Stev. 212. V Ljubljani, sreda, 21. septembra 1921. Poltnlna ,la(ani v gotovini. Leto I. fcNs vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *a celo leto K 144'— 18 Pol leta K 72-— Uredništvo m miravniitvu t Ko-pitsrjevi ulici štav. 5 — telefon uredništva .Štev. 50 — Telefon s=r uoravnlštva štej. ?28 = CENE PO POŠTI: za četrt lota K 35*— za en mesec K 12'-— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA S© ™. froii ksrnpdji totsa-»aiafee Ssiifsiisra. V c ~ 1 dain- Cjlai Se v Belgradu sestal zakono-Davl- 0 r’ sestavljen iz nekoliko članov Ca 7Ta’ Prc*;rcsa fazna zakonodaj-jj0 ^r?san!a- Ta odbor jc osnovan z name-da s' C a lCŠU^e za^one manjšega pomena, ko ^ lazoremeni parlament. Ta bi bil ta- važnf2- eifen*en’ ci'a ^ se ‘a^^0 bavil z jjjj mi zakonskimi predlogi in načrti. Med spa-. ki so brez dvoma velike važnosti Prilik' Vkirašanje o centralni upravi. Pri tej dolet 1 IV zakonodajnem odboru prišlo do Hore ' ^e’ ak zakonodajni odbor sploh nik T Ul Simc 0 'ei zadevi sklepati. Zastop-Ije 2a^.f0s'°.vanskega kluba dr. Dulibič, da-2erQi- °Pniki radikalov, muslimanov in konoda n^°V S0 nažkašali, da se ima :;t i111 °dbor pečati le z zadevami, ki je dok-^°VCr^ sam Par‘amenk Dr. Dulibič Predina Zoyal, da se mora vsak zakonski Potem !?aiPre j predložiti parlamentu, ki ga Wod» 3Vnava sam a‘* izroči za- vaij . »emu odboru. Srdito so nasproto« je pj.C^U naziranju demokrati. Dr. Dulibič koask■ I>aL naj se vprašanje, kateri zakon«/ ,Predlooi spadajo v kompetenco za-v rad^nega odbora in kateri ne, predloži kompetenco st0j Pr^vo skupščini, da ona odloči o pri-fljp.osti zakonodajnega odbora. Predsed-odb'G Qa^° zal£liučil razpravo s tem, da bo dobjV ^6m vPrašan)u odločal tedaj, ko bo kat • vtadne zakonske predloge, er* pa še niso došli. Opozicija je temu .8 varjala in zahtevala, da se takoj glasu- 0 tem. predsednik — bil je to seveda gospod ^ Žerjav — pa ni hotel dati predloga na toži *n tc takoj prešel na drugo TC * to? Včerajšnji dogodki v deinokr p °dboru pomenijo, da hočejo citi ^ i 12 Zakonodaje popolnoma izlo- i? Parlament i„,- m.V; u o ,_________ ^enodl*'ianien^ ^er ytao in krivičnost v upravi povzro-'f/^dpirajo in trpijo! LjlUj i al »Jutro« n eomalovažuje sklepov aib, j e stranke, naj ne tolaži svojih ver-Zatjsj a se ni bati ničesar! Čim bolj boste i .* oči pred bližajočim se obračunom, Lu)še bo razočaranje! V*Ce ne ^°d° ostale nekaznovane! bratska diktatura se ruši! ^°irien' piSovanie ^ % drž, posojila 1921 9os ,a dobro, varno in plodo-^ 0 naložen denar. Protičenc akciji se Bidaifaic. Prygi meiec se prižno s Hrvati In Slovenci. Belgrad, 21. septembra. (Izv.) Stojan Protič in dr. Ivanič sta se vrnila iz svojega potovanja v Belgrad. Protič je obiskal Novi Sad, Subotico in Sorabor. V vseh teh mestih je prišel v dotik z najuglednejšimi člani radikalne stranke in z njimi konferi-ral o političnem položaju ter se informiral o razpoloženju med narodom. Po njegovih izjavah sodeč, je s svojim potovanjem zelo zadovoljen. V Belgradu ostane par dni, na- to pa odpotuje v Kruševac in Niš, da se pogovori s svojimi volivci. Z odločno akcijo pa bo pričel šele v sredini oktobra, ko prične izhajati »Radikal«. Tz Kruševca se vrne ponovno v Belgrad, kjer ostane samo kaka dva dni, da uredi vse glede izhajanja lista, nakar bo še pred 15. oktobrom odšel v Zagreb, kjer bo pričel s pogajanji s hrvatskimi opozicionalnimi strankami in z zastocniki Slovencev. Bothi ssfa rsdibaiae sirsala. atlikalci notejo rasfcola. