Tiste čase narod ni imel denarja. Ra- zen Nemčije in Avstrije sem videl še Zagreb, Lju- bljano in Maribor. Tam je bila šivanka bolj cenjena. Po vojni sem bil cestar, rudar v Rudniku Zabuko- vica, ki mi je požrl kar 15 let.« »Pestro je bilo tole vaše življenje, Jakob?« »Bilo, bilo, zdaj imam čas premišljati o tem. Sko- rajda lahko rečem, da mi ni žal. Nekaj pa se je le doživelo, spoznanja so kar kapljala v možgane. Doma nikoli ne bi doživel tega. Pa kaj govorim, saj sem moral iti.« »In Dachau?« »Ne sprašujte me tega. V vsaki knjigi si lahko preberete.« ZBOR DRUŠTVA v ingradovi dvorani je imel DIT — Celje 19. 4. 1973 redni občni zbor. DIT-Celje je zveza enajstih strokovnih društev: gradbenikov, strojni- kov, tekstilcev itd., ki le-te povezuje na celjskem območ- ju. Za predsednika je bil po- novno izvoljen Henrik Cmak, dipi. inž., direktor Ingrada Celje. Razprava po obveznih izro- čilih je bila zelo zanimiva. Po- udarek je bil dan uveljavlja- ju društva v gospodarskem življenju Celja, o vplivu, ki bi ga naj imelo društvo na razne odločitve, saj sta v društvu koncentrirana tehni- ška in gospodarska miselnost in znanje. Pretekla ieta,.ko so bili še okraji, je bil ta vpliv bolj viden in upoštevan. Po ukinitvi le-teh in po večji sa- mostojnosti strokovnih dru- štev pa je ta vpliv nekoliko upadel. Tega ne ui smeu uo- pustiti niti DIT sam, niti ob- čina. V Celju je namreč pre- ko 1.300 inženirjev in tehni- kov, ki jih povezuje DIT. Odbor DIT-a obravnava ce- lotnejše teiin.ško gubpoaarske probleme celjske regije. Le-te je na svojih sejah in na šir- ših razpravah obravnaval in izoblikoval svoja stališča. Ta- ko je pred leti izdal brošuro »Ureditev voda — osnova za razvoj v Celju« ter »Preskrba Celja s pitno in tehnološko vodo«. Okoli vseh teh proble- mov se je vedno razvila ne- kaj mesečna ali celo letna razprava na sejah odbora, na posebnih sestankih predstav- nikov Zavoda za napredek go- spodarstva in občine ter na širših javmh predavanjih. V prihodnje pa bo najaktualnej- ša tema onesnaženja zraka in okoija. Glede vpliva staiišč na od- govo^-ne gospodarske faktor- je pa so bila mnenja nekoli- ko deljena, kdo naj daje ini- ciatjvo za razprave o določe- nih problemih? Prav gotovo je resnica, da naj bi občina ah odločilni forumi s svojimi strokovnimi službami nr^^azo- vali probleme, sam DIT pa mora biti prodornejši s svo- jimi dobro pripravljenimi in izoblikovanimi staiišči. IVO MARINC, Celje, Cesta na Ostržno 85 ZBORI MLADIH Ustavne spremembe in rea- lizacija vseh teh sprememb so prihodnost za mlado gene- racijo. Od izida tega boja so odvisne možnosti mladih, da neposredno in odgovorno so- delujemo v odločanju o družbenih zadevah in lastnih problemih, enakopravno in skupaj z delovimi ljudmi. Organiziranost po oblikah, ki jih zahtevajo dopolnila in aktivna prisotnost, tam, kjer delamo, so v tem trenutku najvažnejša naloga vseh mla- dih. Vendar srečujemo v de- lovnih organizacijah še vrsto odprtih vprašanj in dilem, ki otežkočajo delo mladih. Pre- majhna prisotnost mladih v samoupravnih organih je naj- večkrat vzrok, da se razmi- šljanja in predlogi mladih ne uveljavijo. Vsa ta odprta vprašanja spodbujajo organiziranje zbo- rov mladih samoupravljalcev, ki jih pripravlja Občinska konferenca ZMS Celje v dneh 21., 22. in 23 maja 1973. Zbo- rov bo pet, in sicer po pano- gah: industrija — težka in lahka, gradbeništvo, družbene dsjavnlsti in storitve de- javnosti. ŽALEC USTANOVITEV KLUBOV OZN Komisija za idejno-politič- no delo pri občinski konferen- ci ZMS 2alec pripravlja us- tanovitev občinske konferen- ce klubov OZN. Aktivnost klubov OZN je pokazala po- trebo po ustanovitvi občinske- konference. Sedaj uspešno de- luje v občini 6 klubov. Na- meravajo po ustanoviti še ne- kaj klubov v krajevnih skup- nostih. KDAJ SAMOSTOJNI? Okrog 200 hortikulburnikov iz Polzele za sedaj še nima svojega društva, ampak se- stavljata nekakšno enoto Hor- tikulturnega društva Celje. Med člani je veliko mladih, celo pionirjev. Ta, imenuje- mo jo enota, je začela na- stajati novembra in je do- segla tak obseg, da ima se- daj svoj odbor in da se lah- ko ponaša z zelo aktivnim delom. Člani enote vedo, da se je potrebno predvsem izobraže- vati. Tako so imeli v razme- roma kratkem času troje pre- davanj o cvetlicah, razmno- ževanju cvetlic in o rezi trte in sadnih dreves. Slušatelji pa So lahko postavili vsa vprašanja, ki so jih še pose- bej zanimala. Druga naloga, ki so si jo zadali, je uredi- tev naravnega skalnjaka na zemljišču okrog pionirskega čebelarskega doma na Polze- li. Z delom so že pričeli. Oči- stiti so morali sorazmerno veliko površino, zasadili so cvetlice in postavili tri senč- ne slamnate ute. Tako bodo Polzelanom uredili zavidanja vreden, lep sprehajalni in re- kreacijski center. Da so opravili to delo, so nekateri naredili že po 200 udarniških ur. Seveda pa je za ureditev takega prostora samo veselje do dela in ure- janja premalo, ampak je po- trebno tudi precej denarja. Tega pa imajo premalo. Kljub temu so trdno odločeni, da bodo nalogo do konca izpe- ljali in da bo kmalu otvori- tev. LAŠKO ČRNE TABLICE ZA ČRNE GRADNJE Na osnovi temeljnega zako- na o prekrških in statuta občine je treba na poseben način oštevilčiti objekte, ki so bili zgrajeni brez lokacij- skega dovoljenja oziroma p>o- trdila. Takih hiš je v občini Laško na seznamu sedem. Po sklepu občinske skupščine na zadnji seji bodo takšne stav- be dobile drugačne hišne šte- vilke. Medtem ko so se se v nekaterih občinah odločili za dodatno označbo z rim- sko številko, so v Laškem sklenili vrh tega še spreme. niti barvo tablic. Za razliko od ostalih hišnih številk, ki so bele na rdeči podlagi, bo- do črne gradnje imele belo označbo na črni podlagi. Ta posebna, ne daleč vidna zna- menja črne gradnje bodo omenjene stavbe imele do ru- šenja, če bo le-to potrebno, oziroma do legalizacije, ali dodelitve potrebnega dovolje- nja. Marijagradl TRIČETK VREDI Ko je minuli teden bij ložen zadnji meter asfaitj kilometer dolgem cej. od Laškega do mosta na^, rijagraškim klancem, občani v dolini do kraja* dli, da bije »plat zvona^ redki so bili tisti, ki ^ res verjeli, da bo krajj skupnost skupaj s SZiJ režijskim odborom kos i rendumskemu samoprisp, pridružiti še drugega, i ko so tudi za naslednji kilometer začeli občani j vornjaki in traktorji do, ti gramoz, je klonil slednji dvomljivec. Minuj den so bili vsak dan na sti udarniki, odborinki so spešeno zbirali denar. Ij tem je v odboru šinila dan dobra ideja. Po sKlepu RepuMišIte^ sekretariata za (nformaci Je, št. 421-1/72 ]• iaenil NOVI TEDNIK oprcšjen plačevanja prometnega dav ka Cto 31. 12. 1973. V^ŠTI Pred dnevi je prazao petdesetletnico Vaso Si Vič, upokojeni major J prvoborec in ugleden pol ni delavec iz Celja. V letu, ko praznuje p« setletnico, se mu zaokrož jo na jubileje tudi drugi' ni mejniki v njegovem i Ijenju. Vaso Starovič je rojen pred 50 leti v Fof. Vzhodni Bosni. V teiR NOV tolikanj zgodovinsi mestu, je končal meščal šolo in se izučil obrti. 1 napreden borben mladeniJ stopil v NOV že leta 1 Pogumen Skojevec v I* zanskih vrstah, bil je bo prve proletarske brigade: hitro napredoval kot vojs in politični starešina. S jimi tovariši se je toll^-- legendami bitki na Sutje;^ Leta 1943 je bil spreje: komunistično partijo, zaW letos praznoval še en i' lej. Oktobra bo poteki" let, odkar je član ZK. do konca vojne je V^' tudi svoje povojno življ^ armadi. Kot vojaški st^' na je leta 1952 prišel v Ije. Tu se je ustalil s ^ družino. Nedavno je s ženo praznoval tudi sre^'; poroko, 25. let skupnega , Ijenja. Vaso Starovič je po ški upokojitvi še leta d^'* takratnem okrajnem ,j skem odboru kot načein'* narodno obrambo, po r** stitvi okraja pa se je do^ no upokojil. Upokojil ni pa prenehala njego^* tivnost. Vaso je ves čaS' kar je v Celju, priza^^^ družbeni delavec. P^^^v j-e zelo aktiven v organi^ aiios oa 3>ir\ \u ao — aiios oa aH m oo — aiios oq 3>i.^iy oo — aiios oa ^mm oo — aiJios oa a>iNia ao — aiios OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE je pravkar polo- V* in kjer se za- grobim gramo- \5taVili slavolok z „sak, ki je v ne- ' pa se peljal mi- ^ v žep. Le redki ^ Večina je pri- [ simboličnega ti- M se jfc od jutra ^ škatli na mizi UOOO starih dinar- ja tiskanih blokov pneli. Ideja je bila i ^ot tričetrt mili- \g domislice bi bil jaltirarije za triče- jjja siromašnejši. jloipnost je zbrala 5 milijonov med ^0 pa v delovnih 12 starih mili- ripravljenih za pla- asfaltrie prevleke, jžena že ta čeden. {e ne bo mogoče incije že zdaj, bo jiti še fino pre- ifcaj. So bili taki, ritenski vožnji iz- tni za simboličen Nič ne de. Asfalt na teh posamezni- čat nesolidamosti. ZK, vrsto let pa ^mladinskega klu- "ajbolj uspešnih v leta! VEČ mm l^i črpalki v Slo- nicah so pred ^t^vili še eno ben- 'Pi^vo za točenje 'fiafte. Tako so se "jene zmogljivosti 'čakanja za tiste, ^^'^Pavali nad ne- ^^^0 na bencinski !^J"eč edina črpal- ^•^i občini, h kate- tudi prebival- , slovensko-bistri- bližnje Oplotni- I * okolice. Crpal- .'^rajena pred de- taka, kot je bi- ^^oščala potrošni- SRČEK ZA TITA Fantek, ki je prišel k moji mizi v šoštanjskem hotelu Ka- juh, da bi si lahko od bliže ogledal Titovo fotografijo, me je navdušil. Začel sem ga spra- ševati to in ono, nakar mi je povedal, da je star pet let, da Je doma Iz Tabora in da ga kličejo Horči, čeprav mu je ime Mohor. Povedal je še, da obisk :ije otroški vrtec Tončke Ceccvc v Celju, kjer ga je to- varisica Dragica (katere ime je večlirat ponovil, pač zato, ker jo ima rad) naučila pes- mico Srček za Tita. Seveda je hitro dodal še to, da je pesmi- co povedal celo samemu Titu, kar jia mu nisem verjel, misleč, da gre pri veliki ljubezni do našega predsednika zgolj za ot- roško fantazijo. Pa mi je tole povedal. Bil je praznik v izredno le- pem vremenu na družinskem izletu. Ko se je dan že nagibal večeru, so v Lahovčah blizu Brnika srečali kolono vozii, ki se je ustavila pri gostišču Zaje ob glavni cesti. In glej sreče za mlaUega Korčija ki je tokrat prvič videl maršala Tita. o katerem so v vrtcu to- liko lepega slišali. In ko se je maršal končno spet pojavil pred gostiščem, ga je iz mno- žice ljudi mali Horči enostav- no poklical: »Tovariš Tito, Ti- to! Nekaj ti moram povedati!« Medtem ko je maršal postal pozoren na malega fantiča in njegovo korajzo, mu je Horči ze začel deklamirati: Srček vroč imam, komu naj ga dam? Tebi dragi Tito, ker te rad imam. Predsednik Tito ga je po7.nr- no poslušal in ga pohvalil ter mu ves gin jen dejal, da ga ima rad tudi on. V. KOJC JUBILANT N. KINCL v soboto, 12. maja, je pra- znoval svoj 60. rojstni dan tajnik skupščine občine Šent- jur Norbert Kincl. Kot dolgoletni družbeno-po- litični delavec si prav goto- vo zasluži skromno pozornost ob njegovem jubileju. Rodil se je 12. maja 1913 v Šent- jurju pri Celju, kjer je obi- skoval tudi ljudsko šolo, državno meščansko šolo pa je končal v Celju. 1932. leta je končal trgovsko šolo v Ce- lju, potem pa je pomagal očetu pri delu na posestvu in v gostilni. -1937. je nasto- pil službo pri Finančni kon- troli v Jelši na Hvaru in je ostal v Dalmaciji do leta 1940. Kasneje je služboval še v Planini pri Rakeku, pri ca- rinski straži Pečarji, v Sne- berju. Zalogu in v Ljubljani kot uslužbenec Finančne kon- trole do leta 1945. Po vojni se je zaposlil pri ministrstvu za finance LRS. 1949. se je poročil in se dve leti kasne- je premestil v Celje k Na- rodni banki, podružnici Ce- Ije-mesto. Član KP je od leta 1947. Službo tajnika pri skup- ščini občine Šentjur je na- stopil 1956. leta. V tem času do danes je bil večkrat vo- ljen za člana komiteja občin- ske konference ZK, vodi ka- drovsko komisijo pri komite- ju, je predsednik kultumo- prosvetnega društva Šentjur, opravljal pa je še vrsto dru- gih političnih dolžnosti. Pri svojem delu in oprav- ljanju funkcij je bil in je vesten, p>ošten, slovi pa tudi po svoji hudomušnosti. Nje- govi sodelavci mu ob jubile- ju želijo še obilo zdravih in zadovoljnih let ter družbeno- FK)litične aktivnosti v okviru njegovih možnosti, posebno pa, da mu nikoli ne bi zma- njkalo šegavih krilatic, s ka- terimi razveseljuje svojo oko- lico. Iskrene čestitke! ' ASFALT BO! Delavci Cestnega podjetja iz Celja te dni urejajo okoli- co doma kulture v Sloven- skih Konjicah. Pred dvajseti- mi leti, ko so dom gradili na asfaltiranje niso mislili, kar pa je prineslo težave. Zlasti je blato motilo čakajoče av- tobusne potnike ter kino obi- skovalce. Zdaj bodo uredili celoten prostor pred domom kulture in sodiščem skupaj z manj- šim parkom v podaljšku pro- ti Skalcam. Asfaltirali bodo tudi pot, ki vodi skozi park do križišča Liptovske in škal- ske ceste. Vsa dela finansira krajevna skupnost iz denar- nih sredstev, ki so jih v lan- skem letu prispevale delovne organizacije po 200 dinarjev na zaposlenega delavca. Tudi med tednom, ko so delali na cesti, so od mimovozečih pobirali prostovol.}ne prispevke. Pa je naneslo, da se je pripeljala »ohcet«, le prispevek ni bil nič svatovski. LETOS Andrej Jezernik koope- rant-hmeljar iz Založ je eden izmed tistih hmeljar- jev, ki bodo v Založah pri Polzeli s skupnimi močmi kupili obiralni stroj. »To je velika investicija, ki bi je brez pomoči KK Hme- zad Žalec nikakor ne zmo- gli. Hala, v kateri bo stal stroj za obiranje, bo kma- lu gotova. Vsekakor bo stroj za pridelovalce hme- lja velika pridobitev, saj bomo lahko tako spravili pridelek brez obiralcev, ki jih je vsako leto teže do- biti. T. TAVČAR KAiO mi KOiOl^fST? šestdeset občanov, predvsem mladih in predvsem iz de- lovnih organizacij, je od jeseni vstopilo v organizacijo ZK na območju laške občine. Bilo bi zanimivo vsakega med njimi vprašati, kaj je tisto, kar jih je pripeljilo v vrste ZK, kaj pričakujejo od tega, da so olanii vodilne družbene in idejne sile, o tem, kako bodo delovali v bodoče kot komu- nisti, kajti prizadevni so bili že dosedaj, ker bi sicer ne biU sprejeti. Pa smo zbrali štiri med njimi. Kaj so povedali? PETER PODBEVŠEK: V članstvo ga je sprejela orga- nizacija v TIM. Njegova idej- na rast se je začela zgodaj, doma. Oba starša sta komu- nista. Peter se trenutno bori tudi za dobre ocene v stro- kovni šoli v Štorah, ki mu bo dala strokovno izobrazbo. Politično je začel delovati v mladinski organizaciji, katere član je še in še bo precej let. Kot član ZK bo bolj v središču problemov in doga- janj v kolektivu, v katerem je njegov oče leta vodil orga- nizacijo ZK. Biti komunist, pomeni za Petra biti aktiven že v idejni sferi samouprav- nih odločitev. VERA GRAHEK: V član- stvo jo je predložila organi- zacija v radeški Papirnici, kjer je zaposlena, šla je sko- zi izrazito delovno preizkuš- njo. Je tajnica krajevne orga- nizacije SZDL, tajnica kra- jevne skupnosti, ene najbolj- ših v občini. Začetki politič- nega delovanja segajo v čas, ko je delovala še v vrstah mladine. Sprejem v ZK ima za priznanje, predvsem pa za priložnost, da bo lahko bolje opravljala svoje družbene funkcije. Doslej so ji bili ko- munisti v oporo, odslej ji bo organizacija t celoti. Moč- nejšo se čuti. PEPICA GLAMUZINA: V članstvo so jo sprejeli komu- nisti v občinski upravi. Ko je še študirala (doštudirala je izredno v rednem roku), so jo prvič povabili. Odločila se je zdaj, ko je že zaposlena. Kot socialna delavka je sredi tistih problemov v družbi, ki brez izostrene idejne čvrsti- ne ni mogoče uspešno obrav- navati. Kot članici ZK ji bo lažje. V organizaciji bo mog- la potrjevati družben pomen svojega dela, kot komunist pa se bo mogla tudi bolje spo- prijeti s problemi in s tisti- mi, ki bi jih morali hitreje reševati. Socialni problemi so del socialnega razlikovania. DUŠAN PODLESNIK: Spre- jet je bil v organizaciji rade- ške »Pete« in sicer na lastno željo. Mizar je in zdaj, ko je odslužil tudi vojsko, je čutil, da bo kot član ZK lahko več prispeval k razvoju svojega kolektiva. Vesel je, da je med osmimi novosprejetimi v »Peti« večina iz neposred- ne proizvodnje. Tudi on se je z idejnimi osnovami ZK seznanil že doma. Komunisti so oče, mati in starejši brat. Čvrsto je prepričan, da bo pismo predsednika Tita ures- ničeno, če bo v ZK čim več delavcev in da je v njihovem kolektivu še možnost poveča- ti organizacijo s člani iz ne- posredne proizvodnje. Tako kot ta četverka, so tudi vsi drugi postali člani ZK zaradi svoje družbene angažiranosti, ker so idejno opre- delitev dobili doma, v šoh, v kolektivu. Ne pričakujejo pri- vilegijev, pač pa idejno-politično podporo organi5'.aoije, da bi bili v svojem družbenem delovanju bolj uspešni, da bi svoje lastne misli in odločitve usklajevali s programsko politiko ZK. ^0 — aiios oa 3>iNia k) — aiios oa ^mm ao — aiios oa aj mu ao — aiios oa a> nm ao — aiios oa mmn 1/» stran —NOVI TEDNIK 5 preboldskimi jamarji v gornji etažiPekla'' člov^u se pač tu in tam ponudi priložnost, da vidi tu- di kaj takega, česar mnogim ni mogoče. Preboldski jamar- ji so se podali na manjšo ra- ziskovalno eksi>edicijo v gor- njo etažo jame PEKEL, ka- mor doslej ni stopilo niti dvajset ljudi od tistega tre- nutka naprej, ko sta dva čla- na preboldskega klut« pred leti odkrila ta prečudo- viti biser, ki javnosti še ni dostopen. čudni občutki so me obha- jali, ko sem se privezan na vrv in ob varovanju Toneta Vedenika vzpenjal preko tri- de>pt metrov visoke, navpič- ne -itene iz spodnje v gornjo evažo. Da sem se sredi stene zt.pletel \ lestev, se zagozdil med steno in vrvi in mi je ugasnila karbidna svetilka na pretesni čaladi, je seveda po- s^T'—"'c^ra pome-"-' r-h ^'~m, kaj vse je moč videti v zgor- n . ccv^.. Miran m Tone si:a se podala v steno prva, njim pa smo po lažji poti sledili še preostali trije, Tonetova žena Marinka in Hori, ki je pK)skrbel za varovanje še od six)daj. Seveda pa nad preple- zano steno še ni konec težav, saj se brez vrvi in dobrega varovanja ni mogoče podati nap rs j, proti tistim predelom jame, ki krije v sebi nepopis- ne lepote. No, kmalu je bilo tudi to za nami in kar pre- cej utrujeni in zadihani (vsaj kar mene tiče) smo prispeli v kapniško dvorano, ki v pra- vem pomenu besede zasluži ta naziv. Tako zasiganih sten, tisočerih oblik kapnikov. stebrov, zaves, koralnih siga- stih ix)nvic in vsega ostalega, sd enostavno nd mogče pred- stavljati. Manjše jezerce, v katerem tokrat ni bilo preveč vode, pa vendar dovolj, da je moral Tone na plečih preto- voriti preko najprej ženo in nato še Hori j a, ki edini med nami ni imel škornjev, ker jih je pustil v spodnji etaži. Razpostavili smo sveče in kar- bidne svetilke ter posedli med kapnike in stebre. Oči so se napajale ob neizmernih lepotah in preprosto človek ni vedel, kam bi se ozrl. Na- rava je lesnično enkraten mojster, ki je v tisočletjih izoblikovala v tem temnem podijz«mlju tisočero oblik, ka- terih ena je lepša od druge. Kamor se ozre oko, povsod tvorbe, ki vzbujajo fantazij- ske predstave Moč jih je pri- merjati z vsem, karkoli pri- de človeku na misel. Dolgo smo se sprehajali nad temi naravnimi vmietninami, jih ogledovali in občudovali ter glasno izražali svoje začude- nje in uživanje. Posebnosti je toliko, da jih ni mogoče opi- sati, tudi oko kamere ne mo- re posneti vsega, kajti lepot je preveč. Nehote se ob tem postavlja vprašanje: kdaj bo- bo te enkratne krasote dostop- ne vsem, kdaj bo mogoče pri- ti tudi v ta predel jame, ki je po razsežnosti in še zlasti po lepotah s spodnjim delom le težko primerljiv, čeprav je izredno tep tudi ta predel. O tem se lahko prepriča vsak- do. Kar prehitro je minil čas. ko je bilo treba misliti na povratek. Spuščanje ob vrvi mimo »Planice« kot so jamar- ji poimenovali zasigano veli- Kansko steno, ki spominja na doskočišče velikanke, je mini- lo brez posebnih težav. To- ne, ki je bil ob vzponu prvi, je bil ob spustu zadnji, po- spravil je vrvi. Pravi jamski alpinizem, le s to raziiko, da je še za spoznanje težji od gomiškega... Gornja etaža jame Pekel se odpira v dva rova. VideU smo le enega, kajti s časom smo bili precej na tesno, saj so ure minevale kot minute. V srednjem delu jame, ko smo vsi razen Toneta, že prešli do previsa nad steno, preko katere se je bilo treba spustiti v globino spodnje etaže, se je iz temi- ne kapniškega sveta oglasilo gioboko in votlo donenje. To- ne je »koncertiral«, ko je udarjajoč z roko, po kapni- ških ploščah, visečih s stro- pa, ustvarjal »jamsko simfo- nijo«, kot smo to v šali ime- novali. Veličastno so doneli zamolkli zvoki in ustvarjali veličino nepvozabnih, vtisov podzemlja, kjer v temi sto- letij kraljujejo umetnine sa- moniklega ustvarjanja nara- ve. Ob vseh teh doživetjih smo kar pozabili, da nas ča- ka še sestop po strmi in vi- sok: steni. S čudnimi in me- šanimi občutki sem zrl raz s*^pne na Horijevo svetilko globoko pod sabo, ko sem stopil na majave prečke jek- lene lestve, ki se je neusmi- ljeno pozibavala in vrtela.Ve- liko truda, naporov je bilo F>otrebnih in tudi malo (kaj bi tajil), strahu je bilo vmes, predno sem pod nogami za- čutil trdna tla brvi v spodnji etaži. Vendar splačalo se je! Bil je nepozaben dan in hvaležen sem preboldskim ja- marjem, ki so mi ga podari- li. Vam pa podarjam nekaj slik, ki še zdaleč ne morejo pokazati vsega, kar krije v sebi narava ... Tekst in slike: BERNI STRMCNIK Ob takole veličastnem stebru smo použili malico, pri tem pa ogledovali neštete oblike mnogoterih kapnikov. >kKijasti kapniki« so nekaj posebnega, nastanejo pa zaradi tega, ker je spodnji del ti krat v vodi, in ksmniki črn£uo .anneu Sigaste ponvice ob stenah so kot koralni loki, sestavljene iz milijonov drobnih deldf Tako veličastnih kapnikov spodnja etaža ne premore Ob malem jezercu se veličastno vzpenja zavesa s čipkami ^ Kot čebelji roj vise s stropa »makaroni« 19 — 24. maj 1973 NOVI TEDNIK —15. stran l^3Jniški dan na celjski tržnici 5PINAČ0, REDKVICO, KORENČEK »Prišla sem vprašat, kaj sem zagrešila, da mi odpadajo cvetovi in se mi roža suši?« »Kar pustite jo, se bo že popravila. Ste •jo imeli v sobi?« »Ja.« »Pa to ni za v sobo, ta roža uspeva na prostem!« »Na soncu?« »Ja, pa močno jo morate zaliti.« »Kaj pa zdaj?« »Imejte jo na balkonu, pa se vam bo popravila.« pomenek smo zabeležili na eljslci tržnici v torek zju- ob šesti uri. Branjevke 0 se pripeljale v avtomobi- li in začele počasi razlagati rt)je bogastvo. Ostali proda- ilci, s;uhorobarji in copatar- p še niso razložili svojega )laga. Njim se ni mudilo, saj prednosti zelenjavark, da je lelenjava sveža, oni ne upo- Itevajo. Počasi so razvezovali poje vreče in razlagali klju- tice, brente, site, cokle, nati- tače- Mi pa smo prisluhnili lomenku, ki smo ga zabele- Bli zgoraj. O vodenki je tekla leseda, o roži, ki jo je pred lekaj dnevi kupila pri pro- bjalki KK Žalec iz obrata frtoarstvo Celje neznana go- podinja. Tista, ki ji je poja- tojevala, je bila MARICA (OMPE, ki na celjski tržnici irodaja že deset let. Z delom 1 zadovoljna, nekoliko manj |i s kupci, ki so z dneva v Im bolj zahtevni. Največ Iroda rož, ki j.e od lanskega pa niso bistveno podražile, k res, pogled na njen izbor te je prijeten Prodaja sadi- iin rože lončnice, pri tem lizna tudi svetovati in Ijud- he ra,di ustavno pri njej. ba stolne stranke ki jih tu- Mna opozoriti n-a^to in ono. fej se seje ta in ta stvar, čakajte še a saienjem pa- Mižnikov, mis .te, da bo še fea. Včasih pra^':, da se tu- li kaj skregajo pa se obrne na t olje vse, kar je slabega. Marica je največkrat dobro- vcljna in to je izražala tudi ta dan. Zato ni čudno, če je k njeni stojnici pristopila go- sipodinja J02ICA DUŠAK iz Ix3pate in pobarala za zele- no-belo listje brez cvetov. Maricr. ji je takoj postregla s podatki, kako naj sadi, da ne bo roža dočakala konca čez nekaj dni. Povprašali smo jo, zakaj kupuje ta dan in ob tej uri, na tej stojnici, pa je od- govorila, da zato, ker ji je tu- kaj všeč, da pa posebnih pri- poml na izbiro na celjski tržniC' nima, ker vso zelenja- vo pridela doma, p? na trg pride le po rože. Skok stran je rrilečne izdel- ke prodajala MATILDA KOM- PLET iz Šmartnega v Rožni dolini. Dvakrat na teden pri- nese na celjsko tržnico na- prodaj skuto ter sladko in ki- slo smetano. Običajno proda vse, ker ima stalne stranke in je z njimi zelo zadovoljna. Le enkrat, na državni praznik, se ji je zgodilo, da je nesla vse nazsaj. Ta dan je za svoj prostor na stonjici plačala starega jurja, naprodaj pa je prinesla 4 litre smetane in okoli 10 kilogramov skute- Vsa sveža se jC smejala iz či- stega zelenega lonca in pri- vabljala prvr kupce, pa tudi radovedneže, ki so se zbirali okoli nas, da čujejo kritiko razir.