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Včeraj popoldne do pozno v noc je zopet zboroval glavni odbor radikalne stranke. Na seji je prišlo do zelo burnih scen. Razpravljalo se je tudi o stališču, ki naj se zavzame napram Protinu. Nekateri radikalci ;-o zahtevali, da se naj njegova akcija in delovanje najostrejše obsodi. Drugi pa so bili za to, da se še počaka. Sklenjeno je bilo, da se za sedaj ne ukrene ničesar, pač pa se mora gledati, da se ohrani za vsako ceno edinost radikalne stranke, ki se ne sme razcepiti. — Nato se je razpravljalo o votivnem zakonu in je bi! v glavnem sprejet od vlade izdelani načrt. Belgrad. 20. sept. (Izv.) Danes bi moral po nalogu demokratskega kluba Ljuba Davidovič obiskati Pašiča, da se z njim po~ razgovori in mu javi sklepe demokratov. Ker pa je bil Pašič celo popoldne in zvečer na seji, zato ni mogel sprejeti Davidoviča. Ziefitastoa nad JngsataBanl u Baranji. Ugotovitev angleške vlade* Belgrad, 21. sept. (Izv.) Angleška vlada je na zahtevo naše vlade dala svojemu poslaniku v Budimpešti nalog, da preišče, v koliko so vesti o grozotah, ki jih izvršujejo Mažari nad našim prebivalstvom v Baranji, resnične. Poslanik je na podlagi pre- iskave na licu mesta in na podlagi izpovedi prič dognal, da so se res vršila velika zločinstva. Tozadevne dokumente je poslal v London. Angleška vlada bo v sporazumu z zavezniki ukrenila potrebno, da se da nam popolno zadoščenje. Dogadlil p Hituaiji. Belgrad, 20. sept. Presbiro poroča iz Aten: Najnovejše vesti iz severnega Epira poročajo o strašnih zločinih albanske vlade nad Grki. Albanski župan v Korici je poizkušal izsiliti od grškega prebivalstva izjavo, da naj se iz Korice izlira grški metropolit. Med grškim prebivalstvom in njegovim svečeništvom je onemogočeno vsako občevanje. Te dni je bilo odvedenih iz občine mnogo Grkov. Jugoslovanski konzul je ponovno protestiral proti takim nasiljem. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Iz Albanije prihajajo na naše ozemlje številni begunci, ki pripovedujejo, da so na albanski meji proti Jugoslaviji zbrane številne čete, ki jim poveljujejo italijanski častniki. Naša vlada je odredila, da se pomnože varnostni oddelki ob meji in odredila strogo kontrolo. Razaeiiteaa sconeisSift u BsraidlHH. V razmejitveni komisiji, ki ima svoj sedež v Varaždinu, zastopajo Anglijo polkovnik Cree (kot predsednik), Francijo polkovnik Marinina, Italijo polkovnik Val-vasori, Japonsko polk. Jamagora, kraljevino SHS polk. Vojin Čolak-Antič, Mažarsko pa polk. Karel Vassel. Ta komisija je pričela določati meje za Prekmurje, za tem pa pridejo na vrsto Madjimurje, Baranja, Bačka in Banat. Del prekmurske meje, namreč od Radgone 16 km proti severu ob stari štajersko-ogrski meji do Sv. Ane na Igu ter od tam proti severovzhodu do točke, ki je 2 km vzhodno od kraja Toke, določi še mariborska razmejitvena komisija. Med to Sv. Ano in Toko so štiri sporne vasi, o katerih so