-i^r, predvsem prodajalk, ki menijo, da plačajo za svoj prostor veliko. No, culi to- Krat niso veuko, ker je MA- TILDA KOMPLET menila, da je vse v redu KOLO, MOPED, AVTO Najstarejšo prodajalko, mi- slim najstarejšo po delovnem stažu (da ne bo zamere, se moramo že vnaprej opraviči- ti, ker njen obraz res ne iz- daja toliko let kot jih ima, čeprav tudi te raje zamolči- mo), ki smo jo ta dan našli na celjskem trgu, je bila pro- dajalka ANGELA DOLAR, ki že dvanajst let prodaja na tem prostoru, prej pa je pro- dajala najprej na Tomšiče- vem trgu, potlej na Trgu V. kongresa, še kasneje pri go- stilni Ojstrica in danes na tem prostoru. Že od malega se bavi z vrtnarstvom in se je tega dela priučila. Najprej je sadike in zelenjavo tovori- la s kolesom, kasneje z mo- pedom, pe kasneje s prikoli- co ki jo je priključila na mo- ped in zdaj z avtomobilom Ktravanom. Skokovit napre- dek in delo od pive zore do trdnega mraka Pa pravi, da so kupci razvajeni in niso z vsen. zadovoljni, čeprav se ona ne mori veliko pritožiti, ker ima vedno svežo in lepo zelenjavo- Spominja se časov, ko je še prodajala pod dež- nikom. Zasluži pa okoli ene povprečne plače in ima pav- feal na vsakodnevni prostor. Svoj zaslužek je strnila na dva ara površine in ta ji da- jeta toliko, da dostojno živi. In gre z napredkom v korak. REŠETA, PIPE, COKLE EVICA SPREM se je suka- la okoli suhe robe, ki jo pro- daja na tržnici že tretje le- to. Pravi, da je zaslužek bolj pičel, da pa je prodaja in iz- delava lesene robe pri njih v družini že tradicija. EVICA je doma iz Varaždina in je že tretje leto v Celju, prej pa je prodajal njen oče, ki je krošnjaril naokoli. Ta dan je za svoj prostor plačala 1400 dinarjev in zgodi se, tako je rekla, da niti toliko ne proda, da bi plačala sejemski pro- stor. S konkurenco iz Ribni- ce, ki ima svojo stojnico ne- kaj metrov stran, se razume dobro in cene vskladita. Nekaj podobnega je pove- dal tudi prodajalec copat, cokel in sandal VID HOR- VAT iz Krapine, ki je nasledil očeta in občasno prihaja v Celje. Tu s presledki proda- ja že tretje leto in se v Ce- lju dobro počuti. S konku- renco vskladita cene, pa je mir. BRATJE MAKEDONCI Cisto posebno mesto na tržnici zavzemata stojni- ci, ki nosita izveska make- donskega pK>djetja Pik Stru- mica. Pod tem okriljem prodajajo tu že četrto leto štirje bratje SINANI. Dva prodajata v Celju, eden v La- škem, in zadnji v Velenjif. Kje je njun prostor? Tam, kjer so dolge vrste in največ ljudi. In zakaj? Ker imajo svežo in najlepšo zelenjavo, ki jo domače branjevke ne pridelajo takšne. In prijazni znajo biti z ljudmi, ki cenijo požrtvovalnost bratov, ki so se v štirih letih oivanja že močno priučili slovenskega jezika. Pravijo, da to rabijo pri prodaji, pa tudi sicer jim je v Sloveniji všeč. In kje je skrivnost njiho- vega uspeha in konkurence? Omenili smo že svežost in izbor, ne smemo pa pozabiti na hitrost postrežbe in udi poštenost- Eden od bratov se odpravi na pot zvečei in se IZ Zagreba, kjer imajo grosi- stično podjetje, že navsezgo- daj pojavi v Celju. Imajo pa bratje Sinani tri avtomobile. Kombi, tovornjak m osebni avl o DOHTAR IN NADZORNIK Kdo ga ne pozna, domače- ga dohtarja, ki s oajčki pre- ganja nahod, revmo in bole- čine vseh sort? RUDOLF KO- LENC je to, upokojeni dela- vec štorske železarne, zdaj pa malo za hobi, pa malo zares prodaja na celjski tržnici se- mena in zdravilne rastline. Razen rožmarina tudi vse sam doma pridela, posuši, natrga. Bolje bi bilo, da bi vrstni red zamenjali, a kaj, ko se ob tolikem izboru mno- govrstnih čajev tudi nam ma- lo pomeša. Največji promet iztrži jeseni, drugače pa gre prodaja po malem. Nekaj besedi smo nameni- li tudi tržnemu nadzorniku ANTONU JAZBINSKU. Svoj poklic opravlja tu že deveto leto in je živa priča dram ter nazadovoljstva ljudi, ki z izborom niso zadovoljni, pa tudi mnogoterih socialnih razlik, ki jih velikokrat sre- čuje tudi tu. Pozna veliko zgodbic, od tiste, ki pripo- veduje o tem, da nekateri ljudje hodijo pobirat odpad- ke, pa do tistih »otročjih«, ki same j>o sebi niso otročje, a je otrok objekt, tokrat pro- dajalec cvetic ali gob in je cd te prodaje odvisno njego- vo eksistenčno vpra-šanje. Ta- krat se da pogledati malo tudi čez prste in se pristojbine ne zaračuna. KAKO V BODOČE To je vprašanje, ki kot Da- moklejev meč visi nad celj- sko tržnico. Tu je ob sobo- tah in petkih velika gneča, zato tudi dostikr.it gnev lju- di po nepotrebnem, pa slaba volja, ker ni pregleda nad iz- borom. Naj smo se še tako priza- devali, da bi ta dan, naleteli na kritiko, ki bi jo pogojila trenutna jeza ali pa dolgo- trajni gnev, nam to ni uspe- lo. Kolikor ljudi smo pov- prrjlali, vsi so bili več ali manj z izborom blaga na tržnici zadovoljni. Ustavili smo še tovarišico iz Šentjurja MARICO DEBE- LJAKOVO, ki je povedala, da pride rada na celjski trg, ker je tu velika izbira. Sicer pa več ali manj kupuje le rože in to pri enem in istem pro- dajalcu. Najbrž kakšne temeljitejše primerjave z drugimi kraji, zlasti pa z Ljubljano, celjska tržnica ne bi vzdržala. Tam je veliko večja izbira in tudi cene so za spoznanje nižje. Predvsem pa je večja kvali- teta blaga, ki ima na vsakem trgu vedno višjo ceno A ker je celjska tržnica omejena na majhen prostor, je njen naj- večji problem prostorska sti- ska, s katero se srečuje zla- sti ob izrazito tržnih dneh. Rešitev bo nastopila šele te- daj, ko bo zgrajena ncva trž- nica na prostoru med Stane- tovo in Aškerčevo cesto in bo po prvih predvidevanjih sta- la 800 milijonov. Do takrat pa bo potrebno še malo p>o- trpeti, stremeti oa kljub temu k večjemu izboru m kvalitet- nejši postrežbi. Besedilo: ZDENKA SI OP AR TRZNI NADZORNIK ANTON JAZBINŠEK ANCiELA DOLAR SE NA TRG PRIPELJE Z AVTOM ZELIŠCAR i RCDOLF KOLENGi »VODILNI« od bratov SINA- NI VID HORVAT MED SVOJIM BOGASTVOM VEDNO NASMEJANA MARIGA POMFE '^NA GNEČA PA JE PRED STOJNICAMI BRATOV SIN ANI 16. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 24. ma[J Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini Marsikaj se je v letili po vojni spremenilo na območ- ju krajevne skupnosti Šmart- no v Rožni dolini. Lotili so se številnih nalog in vse us- pešno izpeljali do konca. V vseh teh pobudah je tamkaj- šnje ljudi povezovala solidar- nost. Nikoli niso rekli ne. Vselej so bili prdzaiavljeni na takšno ali drugačno delo. Re- zultati niso izostali, čeprav nanje prehitro pozabljamo. Pa vendar: vodovod ima oko- li 80 odstotkov gospodinjstev, elektrificirano je celotno ob- močje, okoli 60 odstotkov go- spodinjstev ima industrijski električni tok, v vsako vas se lahko pripeljajo z avto- mobili ... V zadnjem času so se lotili modernizacije cest. In spet je na vrsti solidar- nost, znova zbirajo prispevke in dajejo tudi drugačne de- leže. Primer ureditve ceste na klancu je dovolj zgovoren dokaz. Da so ublažili vzpon in speljali cesto bolj jkjIož- no, so nekateri prebivalci da- li zemljo celo zastonj! Dali so, da bi lahko prispevali k skupni koristi! Za svoje izredno delo je krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini lani dobila zvezno priznanje. Letos pa je njihova socialno varstvena komisija dobila srebrni znak OF. Najbrž je bila njihova ak- tivnost tista, ki je vplivala tudi na odločitev celjske ob- činske skupščine, da bo le- tošnja osrednja proslava ob- činskega praznika, 20. julija, prav v Šmartnem v Rožni dolini. Ta odločitev je dala tudi nove spodbude za reše- vanje nekaterih komunalnih in drugih vprašanj. Med nji- mi je cesta, ki povezuje vas s Celjem, na prvem mestu. »že lani smo za ta dela zbrali v krajevni skupnosti devet starih milijonov dinar, jev,« je pripovedoval pred- sednik sveta krajevne skup- nosti Jože Dimec. »Letos mo- ramo skupaj zbrati dvajset milijonov. Ta znesek bomo zbrali tako, da bo krajevna skiipnost prispevala osem milijonov, enota kmetijskega kombinata Hmezad približno milijon, prebivalci krajevne skupnosti pa enajst. Za zbiranje denarja med občani smo uveljavili poseb- na merila, ki so vezana na avtomobil, kmetijo, službo in bUižna bodoče asfaltne ceste. Vsaka enota, če lahko tako rečem, je vredna dvajset ti- soč starih dinarjev. Po vsem tem je najvišji prispevek na gospodarstvo osemdeset tisoč dinarjev.« Ljudje v krajevni skupno- sti so to obveznost sprejeli. Večina z razumevanjem, ne- kateri, na srečo redki, pa se tej obveznosti izmikajo. Odločitev za zbiranje sred- stev bi lahko sprejeli na re- ferendumu. Tako delajo mar- sikje. Tu pa so se po zgledu neštetih uspelih solidarnost- nih akcij v minulih letih od- ločili za popolno prostovolj- nost. Vedno so uspeli. Tako bodo tudi tokrat. O tem so prepričani, navzlic tistim, ki s(} izmikajo. To pa niso samo redki domačini, marveč tudi nekateri Celjani, ki so si na fsm območju postaviH svoj . ikend. Na območju šmartna v 1 Rožni dolini je okoli petde- set vikendov. Mnogi njihovi lastniki so že lani in letos odšteli po petdeset starih ti- sočakov za cesto, nekateri pa nič. Domačini pričakujejo nji- hovo razumevanje in solidar- nost. Cesta bo tudi njihova aU še bolj! Odločitev za prostovoljno zbiranje sredstev ni bila lah- ka, še predvsem zaradi veli- ke raztresenosti gospodar- stev. Le okoli dvajset hiš bo ob novi asfaltirani cesti, vse ostale, to pa je ogromna ve- čina, so oddaljene od nje. Navzlic temu jih cesta zdru- žuje, ne pa ločuje. »In ko zbiramo denar, se nehote obračamo tudi na de- lovne organizacije, kjer so na- ši ljudje zaposleni. Okoli 400 jih hodi na delo v mesto. Na kolektive, kjer tudi naši va- ščani ustvarjajo presežek de- la, smo se obrnili že lani. Pa smo dobili le dva odgovora in dva prispevka, od Tehno- mercatorja in kmetijskega kombinata Hmezad. Vsi dru- gi so ostali nemi. Bo tako tudi letos, čeprav bi i^i rali med krajevnimi^ nostmi in delovnimi o^jj zacijami porajati novi ^ si? Prvi primeri so nanj ni. Radi bi jih presadjjj'' naša tla. Gre za oboje^j' sko povezanost in ne za dolžnosti enega,« jg j* tovil Jože Dimec. ^ Med ljudmi v kraj^^ skupnosti Šmartno v ^ dolini je asfaltiranje ^ trenutno naloga številka^ Ob njej pa niso pozabjij druge. To velja tudi ' novljeni prosvetni dom graditev vodovoda v za željo, da bo dobiU otj^ vrtec pa profesionalnega ^ lavca pri krajevni skupij^^ za vzdrževanje krajevnih c, in še za marsikaj. Priho^ leto bi radi asfaltirali še,, sek od Šmartna do Vojnjj Potem bi bil krog zaključej; »In novo Šmartinsko ^ ro?« »Zavedamo se njego^ prednosti in možnosti za t, voj naših vasi ob njem, \ da, zaenkrat smo prešiH da bi uredili sami tisto, ^ bi morali predvsem drugi, je problem, ki ni samo g Zaenkrat imamo od njega slabe ceste, zlasti v Lo« Avtomobili se vozijo po nj toda nikogar ni, ki bi l njasto cesto popravljal. Ti prebivalci Loč je nočejo ? Kažejo na avtomobiliste! svoje imajo prav!« S tem pa problemov, nai in načrtov ni konec. Usti Ijajo se še ob trgovini, bj ju in vsem tistem, kar p vezuje okoli dva tisoč lju ki živijo na tem prelepi koščku zemlje, ki pa je tako daleč, da ne čuti slal vplivov onesnaženega celjsl ga zraka. Tu je zrak čist. Cl vek bi ga jedel. TU pjgi žit tudi ljudje, ki se zaveda svojih nalog. Tako je bi pred leti, in tako je tudi i nes. M. B02 Jože Dimec, predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini Ta cesta pelje proti središču vasi Šmartno v Rožni dolini Srečanje če bi v Šempetru povprašali po IVANU SMER DELU, bi vam, posebno mlajši ljudje, prav gotovo zmajali z glavo, češ tega pa ne poznamo. Če pa jih boste ogovorili tako, da jim boste povedali, da iščete »PIPARJA«, pa vam bodo vsi kaj hitro poved ali, kdo je to in kje ga je možno najti. In ker sem vedel le za moža z vzdevkom PIP AR, sem ga seveda hitro našel na njegovem domu. Vesel je bil najinega srečanja in hitro sva se zapI etla v dolg in zanimiv pomenek. Zakaj se je IVANA SMERDELA iz Šempetra v Savinjski dolini poprijel vzdevek »PIPAR«, ste verjetno že uganili. Da, izde- loval je pipe in s tem preživljal dolga leta številno družino. Letos praznuje 90. letnico rojstva, pa smo se zavoljo tega odločili, da o njem zapišemo nekaj zanimivosti, ki se jih v tako dolgem življenju ni napletlo ravno malo. Hitro je stekla pripoved in le tu in tam sem postavil še kakšno dodatno vprašanje ter povprašal po tej ali oni zani- mivosti in podrobnosti. »Ste Šempetran?« sem ga vprašal ob začetku po- menka. »Sedaj sem že, saj že dol- ga desetletja živim v tem kra- ju. Prej pa nisem živel tod. Z družino sem živel na Pri- morskem in ker nisem hotel svojih otrok vpisati v itali- jansko šolo, sem po prvi sve- tovni vojni prišel z družino sem v Šempeter. Iz teh kra- jev je bila namreč doma mo- ja prva žena. V Podlogu smo dobili nekaj zemlje, toda to je bilo premalo za preživlja- nje osemčlanske družine.« Ta- ko je pričel pripovedovati 90- letni IVAN SMERDEL. »Ste se potem šele tu odlo- čili, da bi izdelovali pipe?« »Ja, seveda. Bilo je kar kmalu po prvi svetovni vojni. Razmišljal sem, s čim bi se ukvarjal, da bi tako še po- strani zaslužil kakšen dinar. Dolgo sem razmišljal in se končno odločil za izdelovanje pip.« »Kako pa ste pričeli, saj je moralo od začetka prav goto- vo biti težko?« sem ga pre- kinil. »Hm, težko je že bilo. Še posebno zaradi tega, ker. ni- sem imel ustreznega orodja. Spočetka je šlo silno počasi, postopoma pa sem se priva- dil.« »Ste se pO kom zgledovali?« »Kje pa, saj nikogar ni bi- lo, ki bi se s tem ukvarjal. Ker pa sem o tem razmišljal sam, sem seveda tudi pognm- tal nekaj povsem novih tipov pip, takšnih, ki sem jih izde- loval samo jaz in nihče drug. Imele so poseben plutovinast vložek. Ja, imenitne so bile, to vam že lahko povem.« »Kako pa ste jih delali, dru- go za drugim ali ste jih dela- U serijsko, kot bi temu da- nes rekli?« sem vprašal. »Od začetka sem vsako pi- po izdelal od konca do kra- ja, pa sem kmalu spoznal, da gre to prepočasi. Preveč sem moral menjavati orodje. Ja, počasi je šlo. Zato sem začel delati drugače. Najprej sem takole petdeset ali sto kosov najprej odrezal, nato sem jih zavrtal, nakar sem postopo- ma, vsako posebej dodelal do konca. Na koncu sem jih se- veda lepo polakiral, opremil še s številko, ki jo je vsaka nosila, in že so bile priprav- ljene za prodajoji »Kako pa ste jih prodajali in kod?« »Kako, na ,pecikr sem obe- sil po dva cekarja, na hrbet sem si zadegal poln nahrbt- nik in se pobral na pot od hiše do hiše. Dobro sem tudi vedel za cerkvene praznike v posameznih farah in tudi ta- krat sem veliko prodal. Naj- več sem prodajal seveda tod v Savinjski dolini, šel pa sem tudi v Obsotelje, Haloze in ce- lo v Zagreb.« »Ste kdaj ob prodaji kaj posebnega doživeli?« »O, seveda, v Zagrebu na primer. š>a danes se dobro spominjam, kako je bilo. Za izkupiček, ki sem ga dobil od prodanih pip, sem kupil sto kilogramov slanine, ki mi jo je mesar zapakiral v zavoje Po 25 kilogramov. Dogovorila sva se, da mi bo slanino do- stavil na železniško postajo. Držal je besedo in slanino res tudi pripeljal. Spravil sem na vlak prva dva zavoja, to je p>etdeset kilogramov slanine, namestil zavoje na prostoru za prtljago in se vrnil na pe- ron po preostala dva zavoja. Ko sem prišel do vlaka, pa sem videl, da mi jo je ta šment že pobrisal. Odp)eljal je in z njim mojih 50 kilogra mov slanine, s preostalo pa sem ostal na peronu.« »Ja, kaj pa ste i>otem sto- rili?« sem se zamislil. »Kaj? šel sem k postajne- mu načelniku in mu povedal, kaj se je zgodilo. Najprej me je samo debelo pogledal, po- tem se je nasmejal in ko sem mu pMOvedal, da to ni prav nič smešno, temveč prekleto žalostno, je začel na glas raz- mišljati, kaj je storiti. Pa sva jo družno hitro pogruntala. Kmalu je namreč krenil v smeri proti Zidanemu mostu brzi vlak. Doplačal sem kar- to, se vsedel na brzca in ta je v Brežicah prehitel potni- škega, s katerim je potovala moja slanina. Ker je v Bre- žicah stal tudi brzec, sem hit- ro izstopil, pretovoril preosta- lo slanino in se odpeljal na- prej s potniškim, v katerem me je lepo spravljena čakala moja slanina, ki je dotlej raj- žala sama.« »In ste jo potem srečno pritovorili domov, v Šempe- ter?« »O, seveda. Potem, ko sem bil zopet z njo skupaj na vla- ini, se nisem več premaknil od nje in na zadnji postaji lisem šel prej z vlaka, dokler vsi zavoji niso bili lepo na varnem, na tleh.« »Veste, kaj me še posebno zanima. Koliko pa ste potem pravzaprav izdelali vseh teh pip v tako dolgih letih?« »O, jej, teh je bilo pa veli- ko. Povem vam, da jih z enim kamionom ne bi odpeljali. To- liko jih je bilo. Ja pa sem vse prodal in gospodarji so bili z njimi zadovoljni.« »Kako pa doma je bila dru- žina tudi zadovoljna z vašim delom?« »Med tem časom mi je prva žena umrla in poročil sem se drugič in tudi iz tega zakona imam šest otrok. Skupaj jih je bilo kar dvanajst. O, kar lepa leta so bila to. Pošteno smo delali in kadar sem do- bro prodajal, smo tudi kar dobro živeli.« »Nekaj pa me še zlasti za- nima. Ali ste iz teh vaših pip tudi sami kadili.« »Človek božji, saj nisem de- lal fajfe, jaz sem delal pipe za sode!« mi je ves začuden odgovoril Ivan Smerdel. Priznati moram, da bolj on nad mojim vprašanj«' sem bil presenečen nad ^ govim odgovorom jaz, 1^ ves čas najinega dolgega zanimivega pogovora sem ■ prepričan, da je PIPAR loval pipe za kajenje ^ na misel mi ni prišlo, da ^ za sodove pipe. Se pač zgodi tako! še in še sva besedova' Malo ga daje zdravje, rad učakal sto let. Povprašal ^ ga, če tudi še kaj popije, to pa rad, mi je povedal, ^'^ dar nikoli pred četrto poP^ ne in nikoli več kot pol 1'' To mu koristi, drugače ^ pa škodovalo. Znati je tr« sem si mislil, pa učakal liko let. . Pa na mnoga leta, PIPAR, ob stoti obletnici j se zopet vidiva. Takrat P*^ bo prav gotovo steklo kot pol litra. Velja? ^ BERNI STRJVK^I' 24. maj 1973 strar .7 tjeseda 73 končana, v Velenju ii> Šoštanju "^gli pred dnevi zanimive i"; j^a njili deskah so se ^ mladi iz vse Sloveni- '^so se prebih v sam vrh '^iteto svojega dela in s Jjostjo, ki jih je pripelja- J središče šaleške doline. gledaliških skupin se predstavilo velenjskemu joštanjskemu ■ občinstvu, ^lost pa je treba po veda- '^^ to, da večkrat kar pred '^1 prašnimi dvoranami. To ^ ne meče najboljše lu- porabnike naše kulture, ^ smo tega že več ali inj navajeni. j^ni del prireditev Naša jjda 73 je tako končan in jjjije s Šoštanjem spet sa- jfj. Nič več ni mladih en- ^tov z njihovimi mentor- ja so si z vsemi močmi jjadevali, da bi se njihovi fovanci čim bolje izkazali, iša beseda pa je kljub vse- jijosegla svoj namen: pred- ^iti slovensko besedo, gle- lišto ustvarjalnost mladih ^mu krogu ljudi, pritegni- ioiikor mogoče mladih na ske. f Šoštanju smo si ogledali upinsko recitacijo pesmi egorja Strniše, ki jo je na- lirala gledališka skupina le za zdravstvene delavce iz Ija. Nič posebnega ni bilo njej, nič, kar bi že ne po- ilL Preprosti kostumi, mla- da dekleta, slepeča luč, ki se je zaganjala vanje, melodija izza odra. In vendar je bilo v teh besedah, ki so plavale od odra med ljudi, ki jih je na žalost bilo zelo malo, nekaj več. Kako bi lahko rekli te- mu? Se najbolj ustrezen izraz bi bil predanost poeziji, bese- di umetnika, zanesenost, s ka- tero so dekleta stopila na deske. Trema, živčnost in podobno so bili vzrok, da deklet ni- smo motili niti na koncu in prav zato srrto jih raje poi- skali kar na šoli, doma v Ce- lju naslednji dan. V kabinetu šole smo se razgovorili, čisto brez zadrege, skratka, bilo je najbrž drugače, kot bi bilo v Šoštanju. DUŠKA SESIC, 3. letnik: »Na predstavo smo se pri- pravljale malo časa, le 12 dni prej. Za pesmi Gregorja Strniše smo se odločile zato, ker je to moderen pesnik, ker so nam bile njegove pes- mi všeč in konec koncev tudi zato, ker nam ga je predlaga- la tovarišica Damjana Grčar, ki uči slovenščino. Nihali smo med njim in Matejem Borom, kako pa se je izšlo, ste lah- ko sami slišali.« RU2A PANDEL nam je po- vedala, kako so se pripravlja- li na Našo besedo: »Vadili smo dopoldan in p>opoldan pa tudi ob večerih po 18. uri vse tja do 22. ure. Z nami je bi- la Jana Smidova iz SLG, vča- sih pa tudi tovarišica Grčarje- va. V začetku smo imeli manjše probleme: bolezen, odstop, potem pa se je vse uredilo. Ko smo si porazdeli- li pesmi, smo izbrali glasbo. Slednjo je oskrbel gledališki igralec Brane Gmbar in Ja- na Smidova. Močno presene- čeni smo bili, ko so nam po- vedali, da smo prišh v fi- nale.« BOŽA BEVCIC je menila, da bi takšne prireditve še morale biti in če je le mogo- če, še v večjem obsegu: »Ta- ko spoznavamo pesnike in pi- satelje, tako lahko dokaže- mo, da tudi mi nekaj zmore- mo, to pa je hkrati tudi edi- ni način, da tudi mi zaidemo na gledališke deske. Mnogim to veHko pomeni.« O njihovem delu m kako je prišlo do nastopa, je pove- dala MILENA KOVAČ iz 3. razreda: »V okviru literarne- ga krožka nastopa tudi naša gledališka skupina. Imeli smo že več prireditev, ki so bile večinoma ob pomembnejših praznikih, tam pa se je poro- dila ideja, da bi se udeležili tudi Naše besede. Naš men- tor je tovarišica Grčarjeva, mnogo pa nam je pomagal tu- di tovariš ravnatelj, Franc Puncer. Nastopili bomo tudi drugo leto in upamo, da bo- mo še bolje pripravljeni.« Skrb rodi sadove in Naša beseda 74 bo gotovo še bolj naklonjena dekletom šole za zdravstvene delavce v Celju, če bodo začele vaditi še prej, kot so letos. Najbrž tudi uspeh ne bo izostal. Da bo ta- ko, da misliti že letošnji uspeh. Tisti, ki dela, zanje sadove... MILENKO S. RU2A PANDEL HILENA KOVAČ DUŠKA ŠEŠIC V SOBOTO NA OTOKU PLES Aktiv ZM Otok organi- zira v počastitev dneva mladosti v petek, 25. ma- ja proslavo s kulturnim programom in s sodelova njem celjskih tabornikov II. grupe odredov. Prosla- va bo ob 18. uri na otro- škem igrišču na Otoku. Za ples bo poskrbel an- sambel Ultra 7. Na ples so vabljeni Otočani In drugi mladi Celjani. MATJA2 JERSIN OSREDNJA PRIREDITEV ZA DAN MLADOSTI Letošnja proslava dneva mladosti in meseca mladosti bo kot vsako leto tudi letos v mestnem parku na drsališ- ču. Z njo se bo zaključila vrsta prireditev posvečenih Titovemu jubileju, zato bi bi- lo prav, če bi v četrtek pri- šlo v mestni park čimveč mladih. Prireditev se bo začela ob 17. uri. Najprej se bo na dr- sališču zvrstU kulturni pro- gram, ki mu bo sledil spre- jem pionirjev v Zvezo mladi- ne. Takoj nato bodo podelili priznanja, ki jih vsako leto dobe najbolj prizadevni druž- beni delavci iz vrst mladine. Letos bodo ta priznanja pre- .jeli Milan Bratec, Viki Krajnc, Otmar Riva, Jure Toplak, Brane Šlander, Jelka Cegnar. Podeljena bodo tudi priznanja mentorjem, ki so se v preteklem obdobju ka- korkoli ukvarjali z mladino. Taksa priznanja bodo dobili v četrtek v mestnem parku: Tonca Nosan, Marjan Lebič, Štefan Volf in Stane Krivec, Fric Kotnik pa bo dobil re- publiško priznanje za njego- vo zrizadevno delo v Zvezi mladine. Po podelitvi priznanj se bodo mladi na drsališču laih- ko jsavrteli v modemih ritmdh, za katere bo i>oskr- bel priznani vokalno instru- mentalni ansambel ULTRA 7. —mst— 18. stran —NOVI TEDNIK St. 19 - 24. ma^. SMUČANJE — Na plaza pod Okrešljem je bilo tradicionalno tekmovanje med smučarji delov- nih kolektivov Aera. Libele in Ni- voja (to Je tudi bil končni vrstni red ekip). Med posam.ezmiki so zmagali: članice: 1. Meta Mulej (liibela), 2. Katka Planteu (Aero), 3. Marjana Marinček (Nivo) itd. St, člani; Marjan Nunčič (Aero), Niko Božič (Nivo), Slavko Zgoz- nik, Orni Koštomaj, Ciril Debeljaik (vsi Aero), Jože Korošec (Libela), itd Člani: MojmiT Ovahte (Nivo), Anton Stor (Aero), Franc Roaman (Libela), Jože Kramer (Nivo) Ci- ril Naprudnik (Libela), Miro Ur- šič (Aero) itd. Proga je bila dolga 800 m, postavil pa jo je s tride- setimi vratci Janko Cetina. Vreme je bilo prekrasno, sneg pa odličen za vožnjo. To je ponoven dokaz, kakSne idealne snežne razmere imamo v bUžini Celja pa jih ne znamo izkoristiti. Z majhnimi in- vesticijami bi lahko uredili od- ličen smučarski »Eldorado«, ki bi mu daleč naokrog ne bi bilo za majsko vreme enakega. mm Teden telesne kulture v onedeljek se je začel v Žalcu teden telesne kul- ture, ki je namenjen me- secu mladosti in rojstne- mu dnevu predsednika Tita. Od ponedeljka do nedelje so se in se še bo- do zvrstile v šp>ortno re- kreacijskem parku razne športne zvrsti od roko- meta, košarke, kegljanja, tenisa do osrednje prire- ditve, ki bo jutri ob 15.30 uri — svečane akademije, na kateri se bodo predsta- vila športna društva, šole, gasilci, taborniki in drugi. Pred tem bo parada sko- zi mesto, kjer se bodo predstavili vsi s vojimi dejavnostmi. To je prva faza prikaza dejavnosti p>o