časniki poročali, da so jih naše oblasti izpraznile, kar pa se je izkazalo kot neresnično in se je dementiralo. Varaždinska razmejitvena komisija prične svoje delo pri Toki (Toka sama je prisojena Nemški Avstriji), ker se tu začne meja z Madžarsko. Člani te komisije so si že ogledali celo razvodje med Rabo in Muro ob Srebrnem bregu (404 m nad morjem) in vrhu Sv. Ka-larine (365 m nad morjem). ZA SODNIKE. Split, 20. sept. Davi je minister za pravosodje dr. Djuričič poselil tukajšnje sodiščd. Na pozdrav predsednika okrožnega sodišča Silobrčiča jc v svojem odgovoru poudarjal važnost sodniškega poklica ter jc iziavli, da je že v ministrskem svetu ukrenil korake, da sc sodniki v vsej državi izenačijo v plačah. Železničarska Stanka u Steiršp. Dunaj, 21. sept. Kakor poročajo listi, stavkajo doslej nameščenci vzhodne, južne in zapadne železnice. Poizkusi, da se pritegnejo k stavki tudi uslužbenci drugih železnic, so ostali brez uspeha. Mestoma, zlasti pri severni železnici, je došlo do vznemirljivih prizorov. Stavkajoči železničarji prirejajo danes zborovanja, da zavzamejo stališče k včerajšnjim sklepom ministrskega sveta. iz iltaiižsrshf. Budimpešta, 20. sept. Madžarski korespondenčni urad poroča: Vesti dunajskega časopisja o proglasitvi zapadno-madžarske republike, so pravtako izmišljene, kakor že večkrat dementirane vesti o mobilizaciji na, Madžarskem. Poročila, ki se tičejo poslancev Friedricha in Lind-auerja so očitna izmišljotina, ker je Friedrich, kakor je znano na poziv vlade že davno zapustil Zapadno Madžarsko in biva ocMej v Budimpešti ter je tudi poslanec Lindauer odpotoval v Budimpešto, in sicer k zasedanju narodne skupščine, ki se prične v četrtek. MaMšfti shaa u Žagarju. Kakor smo že zadnjič poročali se je pripravljalnemu odboru posrečilo izposlovati na progi Ljubljana—Rajhenburg polovično vožnjo za dne 25. t. m. Izkaznice se dobe pri župnih uradih, v Ljubljani pa v Jugoslovanski tiskarni, drugo nadstropje in v Ljudskem domu, v pisarni Orlovske Zveze. Spored sprevoda dne 25. t. m. je sledeči: L Orli in narodne noše na konjih, 2. Zupani in občinski odborniki. 3. Jugoslovanska kmečka zveza. 4. Jugoslovanska strokovna zveza. 5- Naraščaj, Orli, gojenke, Orlice. 6. Marijine družbe. T Bratovščina sv. RcSniega Tele . 8. Tretji red. 9. Narodne noše. 10. Duhovščina. 11. Ljudstvo. Izkaznice zg polovično • bodo v nedeljo cel dan žigosale v Zadružnem domu. Sklepi Ljudske stranke Dne 19. t. m. se je v Ljubljani vršila seja vodstva Ljudske stranke. O tej važni seji, ki bo za razvoj stranke velikega pomena, se je iz.dalo sledeče poročilo: »Na današnji seji izvršilnega odbora Slov. Ljudske Stranke, ki so se ie udeležili v polnem številu zastopniki naše stranke iz cele Slovenije in predstavniki Hrvat-ske Pučke Stranke, sc je soglasno z velikim odobravanjem vzelo na znanje poročilo načelnika stranke, dr. Korošca, o političnem položaju in stališču naše stranke, ki je hoče zavzeli napram političnim dogodkom dogledne bodočnosti, tersejeizreklo načelniku popolno zaupanje. Z velikim ogorčenjem se je obsodilo postopanje pokrajinske uprave za Slove-1 niio, ki je uvedla in podpira sistem bru-j talnega preganjanja uradništva, zlasti pa | učiteljstva, ki