novem kon- ceptu ^ dela na športoem področju s posebnim pou- darkom na krajevnih sku- pnostih, v letošnjem letu bodo v športno-rekreacij- skem parku zgradiU še te- lovadnico v naravi, trim stezo, ki bo speljana za nogometnim igriščem pro- ti gozdu. Ob stezi bodo tudi nove sanitarije in os- taU prostori s savno. V sedanjem objektu, ki ga je kupil Kmetijski kombinat Hmezad Žalec, pa bodo urediU gostinske prostore z ribjo restavracijo in skladiščem, v sedanjem gostinskem prostoru pa bodo pKDdaljšali tribuno za ogled kegljaških tekem. Z novimi objekti želijo vklju- čiti čimveč ljudi in skozi masovnost zagotoviti kva- liteto. ŠPORTNE VESTI ATLEHTKA — Mladi celjski aUetl so na finalu za atletski pokal Slo- venije osvojili dve drugi mesti, tako starejši mladinci in mladirike, ki so bili vedno slabši od ljubljan- ske Olimpije. Ker so Ijiubljanski predstavniki obakrat zmagali pre- močno je to zelo slab podatek o celjskem atletskem naraščaju. V Kumrovcu je bil Partizanski marš na 36 kilometrov, kjer je lep uapeh dos^la ekipa iz Velenja. Osvojili so drugo mesto, med po. samezniki pa je Koselj ponoivil lanski uape in bil šesti. NOGOMET — Kladivar je zabele- žil novo pomembno zmago nad Izo. lo z 2:1 in se s tem že rešil ne- varnih voda za izpad. V nedeljo gostujejo v Mariboru proti Kovi- narju. V zahodni slovenski nogometni ligi je vodeče Šmartno iztržilo dra. goceno točko v Rogaški Slatini proti Steklarju s katerim so igrali neodločeno 0:0. Velenjski Rudar je doma katastrofalno premagal štor- skega Kovinarja s 5:1, visoko je izgubil tudi Olimp in to v Beltin- cih s 4:1, Dravinja iz Slovenskih Konjic pa je doma premagala Opekarja s 3:2. Na lestvici je vr- stni red: prvo Šmartno, drugi Ru- dar peti Steklar, sedmi 01im;p, osma Dravinja in zadnji Kovinar. TENIS — Celjski tenisači so v so v II. ligi premagali Obalni TK nedeljo zabeležili tri zmage. Clanl s 3:0 (zmagali so D. Godnik, Jaz- bec, Stojan in Pipan), v III. ligi je druga ekipa Celja premagala trboveljskega Rudarja z 2:1 (zma- gala sta Simončič in Leskovar), s tekmovanjem pa so začele tudi čla. niče, kjer so Celjanke v prvem ko- lu premočno premagale vrstnice iz Kranja s 3:0 (nastopili sta Sekir- nik in Godnik). ODBOJKA — Odbojkarji so za- ključili letošnjo sezono. V prven- stvu 1972/73 so celjski predstavni- ki osvojili nepričakovana mesta. Fantje so četrti za prvakom Izolo, Bledom in Branikom, dekleta pa druga do tretja skupaj z igralkami Novega mesta. Republiški prvak je Pužinar In kaj lahko povemo ob zaključ- ku prvenstva? Mnogo. Cteljani bi lahko bili boljši. Celo več, moška vrsta bi se lahko potegovala za prvo mesto. Zaostanek šestih točk bi se lahko nadoknadil. Posebno zaradi tega, ker so po napaki sod. nika izgubili že dobljeno tekmo zadrvjega kola jesenskega prvenstva proti Bledu in ker so po sporu med igralci in upravo TVD Partiza- na Gaberje izgubili nadaljnje tri tekme. Torej osem točk je odšlo poceni iz Celja. Celjski igralci igrajo zrelo od- bojko. Zato ne moremo biti za- dovoljni z u.spehom moške vrste Gaberja, katera bi morala biti vsaj druga. Naloga za bodoče je, da ig. ralcl ostanejo skupaj in da nadar- jene mlade igralce vključijo v naj- boljšo šesterko. Ženska vrsta je po prvi varianti druga, zopet druge tablice pa jih uvrščajo na tretje mesto. Tega me- sta po slabem startu nismo priča, kovali. Toda vse kaže, da je ce- ljska vrsta prebolela krizo in da so l,?Talke ponovno zbrane in sigur- ne v igri. Pužinar je bil le boljši v srečanju proti ostalim moštvom in je zaradi tega tudi sigurno zma- gal. Celjanke so naslov izgubile za. radi dveh porazov doma proti slabšima mvoštvoma. Za moško vrsto Gaberja so v prvenstvu igrali — Jager, Aškerc, Golner, Juhart Vodenik, Zilnik, Kajtner. Grizolt, Gormk in Pipan. V ženski vrsti pa so v glavno bre- me nosile Kolar, Planteu, Kastelic, Pečovnik, Lesjak, Podbrežnik, Ja- ger in Stojkovič. Moštvi sta stro- kovno vodila Rado Plandeu in Ru. d* Kajtner. Pretekli teden Je bil za celjske nogometaše precej naporen V šti- rih dneh so odigrali osem tekem. Največ težav so imeli v srečanju proti moštvu Brežic, ki je prišlo v Celje na polflnahio pokalno tek- mo za področje Celja. Videli smo ostro igro in mnogo zadetkov. Ce- ljani so zmagali šele v podaljšku. V regularnem času se je tekma končala z rezultatom 3:3 (2:1). Sele v podaljšku so domači osvo- jili obe točki in se uvrstili v finale področnega prvenstva, ko se bodo pomerili z Velenjem. Slednje je v polfinalu odpravilo Dravinjo s 5:0. Končni reizultat srečanja med Kladivarjem in Brežicami je bil 5:3 (4:3, 3:3, 2:1). Zadetke so do- seeili — Motoh, 2idan, Andjelovič. Petelinek in Bosina za Kladivar ter Mirkac, Lapuh in Jevtič za Bre- žice. PETI BEJEV POKAiL IMPOLU Marljivi celjski organizatorji Ju- do kluba IVO Reya so skupaj z osrednjo zvezo iz Ljubljane prire- dili peti apominski turnir mestnih in pokrajinskih reprezentanc v Ce- lju. Nastopilo je šest vrst. Prvak in zmagovalec petega memoriala pa je postala ekipa Impola iz Slo- venske Bistrica, ki je v finalu premagala reprezentanco Maribora z 1:1. Celjani so osvojili tretje do če- trto mesto. Borili so se izredno dobro in povedati moramo, da smo v celjski ekipi dobili izrednega talenta in to mladega, komaj pet- najsletnega Fabjana, ki se je moč- no upiral Vidmarju in Topolčniku ter zmagal proti reprezentantu Ko- roške Dellemeschingu. V medobčinski rokometni ligi so odigrali 13. kolo. Rezultati: Laško — Griže OB 22:10, Petrovče ML — Braslovče 25:20, SSD Prebold — Petrovče OB 18:22, Trim Team — Šoštanj ML 16:16 Lestvica po 13. kolu je naslednja: Trim Team 11 11 O O 292:167 22 Petrovče OB 13 10 O 3 374:^02 20 Griže OB 12 7 1 4 179:178 15 Laško 12 6 1 5 236:229 13 Celje ML 11 6 O 5 221:219 12 g.§D Prebold 11 5 O 6 196:179 10 Petrovče B 12 2 O 10 2O0:'J87 4 Braslovče (-2) 11 1 0 10 140:209 2 izven konkurence Šoštanj 13 10 6 3 265:138 20 T. TAVČAR ROKOMET — Celjani nadaljujejo s tradicijo, da se z gostovanj vra- čajo brez točk. Tokrat so gostova- li pri Veitexu in močno izgubili z stu s 17 točkami, v nedeljo pa ig- 21:14. Trenutno so na osmem me- rajo doma z Zen-'co. Morali .se bo- do močno potruditi, da bodo v na- slednjih kolih še iztržili potrebne točke in ostali v II. zvezali ligi. Vsekakor pa bodo morali začeti čimprej delati drugače, bolj siste- matično, če hočejo v naslednjih sezonah doseči kaj več, kot so le- tos. Zdaj so še samo žalostna sli. ka ekipe, ki je nekoč igrala v I. zvezni ligi in vsaj doma bila trd oreh vsem najboljšim jugoslovan- skim ekipam. Iz Celja so šli vsi praznih rok, razen evropskega pr- vaka Partizana iz Bjelovara. To pa je podatek, ki nekai pove. Sko. da, ker je samo nodatek . . . ftokometašl Šoštanja so zmaga- li nad Slovenj Gradcem s 17:14 in si tako Se bolj utrdiM vo^^sn^o. V-^kakcr na je že zdaj jasno, da bodo prvaki in da bodo v nasled. njih sezonah nastopili v II. zvezni ligi, kar bo za Šoštanj vsekakor velik in lep uspeh. KONJENIŠKI ŠPORT — Po drugi tekmi prvega kola državnega pr- venstva v konjeniškem športu vodi Celjan Vlado Bančigaj na konju Kobri. KOŠARKA — Košarka je v Celju po uspešnem debutu košarkarjev Kovinoteiine v n. zvezni ligi zav- zela ogromen razmah. Tako sedaj v poletnem času kar 6 ekip iz Ce. Ija nastopa v republiških in med- občinskih konkureiKaii, Največja množičnosit se prav gotovo kaže pri pionirjih, katerih je včlanjeno v klub preko 30. Zato se je Ko- šarkarski klub Kovinotehna odlo. čil, da bosta v republiški pionirski ligi vzhod nastopali 2 ekipi. Tudi pri mladincih je letos opaziti oči- ten porast množičnosti, še bolj pa kvalitete, saj letos nastopata kar dve ekipi, ena v republiški ligi vzhod, mlajši mladinci (kadeti) pa v področni štajerski ligi. Letos je upati, da bo v Olju narasel inte- res tudi za žensko košarko, kajti mlade igralke Celja letos prvič nastopajo v republiški ligi. Seveda pa je tu še precej igralcev, ki za. radi starosti ne morejo igrati za mladince in iz teh igralcev je klub formiral ekipo OEUA, ki v kon- kurenci nastopa v medobčinski ligi. Rezultati zadnjih kol: Pionirji: Žalec : Celje 27:34 (12:20). Največ košev za Celje so dali: Rebav 10, Sibakovski 8,; Kovino- tehna : Mozirje 49:42 (27:23). Naj. več košev za Kovinotehno je dal Zdolšek 22. Kadeti: Kovinotehna : Branik 69:41. Omeniti velja odlično igro zunanjih igralcev Požlepa in Kita- novskega, ki sta dala tudi največ košev za svojo ekipo in sicer Pož- lep 23 in Kitanovski 20. Člani — medobčinska liga: Celje : Mozirje 86:54 ( 44:25). Najuspešnej. ši pri Celju: Ponikvar 20 Jug 17, Požlep 16 in Zorko 11. Kovinar (Store) »B« : Celje 72:88 (20:35). Strelci za Olje: Ponikvar 22, Ma- stnak 18, Peterka 17, Jug 16, Zor- ko 14. Žen^e — republiška liga vzhod: 2KK Maribor : Celje 73:25 ( 28:8). Tudi tokrat so mla,de Celjanke na. letele na veliko izkiišenejše igralke, ki so že vrsto let nastopale v re- publiški ligi in tako je bila to bor- iba dveh popolnoma neenakovred. nih moštev. Koše za Celje so do- segle Jančič 11, Cizej 5, Košak 3, Borovšek 2, Pinter 2 in Ramšak 2. Mladinci — republiška liga vzhod: Kovinotehna : Elektra (Šoštanj) 80:38 (40:16). Tudi brez svojega najboljšega igralca Sabolčkega so Celjani z lahkoto premagali vrstni- ke iz Šoštanja, kc^ za Celje pa so dali- Kuljad 14, Videc 14, Muho- vec 14, Kavčič 10, Zohar 6, Jošt 6, Kralj 6, Osole 4, Stefanec 4, Skoflek 2. JANEZ CEPIN V medobčinski košarkarski ligi pri članih in pionirjih so med ted- nom, v soboto in nedeljo odigrali n. in m. kolo: Rezultati II. kola člani: Kovinar — Šmarje 62:58, Unior — Laško 75:97, Mozirje — Vitanje 44:78, Hudinja — Žalec B 82:35, Prebold — Celje 56:60. Re- zultati III. kola: Velenje — Pre- bold B 40:52, Laško — Old Boys 66:43, Šmarje — Hudinja 57:58, Vi- tanje — Kovinar 90:60, Žalec B — Unior 6358, Celje — Mozirje 86:54. Po in. kolu vodi Hudinja z 6. toč- kami. Rezultati pionirske medobčinske lige II. kola: Kovinotehna — Mo- zirje 49:42, Prebold — Celje 31:42, Šentjur — Šoštanj 71:34 I^ško — Kovinar 37:41 III. kolo: Žalec — Celje 27:44, Kovinar — Kovinoteh- na 46:31. T. TAVČAR OS. ŠOLA HUDINJA OBČIN PR. Na občinskem prvenstvu v at- letiki je osnovna šola Hudinja pri pionirkah in pionirjih prepričljivo osvojila naslov občinskega prvaka. Tekmovanje je bilo izredno kvali- tetno. Sodelovalo je vseh deset os. novnlh šol iz celjske občine. Skup- jev in pionirk. no je nastopilo preko 600 pionir- Rezultatl — pionirji: 60 m: Ja- voršek 7,7 (IV. osn. šola), 400 m: Kopitar 58,5 (IV. osn. šola), viši. na: Sibakovski (III. osn. šola) 150; daljina: Moškotevc (Hudinja) 5,28; krogla: Rebov (III. osn. šo- lat 11,28; troboj: Baša (Hudinja) 182 točk; 4x60 m: Hudinja 30,6. Vrstni red — ekipno: 1. Osn. šo- la Hudinja 619,5 točk, 2. IV. osn. šola 570,5, 3. III. osn. šola 518, 4. I. osn. šola 441,5 5. U. osn. Sola 420,5, 6. Osn. šola Store 375,5, 7. Osn. šola Polule 213, 8. Osn. iSola Vojnik 200,5, 9. Osn šola Dobrna 151,5, in 10. Osn. šola Prankolovo 135,5. Rezultati — pionirke: 60 m: Jur. gec (Hudinja) 8,5 , 300 m: Vodušek (Hudinja) 46,7 višina: Jager (II. osn. Sola) 135, daljina: Štanc (11. osn.) 4,70, krogla: Požgajner (Sto- re) 9,41, troboj: Tomšič (Hudi- nja) 210 točk in 4 x 60 m: Hudinja 33,6. Vrstni red — ekipno: 1. Osn. šoia Hudinja 822,5 točk, 2. II. osn. Sola 722, 3. I. osn. šola 662 , 4. IV. 657,5, 5. Osn. šola Polule 532,5, 6. Osn. šola Vojnik 428,5 , 7. Osn. šola štore 397, 8. III. osn. šola, 9. Osn. šola Dobrna 363,5 in 10. Osn. šola Frankolovo 296,5. OSNOVNI ŠOLI HUDINJ.4 IN BRASLOVČE Na področnem prvenstvu je so- delovalo pet pionirskih ekip. Pri pionirkah je zmagala Osnovna šo- la Braslovče, pri pionirjih pa po ogorčeni borbi Osnovna šola Hu- dinja. Rezultati — pionirji: 60 m: Ka- čič (Laško) 7,4, 400 m: Brešan (Hudinja) 58,1, daljina: Žuža (Pre- bold) 5,92. višina: Sibakovski (III. osn.) 169. krogla: Orožim (Pre- bold), troboj: Baša (Hudinja) 207 točk, 4x60 m: Prebold 29,7. Vr- stni red ekipno: 1. Osn. šola Hu- dinja 698 točk, Osn. šola Prebold 697,5, Osn. šola M. P. Toledo Ve. lenje 597, 4. IV. osn. šola Celje 537,5 , 5. Osn. šola Laško 511. Rezultati — pionirke: 60 m: Hri- bar (MPT Velenje), 300 m: Bužan (Hudinja) 45,4, daljina: Zemljak (Osn. šola G. Šilih, Velenje) viši- na: Zolnir (Prebold) 140, krogla: Sketa (Braslovče) 10,96, troboj: Tomšič (Hudinja) 199 točk, 4x60 m: Hudinja 33,1. Vrstni red — ekipno: 1. Osn. šola Braslovče 872,5 točk, 2. Osa. šola Hudinja 852 , 3. II. osn. šola Celje, 4. Osn. šola M. P. Toledo Velenje, 5 Osn. šola Zagorje 652. S. JUG ODLIČNI J.\DRALCI Po velikem uspehu, ki sta ga pred dnevi dosegla celjska šport- na jadralca Marko Kllnar in Čr- tomir Rejnik, ki sta z uspešnim ravnim preletom od Šoštanja do Vršca izpolnila zadnji pogoj za dosego najvišjega mednarodnega priznanja »Diamantnega C«, so uspeli tudi ostali celjski športni jadralci. Državni reprezentant Franc Peperko je izpolnil zadnii pogoj za »Diamantni C«, saj je do- segel višino 5350 m. Srečko Pukl je ponovno potrdil višinski let — 6000 m —, za diamantni C pa mu manjka samo še prelet. Miloš Pe- šec je z usi)ešnim višinskim letom izpolnil vse pogoje za zlato znač- ko. Lep uspeh pa sta dosegla tudi člana velenjskega Aero kluba Jo- že Ocepek in Anton Kovačič, ki sta osvojila prvi pogoj za do.sego srebrnega C — to je, da sta bila v zraku z jadrillco več kot 5 ur. Zadnji uspehi so kot nalašč za trditev, da je letošnje leto »leto cel.jskih športnih jadralcev«. V pri- hodnji številki bomo objavili ob- širno reportažo z \'semi tremi do- bitniki »Diamantnega C«. T. VRABL KK CELJE IZPADEL V tretjem dvoboju za obstanek v I. republiški ligi so celjski keg- Ijačl izgubili z Jesenicami in tako izpadli iz I. lige. Nastopili so v Kočevju na izredno težkem kegljišču. Rezultat: 6791:6735 za Jesenice. To je vsekakor velika škoda za nadaljnji razvoj keglja- nja v Celju. Potrebno bo koreni- to menjati samo organizacijo, če bomo hoteli tudi v bodoče v na- šem mestu prisostvovati kvalitet- nim kegijaškim tekmam. PEUSKA NOGOMETNA PCJbž ŽALEC DISKVALIFICIRAN Ker nogometaši Žalca niso na- stopih na treh prvenstvenih sre- čanjih, so bili izločeni iz nadalj- njega tekmovanja. V 18. kolu v I. skupini je ekipa Brežic doživela prvi poraz z Opekarjem. Rezultati: Papirničar : Senovo 2:3, Straža : Osankarica 1:0, Ljubno : Vojndk 5:0, Šoštanj : Celulozar 0:0. Ope- kar : Brežice 5:2, Žalec : Boč 3:0 p. f. Lestvica po 18. kolu: Brežice 18 16 1 1 67:13 33 Straža 18 12 3 3 61:22 27 Osankarica 18 12 2 4 51:34 26 Celulozar 18 9 3 6 44:35 21 Šoštanj 18 9 3 6 32:24 21 Ljubno 18 7 4 7 34:32 18 Senovo 17 8 1 8 42:41 17 Opekar 17 5 4 8 37:38 14 Vojnik 18 5 3 10 33:47 13 Boč 1« 5 1 12 27:51 11 Tekmovanje v II. skupini se je že končalo. Prvaki so postali no- gometaši Ponikve. Rezultati zad- njega kola: Gotovlje : Ponikva 0:4, Polzela : Oplotnica 3:1. Pivo- var : Vransko 4:0. Lestvica II. skupine: Ponikva 10 6 2 2 33:14 14 Pivovar 10 4 5 i 25:16 13 Polzela 10 3 4 3 19:18 10 Vransko 10 3 2 5 19:24 8 Oplotnica 10 3 4 3 14:16 10 Gotovlje 10 1 3 6 9:29 5 Rezultati mladinske lige 14. ko- lo: Šmartno : Kovinar 3:0 p. f., Olimp : Dravinja 1:1, Rudar : Ste- klar 2:1, Papirničar : Opekar 4:1, Kladivar : Vojnik 3:4. Lestvica: Dravinja 14 11 3 O 48:3 25 Kladivar 14 10 1 3 50:19 21 Papirničar 14 9 2 3 50:13 20 Šmartno 14 7 4 3 23:22 18 Rudar 14 5 2 6 24:26 IB Vojnik 14 4 4 6 19:32 12 Opekar 14 4 3 7 19:41 11 Kovinar 14 4 2 8 17:35 10 Steklar 14 2 2 10 11:35 6 Olimp 14 1 4 9 9:46 6 Rezultati pionirske lige 10. kolo: Kladivar : Olimp 1:1, Steklar : Kovinar 2:3, Šmartno : Rudar 5:3. Lestvica: Šmartno 10 9 1 O 37:4 19 Kladivar 9 5 2 2 33:14 12 Rudar 9 5 O 4 27:18 10 Kovinar 9 2 4 3 15:25 8 Dravinja 9 3 1 4 26:13 7 Steklar 10 2 O 8 12:43 4 Olimp »117 7:41 3 TRIM VESTL V drugem kolu sindikalnij, ^ nogometu so bili dostv.eni nji rezultati: ^ I. lAC.V. Klima : Žt-L-^arni, Ingrad : Zlatarna 3:3, CinkaJ' EMO 3:0, Aero : Merx niča : Kovinotehna 0:5. ' ^ II. LIGA: Libela : Top*, , Prosveta : Metka 3:0, IzIeW Savinja , Cestno podjetje • f dis , Tehnomi-rcator : Prevru! fitvo . ^ III LIGA: SDK : Elektro n Plinarna : Remont 3:3, Sa», Carina 4:0. Zdravstveni ^JJ Opekarna 5:2. ^ Pričelo se je tekmovanje t kometu. Nastopa 30 ekip (14 , kot lani!) v treh ligah. Pnra t igra ob torkih, druga ob četrU tretja pa ob ponedeljkih, vse) me so na Skalni kleti. NasloT] vaka brani ekipa Prosvete. S t movanjem bodo pričeli tudi \ rejši člani v malem nogonv Nastopa 12 ekip v dveh ligah. \ tekme bodo ob sredah na trat ških igriščih na Skalni kleti 1 di odbojkarice bodo pričele š ii movanjem. Prijavilo se je liat ekip. Na TRIM tekmovanjih za šp« no značko še ni prave udeleil Prav gotovo je temu »kriv« » izreden razmah sindikalnih špoH nih iger — veliko večji kot 1» tako, da imajo organizatorji i kreacije veliko dela z njimi. Sfl da pa tečejo TRIM tekmoval še naprej — do konca junija ustaljenem programu: ob srrf streljanje in tek na Gričku, četrtkih tek na AD Kladivar ob sobotah hoja oziroma koles I jenje. V TRIM centru na Gričku vsak dan živahno, še zlasti P'' nedeljah, ko 90 zabeležili '* več sto ljudi. Odgovorni deja« ki bodo čimprej morali pristop- k asfaltiranju ceste in urf" gostinskih prostorov. Iniciativ*, dana, izkazalo se je, da je 'J ka priljubljena, še posebej, so vsi rekviziti na razpolago plačno, kar je danes redek pr"' ŠPORT IZ i SAVINJSKE tDOLlNE^^ Na štiristeznem a\'toma*;*'j kegljišču v Žalcu so se člani.' | Žalec pomeriU na II. kluD^* prvenstvu 2 x 200 lučajev. Pri ?! dincih je zmagal Lešnik s pri članih Kačič z 2070, P", ^ nicah Zupančeva z 840 in P^' '4 rejših članih Markovič s HI" drtimi keglji. ^ V nadaljevanju prveast^'^ I tekmovanja v II. republišl^j^^l .šarkarski ligi vzhod so kož»''j TVD Partizan Žalec premaga'' 5 še s 66:55 (35:23). Največ "g za Žalec je dosegel Ivane 20-. dila sta Koštomaj (Celje) in ^• (Hrastnik). .0 ^ 24. maj 1973 stran 19 rna lesne galanterije, »" priključena k lesno in- jriiskemu podjetju Bohor 5gstinju, je v grobem že ^ jia. Hale so že postav- Tovarna je le del pro- ^' namenjenega rešitvi ne- rjpsti v občini Šmarje Otisotfljska magistrala Pod- ^Ij—Bistrica ob Sotli je utirana do Golobinjeka. je zelo lepa in zaradi I se je večina priložnost- obiskovalcev Kozjanske- Obsotelja in virštanjskih preusmerila s svojimi ^fi na ta odsek in ne na ijjnsko cesto. Od Golobi- proti Bistrici ob Sotli Je začeli z deli za preo- jo modernizacijo trase. Ce- ,v cesta letos gotovo ne bo BČana do Bistrice ob Sot- Ighko pričakujemo, da bo g, večji del do konca leta Ipravljen za varnejšo in (dvsem boljšo vožnjo. Občani Polja ob Sotli so se. ločili, da bodo tudi sami Ispevali sredstva za grad- ) spominskega doma bor^ f in mladine v Kumrovcu. tanovili so poseben odbor jbiranje sredstev, ki bo od ikega občana zbral po de- 1 dinarjev. V akcijo se je ljučilo vseh štiristo obča- f, kolikor jih šteje krajev- skupnost Polje ob Sotli. Ijanci se dobro zavedajo, bo spominski dom mnogo nenil tudi njim, saj je Ku- ovec r njihovi neposredni iini. Prebivalci Križan vrha in bližnje ter daljne okolice so v lanskem in letošnjem letu zgradili okoli osem kilomet- rov nove ceste. Cesta je na- rejena iz Trebč, kjer je v mladih letih živel maršal Ti- to, preko Crešnjevca na Kri- žan vrh. V suhem vremenu je prevozna, v dežju pa le stežka. Občani bi si radi ure- dili tudi to, vendar ne vedo, kje bi dobili sredstva. Pri gradnji jim zelo pomaga go- zdno gospodarstvo Brežice, ki je v tem koncu zgradilo že precej gozdnih cesta. Olimje pri Podčetrtku je najbolj znano po starem sa- mostanu, ki ga je ustanovi- la grofica Ema. V samosta- nu je tudi znana apoteka, ki si lasti drugo mesto v staro- sti pri tovrstnih ustanovah v Evropi. Ogleda vredna je tu- di olimska cerkev tik samo- stana. Zal Olimje nima primerne- RALLV PRVENSTVO »ŠTAJERSKA 73« Prizadevni športni delavci AMD Slavko Šlander bodo v soboto ponovno priredili Ral- ly tekmovanje za prvenstvo štajerske. Tudi letos pričaku- jemo veliko in močno udelež- bo tekmovalcev v treh kate- gorijah, ki se bodo borili za naslove na progi dolgi 214 ki- lometrov. Turistični avto ral- ly se bo začel v soboto, 26. maja, ob 7. uri zjutraj pred društvenimi prostori na Lju- bljanski cesti. Najprej bo teh- nični pregled, nato pa se bo- do vozila podala na precej dolgo in zahtevno pot, kjer bo več javnih tn tajnih kontrol ter mest, kjer bo treba poka- zati tudi druge spretnosti. Po- krovitelj tega tekmovanja je Ljubljanska banka, podružni- ca Celje. Najboljši prejmejo p>okale in diplome. ga dostopa, niti gostinskega lokala, kjer bi se turist od- počil. Kot smo izvedeli, na- meravajo prebivalci Olimjega in okolice sami asfaltirati svojo cesto in tako omogoči- ti lepše življenje sebi, turi- stom pa boljši dostop v nji- hov kraj. Prav bi bilo, če bi na tisti čas pomislili tudi go- stinci. Gradnja kozjanskega vodo- voda znatno napreduje proti Virštanju. Glavni krak vodo- voda, do Lesičnega, je že zgrajen, v kratkem pa bodo prišle še brigade in pomaga- le pri nadaljnji graditvi. Ze- meljska dela za vodovod so že pripravili tudi proti trgu Pilštanj. MILENKO STRAŠEK ŽALEd UČENCI RAZSTAVLJAJO v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo danes, v četrtek, 24. maja, svečana ot- voritev že osme razstave le- tošnje sezone. V počastitev meseca mladosti je Savinov razstavni salon ob sodelova- nju z Občinsko konferenco ZMS, ki je tudi pokrovitelj razstave, pripravil razstavo likovnih del učencev osnov- nih šol žalske občine. Sveča- na otvoritev razstave bo no- coj ob 17. uri, v kulturnem programu pa bo sodeloval tu- di pianist HINKO HAAS, ki bo zaigral nekaj skladb Mo- zarta, Chopina in Gerchwi- na. Razstava bo odprta do 2. junija, in sicer vsak dan od 8. do 12. in od 17. do 19. ure. Ne zamudite te izjemne pri- ložnosti ter si oglejte stvarit- ve mladih umetnikov, ki se bodo tokrat predstavili s vo- jimi deli v žalskem Savino- vem razstavnem salcaiu. huriiot Francoski romanopisec Jules Sandeau je podaril beraču novec za dva sol- da. Berač je zviška rekel: »Kaj pa naj počnem z va- šima dvema soldoma?« »Obdržite ju,« je mirno odgovoril Sandeau, »po- darili ju boste prvemu be- raču, ki ga boste srečali.« Nemški kemik Ugo Schiff je bil profesor na firenški univerzi. Profesor je čutil poseben odpor do dežnika. Nikoli ga ni no- sil in kadar je deževalo, je mirno hodil po dežju. »človek ni topljiv v vo- di,« je rekel vsakomur, ki ga je vprašal, zakaj ne uporablja dežnika. Slavni avstrijski glasbe- nik Franz Schubert je bil glede oblačil zelo skro- men. Nekega jutra je pri- šel ponj Schivind, da bi šla na sprehod; glasbenik je dolgo brskal po preda- lih, vendar ni našel niti enega para celih nogavic. »Glej no,« je v šali rekel prijatelju, »na Dunaju zdaj izdelujejo samo noga- vice z luknjami.« Domišljav in vrh tega neizobražen mladenič je imel priložnost govoriti s Kantom. Ko je o tem pri- povedoval prijateljem, je dejal o Kantu: »Vsi trdijo, da je genij, z menoj pa je govoril sa- mo o najobičajnejših re- čeh.« »Ravno s tem dokazuje Kant svojo razumnost,« je pripomnil eden izmed navzočih, »vedno je na ravni poslušalca.« FERDO GODII\A BELE riTEPIKE Homan poklanja bralcem Slovenija 34 v kuhinji. Ze odkar sta Grafič in Marica sama, •" kuhinji. Skoda je umazali sobe zaradi tega. Zdaj, Jem prišel jaz, se to ni spremenilo. ^o/ič se ni vznejevoljil, da je dobil Icaplana. Nič ža- [jn nič veselja ni kazal. Skrbel je za gospodarstvo, ^ prej. Sedel sem že za mizo, ko je Grafič še nekaj ""oriSču premetaval in glasno govoril. Juha v krožniku '^Jtadila. Dobili smo odmerjene porcije. *^iža je bila stisnjena k steni. Na koncih mize sva midva z Grafičem, tako da sva gledala drug proti ^^u. Marica je gledala v steno. Vsak čas je vstala ^^e in stopila k štedilniku ali v shrambo, ^^el sem za mizo, gledal vročo juho in čakal Gra- Prišel je. Pred njim so pridrli psi, stekli po kuhinji, migali z obrezanimi repi in vse prevohali. Grafič je obesil preperel klobuk, katerega so se držale pajčevine. Odmolili smo. Jedli smo molče in zajemali z žlicami. Izpod jf>okrovk na loncih so padale kaplje na vroč štedilnik. Od časa do časa je Marica vstala in potegnila lonce na rob štedilnika. »Svinjam moraš dajati toplo hrano,« je govoril Gra- fič, ko nam je Marica pripravljala drugo jed. »Sama vem, ni mi treba tega praviti.« »Ni mi treba praviti! Mrzlo je že!« Marica je postavila krožnike na mizo. »Slišite, gospod kaplan.« mi je dejal Grafič, ko je pri- jel za vilice. Obrnil je pribor nenavadno navpično. Na eno stran ustnic se je nasmehnil, kar je bil redek primer. »Ljudstvu sem že rekel, da bom maše za pokojne imel še nadalje samo jaz.