izpoveduje krščanska nače-i la, ter se je sklenilo, da se vsi slučaji urad-! ne persekucije točno registrirajo in za bo-i d oče beležijo v svrho. da se ob svojem času, ko se sedanji sistem strmoglavi, vsi krivci od najvišjih do na j nižji h eksemplarično kaznujejo. Obenem se sklene, da se organizira med ljudstvom odločilni boj zoper te razmere, ki naše šolstvo čedaljebolj korumpirajo. Izvršilni odbor j‘e vzel z velikim odobravanjem na znanje akcijo načelnika stranke za osnovanje krščanske internacionale, najprej med slovanskimi narodi, in je priporočal, da se s tem zveže tudi delo za »zedinjenje cerkva, posebno za sodelovanje vernega katoliškega in pravoslavnega elementa v državi na enotnem krščanskem kulturnosocialnern programu, Konstatiralo se je tudi, da sedanji režim izvaja v Sloveniji agrarno reformo, to je, razdeljuje zemljo po strankarski pripadnosti in so se navedli mnogi uprav kričeči slučaji (Mekinje, kamniške planine, Polhov Gradec, Žužembrek ctc.) Storili so se tozadevni sklepi. Seja je pokazala notranjo moč in izborno razpoloženje stranke.* Obveznice drž. investicijskega posojila 1921 se obrestujejo s 7 %. Irska iti 8;vglija. London, 20. sept. De Valeta je v odgovoru na pismo Llcvd Georgea vprašal, ali ima to pismo namen, zahtevati uklonitev ali pomenja povabilo h konferenci, ki bo za obe strani svobodna in brez pre-judica, ako se ne doseže sporazum. De Valera je izjavil dalje4 da sprejema vabilo, ako je bilo zadnje nameravano. Irski odposlanci bodo vedno pripravljeni, da se pogajajo z angleško vlado. London, 20. sept, »Daily Cronicle« imenuje zadnje pismo De Valere Lloyd Georgeu jasen dokument. Obstoji resen poved za bojazen, da se konferenca, ki si je Anglija tako zelo želi, ne bo mogla vršiti. ITALIJANSKA JUSTICA. Split, 20. sept. Napadalci na dr. Me-lličiča v Zadru so bili te dni obsojeni, in sicer dva izmed njih na dva tedna, eden pa na en teden zapora. Cela razprava pa je navadna komedija. Ko je med razpravo zastopnik napadenega dr. Metli-čiča imel govor v hrvaščini, so začeli prisotni Italijani razgrajati tako, da je da! predsednik dvorano izprazniti. Ob tej priliki so klicali demonstranti: Živio D‘ An- nunzio, dol z Jugoslavijo!«. AMERIŠKO-NEMŠKA MIROVNA POGODBA. New York, 20. sept. Associated Press« javlja iz Wašhingtona: Predsednic Harding predloži ameriško-nemško mirovno pogodbo senatu kongresa, ki se sestane kmalu po 21. septembru. Ob tej prilik izda najbrže kratko spomenico. IZ RUSIJE. Moskva, 20. septembra. (Brezžično.) Blizu Moskve pripravljajo letališče, ki naj omogoča letalom, ki vrše promet z Zapadne j Evropo, da pristajajo. Mosva, 20. sept. (Brezžično.) V Kairskem morju se je na potu v Arini igelsk potopil parnik sibirske raziskovu. ekspedicije Jenisejki je zadel oh m.: ...jod lede* nik. Del posadke so rešili Stran 2. mrnimm VNov? 'tfarif-r, ifnA 91. septembra: 192f, Sta* 211 Radika9ci zahtevajo mini- lielgrad, '21. sept. (Izv.) Na včerajšnji soji so radikalci sklenili, da brezpogojno zahtevajo zase ministrstvo notranjih del. Glede finančnega ministrstva pa bi se zadovoljili, da ga prevzame oseba, ki bi uživala popolno zaupanje radikalcev. l' Kok za podpisovanje 7 % drž. investicijskega posojila poteče 30. septembra t, 1, t?oUtieai dogodki r Pi otirava akcija. Stojan Protič se je 19. t, m. vrnil iz Vojvodine, kjer je bil na informacijskem potovanju. V kratkem bo odšel v Krušovac. da se sestane s svojimi ta" .ViOsnjimj prijatelji. Začetek njegove akcije se pričakuje začetkom oktobra; ko bo izšel njegov iist Radikal : V dobro informiranih krogih se govori, da se bo g. Protič udeleževal parlamentarnih sej -j- Muslimani in Protič, Protičeva akcija je zelo razburila muslimanske kroge, ki so.skleniti, da se z ozirom na novo nastali politični položaj vrši kongres jugoslov. muslimanske organizacije že 6, oktobra mesto 16., kakor je bilo določene. Na kongresu se bo razpravljalo o nadaijnem sodelovanju v vladi in o eveni reviziji dosedanje svoje politike, ker.so široke mase muslimanov vsled Pribičevičeve policijske politike in .vsled zadnjih dogodkov v Sandžaku zelo nezadovoljne s sedanjim režimom. -p; Kongres zemljoradnikov. Glavni odbor zemljoradriičke stranke je .sklenil, da se vrši strankin kongres 9. oktobra v Bel-gradu. Izvoljen je ožji odbor, ki mora izvršiti vse predpriprave. Za ta kongres vlada med zemijoradmki veliko zanimanje. Misli se, da bodo zemljoradniki na tem kongresu točno opredelili svoje stališče napram ustavi in odredili sredstva in metodo njihove politične borbo. + Tepeni fašisti v Tririenfu. Kakor javlja »Bozener Tiroler«, .je došlo zadnjo soboto pri eskorti fašistov, ki so hoteli prisiliti pekovke k znižanju oblastveno določenih krušnih cen, do krvavih izgredov. Nekemu fašistu je množica vzela palico in nekdo je udaril stražnika z bičevnikom po glavi. Redarji so vporabili orožje. Neki redar je udaril fašista s sabljo po glavi. Množica je pretepla fašiste, ki so potem zbežali. Trentinski generalni komisar je odredil, da preneha delovanje policije za tri dni. Varstveno službo opravljajo karabinjerji. rtr—— ----------------------------------- ^Dnevni dogodki ‘ Marenberg. Dne 18. t. m. so se vršile (naknadno) občinske volitve za trg Marenberg. Združeni zavedni Jugoslovani zmagali smo sijajno s 13 odborniki proti socialdemokraškim nemškutarjem, ki so dosegli samo 3 odbornike. Trije odborniki so pristaši SLS. — Kakšne knjige izdaja Pribičevie? V Sarajevu je izšla od Pribičeviča potrjena šolska knjiga »Zgodovina od Stanojeviča. V tej knjigi stoji glede Hrvatov sledeče: »V strahu pred Srbi in boječ se, da bi oni ne delali proti njenim državnim interesom, je za časa okupacije Bosne v 1. 1878. pričela avstrijska vlada izmed tamošnjega katoliškega prebivalstva ustvarjati Hrvate in jim pomagala v borbi proti Srbom. V knjigi je bilo še več sličnih krilatic in je razumljivo, da je proti njej vstala vsa poštena javnost. Kakor poročajo listi, je sedaj uporaba te knjige v srednjih šolah ukinjena. — Tržič. Delavska naselbina na faber-ki doživlja letos vesele dneve. Pred mesecem nova maša rojaka Cudermana, ki je izšel iz delavskega sloja, predzadnjo nedeljo slovesen blagoslov nove kapelice, posvečene Materi božji. Hiše v zastavah, ljudstva ogromno. G. duhovni svetnik Potokar je po kratkem nagovoru blagoslovil lično kapelico, ki jo je zgradil zidarski mojster Rotar. Vrstile so se deklamacije, lepo ubrano pelje v to