« Jedel je naprej. Videlo se mu je, da mu je stvar glede maš delala malo težav. Nič mu nisem odgovoril. Dohodke, ki bi jih imel po- leg plače, mi je zdaj vzel. »Jesti imate tako pri nas,« je nadaljeval, ko mu jaz ni- sem nič rekel. »Jaz imam plačil čez glavo. Davkarija me terja, da bom moral kmalu vse prodati iz hleva. Marš, ti tolovaj«, se je zadri na psa, ki mu je položil gobec na ko- leno in ga gledal. »Ne marate več krompirja?« me je vprašala Marica in prijela za krožnik. »Ne bom, sit sem,« sem dejal. Ni mi bilo težko, da je Grafič to rekel. Tak je bil od prvega trenutka, ko sem ga spoznal, in tak je sedaj. Grafič gre svojo pot. Ni mi bilo sicer prav, kajti kaplanska plača je bila majhna. Toda du- ševni mir sem imel, mučil se nisem več. Ob robu vasi je bila gostilna. Gostilničar Rataj, ki je imel hišo v najemu, je bil svoje dni v Lendavi Vsak dan sem hodil tja na južino. štajerska hrana na farofu mi ni teknila. Imel sem v gostilni svoj kot, in ko je bila ura pol štirih, me je že južina čakala na mizi: kruh, zaseka in skvašena paprika. Denar, ki sem ga prinesel iz Lendave, je hitro kopnel. Materi še nisem kupil obleke, kakor sem storil vsako leto. Moj mesečni zapisek je bil tak: Izdatki: za olje in bencin k Raheli — sto tri dinarje. olje in bencin k materi — dvaintrideset dinarjev, južina — devetdeset dinarjev. Ministrantu sem dal vsak mesec okrog trideset dinarjev. Za globin, vezalke, ščetJco za zo- be, kalodont, milo in podobno sem porabil okrog petin- dvajset dinarjev, tako da so znašali moji skupni izdatki okrog dvesto osemdeset dinarjev. Kaplanske plače sem imel dvestodvajset dinarjev. Včasih se je kdo za mašo zmotil in prinesel meni namesto Grafiču, tako da sem pov- prečno dobival mesečno še petdeset dinarjev. Pogreba ni- sem imel nobenega, prav tako ne krsta. To je opravljal Grafič, ker je bil na davkariji zadolžen Točno sem se držal teh računov. Nisem še seveda pri- štet k izdatkom vsote, s katero sem kupil materi obleko. Bil sem pri materi na kosilu. Vem, kar jo je težilo, da ni rekla nobene besede. Zakaj sem bil premeščen v Turni- šče in zakaj prav h Grafiču. Tega vendar nisem kriv jaz. Saj o tem odločajo dru- gi. Jaz moram tja, kamor drugi hočejo. Mati je postavila moj stol na tisto stran, kamor je vi- sela miza. Tako se je mast v skledi cedila k meni. Pri krožniku sem imel prtiček. Tega mi je mati vedno pripravi- la, odkar sem bil posvečen. »Ne bom več, mati,t sem dejal in odložil žlico. Pogledala me je, kakor da me ne bi razumela. Ko sem bil mlajši, je pokazala s prstom v skledo in mi zapovedala: »Jej.« Takrat sem pobral žlico in molče jedel dalje. Njen pogled je zdaj neizprosne j ši, še bolj trd. Pri Matajičevih je lajal pes. Lajal je zamolklo, jx)časi. Nekdo je na drvotanu cepil drva. Dvakrat, trikrat je zase- kal, nato je bilo slišati, kako meče polena na kup. Po poti mimo hiše so ropotala kola. Trudno sem gledal skozi odprto okno. Neka ženska je nesla na glavi košaro jabolk. Pod košaro je imela zvitek in z eno roko je držala ročaj. »Še Štefu moram dati obed,« je rekla mati tiho. »Kateri Štef je pri vas?« sem jo vprašal in stopil k oknu. Nekaj vejic trsja od bratve je ležalo po tleh. »Horvatov. Drva cepi že od jutra.« Odprla je vrata tn nesla posodo v kuhinjo. Z obema rokama je držala posodo in sklonjena odšla. Prijetno je bilo doma. Jesen je topla, suha. Bog je blagoslovil te ljudi ki so trpeli vročino in žejo. Povsod se čuti dobrohotna roka Gospodova, ki je nasitila vse, kar se giblje in živi. En sam praznik je jesen- ski čas. vse tja do snega. Nič ne skali te sreče. 20 stran — NOVI TEDNIK med štirimi KAKO NAPREJ? Sem pubertetnica in ve- čno zaljubljena. Enkrat v enega, potem pa v druge- ga sošolca ali pa fanta s ceste. Sem res čudna, za- to pa tudi od tebe priča- kujem, da mi ne boš deli- la naukov. Le to bi rada vedela, če sem velika ko- za in kako naj se odva- dim svoje nestanovitno- sti. Povedala bom! Rekla sem že, da sem pubertetnica in imam za- to svoje mube. Pa me pri vsem tem nekaj vznemir- ja. Tole! Moja mama mi večkrat pripoveduje, da je bila ona čisto drugačna — vztrajna v ljubezni in tudi zvesta. Ce si je iz- brala fanta, je pri njem tudi vztrajala, že zato, da je niso ljudje opravljali. Jaz pa mislim drugače in v tem je moj problem. Poleg tega mi je všeč tu- di več fantov in veliko- krat se ne morem odloči- ti za enega ali drugega. Delam, kakor mi diši, ne glede na to, kaj bodo re- kU ljudje. Mama me gra- ja, svari in pravi, da sem neumnica, ki se prav ne ve, kaj hoče. Mene skrbi, ali je to narobe ali pa je prav? MIJA Draga Mija, prav imate obe! Mama, ki pravi, da si mala neum- nica, in ti, ki si toliko pa- metna, da se pri izbiri fanta ne oziraš na ljudi. Upam, da se boš kmalu tudi unesla, potem pa boš najboljše dekle na tem svetu! Obdarjeno z napa- kami, kot smo vsi ljudje, a toliko bistro in pamet- no, da boš sama našla svoje notranje ravnovesje. Leta, deklica, leta, naredi- jo svoje... TEMNEJŠI BI BIL RAD Med one IjiKll spadam, ki so izredno svetle polti. Lasje so mi čisto beli in tudi vse ostale dlake na telesu imam take, da obr- vi skoraj ni videti. Sem pa fant in že marsikatero pi- kro sem slišal na ta ra- čun. Poleti pa imam sploh nevšečnosti, ker mi koža na soncu pordeči, zago- rim pa ne tako kot drugi. Zdaj se spet začenja po- letno obdobje in jaz se ga že bojim. Se da temu kaj pomoči ali pa se moram kar vdati v svojo usodo? JANEZ Dragni Janez, sodeč po tvoji pisavi si še rosno mlad, zato tudi naj- brž še ne veš, da ljudje, tako imenovani albini (med nje spadaš tudi ti), nimajo dovolj barvila, za- to trpe za pomanjkanjem pigmenta, ki pa na zunaj ni boleče. Je le nekoliko zoprno, ker je koža bolj občutljiva kot pri drugih ljudeh. Zato ti tudi koža na soncu takoj pordeči in čutiš takojšnje opekline. Sonca se moraš varovati še naprej, ker z nobeno stvarjo strukturo svoje kože ne moreš predruga- čitl, le varuješ se lahko. Tudi nobena »žavba« ne bo pomagala, le stanje ta- ko, kot je, lahko olajša. Lahko si obrvi temno obarvaš (ne boš edini), pa še lase jim pridružiš in že se bo Izpremenil tvoj videz, ki ga sam lah- ko korigiraš, ne moreš pa ga spremeniti. NATAŠA KARO [[] ČRTE Zelo moderen vzorec le- tošnje pomladi in poletja bo različno velik karo in črte. če še imate doma blago v teh vzorcih ali če ga nameravate kupiti, si oglejte tri primere oblek, za katere se lahko odloči- te in seveda tudi naredite. Zelo preprosta in pred- vsem mladostna je krat- ka obleka širokega kroja, ki je v pasu stisnjena s širokim všitim pasom. Karirasto blago lahko pri- jetno popestrite z eno- barvnim, ki pa mora bi- ti v istem barvnem tonu. Enobarvna je lahko štiri- oglata obroba ob vratu, manšete in pas. Poleti boste prav ime- nitni tudi v dolgem kri- lu, krojenem počez. Zra- ven boste oblekli enobarv- no majico in na pasu za- vezali pentljo. Iz črtastega blaga je na- rejena enostavna in ljub- ka obleka. Zapenja se po vsej dolžini in je oprije- tega kroja. Srajčni ovrat- nik, velike našite žepe in zavihek rokavov pa lahko popestrite z drobnim ka- rirastim vzorcem. STASA GORENSEK PIŠE iN Rl^i MARJAN BREGA 19. Še sanjalo se ni našima Zemljanoma, s kom sta se pravkar rokovala, in zapuščala sta univerzitetno poslopje z najlepšimi občutki. V rokah sta zvesto nosila veliko di- plomo in pa vabilo za imenitni kongres znanstvenikov, ki naj bi bil f»rav tu in prav v kratkem. Preskočimo nekaj omamno lepih dni v privlačnem Marsllandu in krenimo z našima junakoma na veličastni kongres. Lep dan je bU in zastave — med njimi tudi zastava našega planeta — so frfotale v vetru. Paradižnik in Para- dižnica sta prikorakala v dvorano in sedla v prvo vrsto, rezervirano za delegate iz vesolja. »ZEMLJA — dr. Para- dižnik« je pisalo na tablici pred Paradižnikom. Pred mikrofon je stopil sam predsednik Marsa. P fesor Veleum. V zanesenem uvodu je poudaril, kal^"^ znansko važni bodo zaključki kongresa. Pomembni ^3 vesolje in še čez! j Za predsednikom so se pričeli vrstiti referati. P^"^j nikova dva sta lovila tehtne besede, zdaj v anteno v slušalke. Prav ničesar ni kazalo izpustiti! ^9 ^ 24. maj 1973 NOVI TEDNIK —21. stran v Parižljah pri Polze- li Je Marija Lešer, 22, mnorila svojo trimesečno tiaerko. To je priznala po nekaj več kot štirinajstih (jneh. Lešerjeva je imela z očimom tri otroke in zad- njemu je iz za zdaj še ne- pojasnjenih vzrokov vze- la življenje. Malo Leono, ki ni bila ničesar kriva. Je zadavila. Povedati mora- mo, da gre za družino, ki že več let živi v neure- jenih odnosih in tudi s sosedi aU kako drugače nima posebno ugodnih sti- kov. Kakorkoli že, dejstvo je, da bi v takšnih pri- merih, ki se niso rodili skozi noč, ampak so ob- stojali in bili javnosti zna- ni že vrsto let, morale pravočasno ukrepati ust- rezne službe. Tako pa je bila ob življenje mala, tri- mesečna Leona. To je do- godek, ki opozarja, da Je treba na podobne prime- re gledati z bolj odprtimi očmi. NOŽ V HRBET v novem bifeju Go- bec v Vrbju pri 2alcu je prišlo do težjega pre- tepa, v katerem sta bi- la ranjena Franc Kot- nik iz IjOžnice in Oto 2ager iz Vrbja. Slednji se je s Kotnikom pre- piral v zaprtem prosto- ru, nakar sta prišla ven. Kotnika je 2ager teže ranil z nožem v hrbet, leta pa mu je udarec takoj vrnil v ramo. PRETEP V GOSTILNI v hotelu Kajuh v Šo- štanju je hotela zaradi pretepa in motenja jav- nega miru posredovati miličniška intervencij- ska skupina. Dami Bje- diču. Peri Maksimoviču in Mirku Karuli se je pridružil še Mirko Zo- rič ter napadel milični- ka. Kmalu so jih ukro- tili, vse odpeljali in zo- per njih napisali prija- vo. ZLORABLJENA SNAŽILKA Sedeminpetdesetletna sna- žilka A. T., zaposlena v Slovenskem ljudskem gle- dališču v Celju, se je po predstavi pozno ponoči vračala domov. Na poti, ki pelje od Dečkove ceste proti Lavi, jo je pričakal neznani moški, jo napadel, težko poškodoval, saj ji je med drugim zlomil tu- di nogo ter posilil. Ob kli- cih na pomoč so pritekli stanovalci iz sosednjih blokov in pregnali storil- ca, A. T. pa odpeljali v bolnico. Po opisu so de- lavci UJV že naslednje jutro odkrili zločinca. To je bil Miloš Durič, 40, de- lavec, za katerega je pre- iskovalni sodnik okrožne- ga sodišča odredil pripor. 10 METROV PO ZRAKU IVAN STRADOVNIK, 32, iz Smiklavža, se je v Boč- ni na ovinku srečeval z osebnim avtomobilom in je zato zapeljal skrajno desno na rob ceste in iz- gubil oblast nad volanom. Zadel je ob nasip, od ko- der ga je dvignilo in je po desetih metrih padel pod cesto. Stradovnika so pre- peljali v celjsko bolnišni- co, ker ima verjetno no- tranje poškodbe, škodo so ocenili na 8.000 dinarjev. PUSTILA POD- HRANJENEGA IN POŠKODO- VANEGA OTROKA Aksija Nuhanovič in Ale Beganovič sta pu- stila pri družini Plau- štajner na Ljubečni otroka starega devet mesecev. Otrok je bil* močno podhranjen in poškodovan, zato ga je družina Plauštajner pravočasno spravila v bolnišnico, še isti dan popoldne sta se starša vrnila in poprašala po otroku ter povedala, da se mislita tu zaposliti. Zelo čuden izgovor za otroka, saj bi se dogo- dek lahko veliko bolj tragično končal, kot pa se je, ____^ PADEL JE IZ AVTOBUSA VINCENC VOVK, 32, Planinska vas, je vstopil v Štorah na avtobus, ki je peljal proti Planini. Bil je vinjen in ni hotel sesti, čeprav je bilo še dovolj prostora. Stal je pri zad- njih vratih in v ovinku ga je zaneslo, tako da je z roko zadel kljuko, vrata so se odprla, Vovk pa Je padel na cesto. Dobil je pretres možganov in rane po glavi. DVA VINJENA VOZNIKA FRANC FIRBAS, 37, iz Trbovelj, je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Polj- čan proti Konjicam. Na- sproti sta mu v cik-cak vožnji pripeljala dva mo- pedista, in enega izmed njiju, JANEZA REPNIKA, 26, iz Kolačna, pri Konji- cah, je Firbas zbil po ce- sti, tako da se je le-ta te- že poškodoval. Repniku so odvzeli kri v bolnici, al- kotest, s katerim so pre- izkusili Firbasa, pa je po- zelenel preko polovice. ■ prometne nesreče KOLESAR IN MOTORIST ANDREJ ZAVRŠNIK, 17, iz Polzele, se je pripeljal s kolesom s Polzele do kri- žišča s prednostno cesto v Dobrtešo vas. Iz Šempetra je pripeljal motorist MAR- TIN SKALE, 18, iz Polzele, ki je zavijal v desno, ven- dar ga je zaradi neprimer- ne hitrosti zaneslo v Za- vršnika. Oba sta padla, pri čemer je dobil kolesar laž- je poškodbe, motorista, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, pa so prepelja- li v bolnico. VERIŽNO TRČENJE VINKO POGORELEC, iz Trnovelj, se je ustavil v Arclinu in nameraval za- viti v levo. Za njim se je ustavila kolona šestih av- tomobilov, katero je do- hitela VERA PETRIŠIC iz Celja in zaradi prekratke varnostne razdalje se je zaletela v zadnjega v ko- loni. Škode na avtomobi- lih je za 2 stara milijona. PO LEVI STRANI PETER BLAZINŠEK, 27, iz Vin, se je peljal s kole- som iz Vojnika proti Do- brni. Na ravnem delu ce- ste v Strmecu je nenado- ma zapeljal v levo pred osebni avto, s katerim se je iz nasprotne smeri pri- peljal JANEZ HREN iz Re- čice ob Savinji. Pri trče- nju se je Blazinšek teže poškodoval, škode pa je za 4500 dinarjev. LUKNJA V HIŠI MARJAN STANTE, 22, iz Kočevja, je pripeljal s tovornim avtomobilom iz Frankolovega v Vojnik, kjer je na ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal v levo. Tu je čelno trčil s tovornjakom, ki ga je vozil VILI PODPECAN iz Goričice pri Šentjurju. Podpečan je zapeljal v ob- cestni jarek ter se prevr- nil, štante pa v stanovanj- sko hišo štev 6, kjer je poškodoval zid v dolžini šestih metrov in ga celo prebil. Škodo so ocenili na okoli 5 milijonov sta- rih dinarjev. POSUTA CESTA SADIK BRKIČ, 48, Iz Celja, se je peljal iz Celja proti Laškemu. V Tremar- jih .ga je na cesti, posuti z ostanki pivovarskega ječ- mena, najprej zaneslo v desni rob cestišča, nato pa ga je odbilo v levo. Škode na vozilu je za 2000 dinarjev. NEPREVIDNO ČEZ CESTO STANKO DIVJAK, 26, iz Velenja, je vozil v Velenju po Kidričevi cesti, ko je nenadoma z desne proti levi prečkal cesto ŠABAN BUKVA, 24, iz Velenja. Voznik se je umikal v le- vo m zaviral, vendar je za- del pešca, ki je dobil pre- tres možganov ter rane po glavi in rokah. OoreJn gorniki Piše BERNI STRMCNIK (15) MARJAN PRELOf MARJAN PKELOG je bil rojen leta 1947 v Mariboru. Izhaja iz delavske dru- žine in ima še brata ter dve sestri, toda nihče izmed njih ni postal navdušen gor- nik. Za to se je odločil le on sam. Po končani osnovni šoli se je vpisal na tehnično srednjo šolo, prav tako v Mariboru. Prv'j zaposlitev je po vrnitvi iz vojske nastopil v TAM, nato je bil leto in pol pri Hidrc>montaži. Na gradbišče termoelektrarne v Šoštanju je prišel leta 1970 m se kasneje kot strojni tehnik v obratu strojnega vzdrževanja tu tudi za- poslil. Je poročen in zaenkrat še nima naraščaja. • Za razliko cd mnogih gornikov, Marjan pred tem, predno je postal alpmist ni kaj dosti zahajal v gore. V mladostnih letih, bolje povedano v svojem otrošt- vu, je sicer s starši zahajal na Pohorje, vendar se je s planinami v pravem po- menu besede srečal prvič, ko je v steno vstopil že v navezi. Seveda se je poprej precej zanimal za to in je opravil tudi že določene teoretične predpriprave. Za dan republike, 29. novembra 19G4, je s člani Alpinističnega odseka TAM odšel na K-aduho, kjer so opravili prvo plezarijo v Veternih policah. Bil je navdušen in gore so ga silno pritegnile. Ugotovil je, da brez njih ne bo mogel. Vzponi so se hitro vrstili drug za drugim. Do danes je skupno opravil že preko 150 alpinistič- nih vzponov v domačih in tujih gorstvih. Kot največja doživetja iz svoje bogate alpinistične dejavnosti je izbral naslednjih pet vzponov. 1. Spominska, prvenstvena smer v spomin Janezu Resniku v severni steni Kri- ževnika leta 1971, Dušan Kukovec 2. Aschenbrenerjeva v severni steni Travnika, 1966, Ratej Lazar 3. Krušičeva zajeda v špiku, druga ponovitev 1966, Ratej Lazar 4. Japonska direktna v severni steni Eigerja 1971 5. Severna stena štajerske Rine, Režek-Modičeva in direktna ~ v 8 urah obe smeri. Kot posebno in nepozabno doživetje pa je izbral za, današnjo zgodbo pripo- ved o plezanju v severni steni Eigerja, skupaj z Romanom Puglom, Francijem Verkom in Ivom Kotnikom, ko so morali tik pod vrhom vzpon opustiti in se vr- niti v dolino. Bilo je julija 1971. leta. Dušan Kukovec je tekel po poti od hotela proti ta- boru, ki ga je Šoštanjska odprava že več dni imela pod severno steno Eiger- ja. Tekel je, kolikor so ga nesle noge in ves zadi- han prispel med šotore, kjer sta ga čakala Dani in Bojan. »Fonoport, hitro! Daj, hitro fonoport sem. Zašli so, ne spuščajo se po pra- vi poti. Ce jih takoj ne ustavimo, je pO njih. Pr- vi, ki se bo spustil po vr- vi, bo obvisel vsaj 30 me- trov od stene, potem jih živ hudič ne reši več,« je vpil Dušan in segel po ma- lem radijskem oddajniku. »Jaka, ali me sliš? Jaka, na levo morate! Niste na pravi poti. Tu ni izhoda, ne pridete živi iz stene. Jaka, Jakaa, Jakaaa . . .« Fonoport v njegovih ro- kah je tiho šumel, iz ste- ne pa ni bilo odgovora. Obšla ga je zla slutnja. Potil se je. »Kaj hudiča dela, da se ne oglasi ...« si je mislil in ponovno pričel vpiti v aparat, ki pa je trdovratno molčal.. čudovit dan se je naz- nanjal. Na oddaljenih go- rah se je risalo jutranje sonce. Nebo brez oblaka. Jaka, tak je samo njegov planinski vzdevek, sicer mu je ime Marjan, je s svojimi sotovariši lezel iz- pod šotorskega platna, s katerim so pokriti po dva in dva skupaj premraženi prečepeli noč nad drugim lediščem severne stene Eigerja v direktni Japon- ski smeri. Dva dneva us- pešnega plezanja sta bila že za njimi in uspeh nad premagano steno (to je bil prvenstveni letni vz- pon!) je bil tako kot na dlani. »Gremo naprej, jaz grem prvi!« je rekel Marjan in pripravljal opremo za vs- top v navpično steno, ki se je dvigala nad njimi, če bodo tega dne uspešno premagali okoli 300 met- rov visoko gladko, navpič- no in deloma previsno steno, potem bodo nasled- njega dne sigurno dosegli vrh, je razmišljal Marjan. Vstopil je v poč in lezel prvi razstežaj. Razmišljal je o Dušanovem sporočilu prejšnjega večera, da bo tega dne popoldne nasta- la sprememba vremena. Ni mogel verjeti, kajti ni- kjer ni bilo oblačka. Toda nekaj v njem mu je stalno vračalo misel na to sporo- čilo. Vedel je, da so švi- carske napovedi vremena izredno točne. Morda p/, so se meteorologi tokrat le zmotili? Saj ni mogoče, da bi se poslabšalo ob takem soncu. Zlezel je ves raztezaj. Zabil klin, se vpel in izvle- kel fonoport. Vedno je on klical po radiu, kajti v taboru so imeli .sprejem- nik ves čas vklopljen, on pa je moral štediti bateri- je. Poklical je Dušana in mu povedal, da se je od- ločil: Sestopili bodo! Roman je prilezel do njega in povedal mu je, da predlaga, da sestopijo. Ta je bil nemalo presene- čen, toda ni oporekal. Ko sta za njima prilezla še Franci in Ivo, jima je Marjan povedal odločitev. »Madona, ljudje božji, ne nazaj! Poglejte sonce! Ni- kjer oblačka, mi pa tik pred pomembnim dosež- kom,« je ugovarjal Franci. Marjan jima je ponudil opremo in rekel, da lahko nadaljujeta, on z Roma- nom bo sestopil. Doslej so namreč lezli sicer sku- paj, vendar v dveh nave- zah. Odločitev je bila težka. Srce jih je vleklo naprej. naprej! Razum je veleval nazaj! Kaj storiti? Odločitev je padla! Na- zaj! Drugo ledišče so dosegli dokaj kmalu. Marjan se je spustil do skale, ki je mo- lela iz ledu. Zabil dva kli- na, en svedrovec je v ska- li še tičal od prej. Kmalu so bili tovariši za njim. Naredil je takoimenovano karabinsko zavoro (dva med seboj vpeta karabi- na, skozi katere teče vrv, ki pa jo je moč takoj us- taviti) in pričel spuščati Romana po ledišču proti robu Rumene stene. Po približno 40 metrih je Ro- man zabil ledni klin in spuščal niže. V zraku je završalo. Kameniti plaz se je usul raz steno. »Roman, pazi, kamenje leti!« je zavpil Marjan. Roman je odskočil in zdrs- nil. Vrv se je napela in Roman se je ustavil točno v vpadnici, kamor je frča- lo kamenje. Tolklo je okoli njega, kot bi ga ob- streljevali. Marjan je bil v skrbeh, da kamenje ne bi presekalo vrvi . . . potem bi bil Roman izgub- ljen. Minute so bile dolge kot večnost. Minilo je in Roman se je pobral, ne da bi ga zadel en sam ka- men! Kot da je nevidna roka držala ščit nad njim, je pomislil Marjan. Kakš- na sreča! Kmalu so dosegli rob stene. Rumena stena, tako se imenuje ta osrednji del Eigerja, se je odpirala pred njimi. Marjan je ve- del, da mora tod biti pre- hod v klasično smer, pre- hod, ki jih bo pripeljal na prvo ledišče in od tam v Hintersoisovo prečnico, ki pomeni dokončno reši- tev in edini prehod iz ste- ne. Zabil je kline in spu- stil vrv preko stene. Prvi se je spustil Franci, za njim Ivo in Rooian. Zad- nji se je v globino stene podal sam, ob spuščanju ob vrvi . . . Dušan je še vedno držal v roki fonoport in tulil vanj. Tulil od jeze, nape- tosti, strahu in razočara- nja: . »Ne lezejo prav! Ja- kaaaa, tu ni prehoda. Na levo, na levo, fantje, si- cer je po vas . . .« Odziva iz stene ni bilo. Aparat v njegovih rokah je tiho šu- m.el, iz stene pa se na nje- gove obupne klice ni og- lasil nihče . . . Marjan je prilezel do prijateljev in si jel ogle- dovati svet, ki jih je obda- jal. Ugotovil je, da ni na pravi poti! Tu ni prehoda. Treba je v levo. Roman ga je varoval, ko se je lo- til težavnega in naporne- ga plezanja v prečnico in po 50 metrih zagledal kli- ne v prehodu. Vedel je, da so rešeni. Fiksiral je vrv ob troje klinov, ki jih je zabil in dal znak naj mu drug za drugim sledi- jo. Ker ni imel kaj početi, je vključil aparat, iz ka- terega je zaslišal obupano Dušanovo vpitje! »Kaj se pa dereš? Levo, levo! Seveda levo, gor poglej, pa boš videl, da smo že tam,« je odgovoril Marjan. Megla se je med tem razkadila in Dušan je skozi daljnogled zagledal finte, ki so se tokrat spu- ščali v pravo smer. Oddah- nil si je. Rešeni! Vreme se je dokončno skazilo. Stemnilo se je in kljub temu, da je bila ura šele tri popoldne, je bilo temno kot zvečer. Kame- nje je stalno padalo raz steno, ko so se drug za drugim končno spuščali skozi zajedo na prvo le- dišče. Pravi čudež, da nikogar ni zadelo! Pred njim je bila Hinter- soisova prečnica. Zadnja in najtežja ovira. V steni je treskalo, kot da se bo gora podrla. Dež je ne- nehoma lil in kamenje se je udiralo, kot da se ves Eiger ruši. Smrdelo je po žveplu. Pravi pekel! Marjan je preplezal dvaj- set metrov v prečnico in zavaroval, da so mu tova- riši sledili, kajti moral je narediti stojišče, sicer bi bila vrv prekratka za ne- varen in izpostavljen pre- hod. Grom je stresal goro in nad Rumeno steno, nad njenim zgornjim robom je mrgolelo kamenje, ki se je udiralo v dolino. Marjan je preplezal preč- ko in naneslo je, da si je moral napraviti stoji-šče točno pod močnim sla- pom, ki je pršil po steni. Več kot uro je stal na tem mestu, premočen do kože! Zeblo ga je, toda drugega izhoda ni bilo. Ko so dosegli vznožje Rumene stene, je nevihta dosegla vrhunec. Grom je odmeval v skalah, strele so parale zatemnjeno ne- bo. Smrad po žveplu je naraščal in vse je kazalo, da se nebo ne bo umirilo. »Kakšna sreča, da smo ob pravem času odnehali. Po nas bi bilo, da smo ostali v steni, tam gori pod vrhom« je pomislil Marjan. Več kot pol ure je bes- nel vihar, ki si ga je tež- ko predstavljati. Romana je zadela skala na ramo in mu paralizirala roko. Pod njimi je bilo še 600 metrov stene, ki pa je manj strma in manj izpo- stavljena. S Francijem sta izmenoma spuščala pone- srečenega Romana, med- tem ko je Ivo sam hitel v podnožje stene. štirje tovariši so jim prišli naproti, jim prinesli čaja, ter jim odvzeli na- hrbtnike. Razočarani, ut- rujeni in izčrpani so pri- speli v tabor, pa vendar srečni! Tri dni Eigerja je i bilo za njimi ... Dva dni in dve noči je j divjalo slabo vreme nad] Eigerjem, ki se je po j dveh dneh pokazal ves za- i ledenel in zasnežen. Štirje ; poljski alpinisti so v tem neurju izgubili življenje v lej divji in neizprosni ste- ni, kjer je vreme vedno odločujoč dejavnik uspeš- nosti vzponov. Težka je bila odločitev mladih šoštanjskih fantov, toda pravilna! m NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Edi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek Bemi Strmčnlk. Tone Vrabl - Izhaja vsal? četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne šte Vilke Idin - Celoletna naročnina 4fi din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana - Telef uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00. ^