sestavljenega ženskega zbora, pete litanije Matere božje, nagovor g. novomaš-nika; vmes pa se jo oglašal mali zvonček, ki visi v stolpiču. Prispevke za kapelico so nabrala vrla faherška dekleta pri raznih dobrotnikih. — V nedeljo so v pokritje stroškov priredila dekleta v Našem Domu »Devico orleansko . Dvorana je bila polna občinstva, ki je burno pozdravljala igralke, ki so izborno dovršile svojo nalogo. Prihodnjo nedeljo igrajo v Domu faberški fantje tudi v prid kapelici. Nastopili bodo z igro >Sužnji.. Pričakujemo zopet obilne udeležbe. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru je priredilo razstavo obrtniških del, k: zasluži, da si jo vsak obrtnik ogleda. Radi tega bi bilo umestno, da ogledamo omenjeno razstavo v večjem številu obrtniki iz Kranjske, Ker se razstava v nedeljo dne 25. t. m. zaključi, bi bilo želeti, da ta dan napravimo skupni izlet v Maribor in si razstavo ogledamo. Vsak, kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se javi pismeno ali ustmeno, zadnji čas do petka dne 23. t, m. do 12. ure v pisarni zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Bethovnova ul. št. 10, Odhod v Maribor v nedeljo zjutraj j ob 5.18. uri ter se isti dan zvečer vrnemo. — Cigarete za reprezentacijo. Po novem pravilniku imajo pravico do reprezen-tačnih cigaret (»makedonski specijalitet«): aktivni ministri po 1800 komadov mesečno in pomočniki ministrov po 500 komadov. Ministri, ki so člani ekonomsko-finančnega komiteja, prejemajo poleg tega še po 1000 komadov bosanskih cigaret. Ti gospodje dobe cigarete brezplačno. /a polovično ceno dobivajo: Po 1800 komadov predsednik narodne skupščine; po 1000 komadov kraljevi adjutanti v službi na dvoru: po 800 komadov podpredsedniki narodne skupščine: po 600 komadov: ordonančni kraljevi oficirji, armadni poveljniki, predsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega sodišča, predsednik glavne kontrole in pokrajinski namestniki. — Za državno posojilo. Iz Zagreba 20. t. m.: Včeraj je bila po iniciativi naših pri-dobitvenih krogov v predsedništvu deželne vlade pod predsedstvom namestnika De-metroviča enketa o investicijskem posojilu. Udeležili so se je zastopniki vseh naših pri-dobitvenih krogov, bank. obrtniških, trgovskih in industrijskih organizacij in delegati irgovinske in obrtne zbornice. Sklenilo se je, da se bodo vsi krogi živo pobrigali za to, da se vpisovanje državnega posojila izvede na čim najširši podlagi. —Premestitev pravne fakultete iz Subotice v Sarajevo. Profesorski zbor subo-tiške pravne fakultete je sklenil, da se naj j ta fakulteta premesti v Sarajevo. Svoj sklep utemeljuje z raznimi tehničnimi ovirami. V javnosti je sklep vzbudil veliko nezadovoljstvo, kajti pravna fakulteta v Subotici ima tudi narodni značaj. V slučaju premestitve bodo namreč mnogi bun-jevski študenti odšli na budimpeštansko vseučilišče, kar bi ne bilo nam v korist. Poleg tega je zelo netaktično sedaj po evakuaciji Baranje govoriti o premestitvi, ker bi se znalo to napačno tolmačiti. — Z grabljami po glavi udarila sta v Turnišah pri Viru brata Franc in Martin Sušnik 38 letnega Mihata Stareta in ga težko poškodovala. — Okraden je bil posestnik Jemci Erbežnik v Podsmreki. Tatovi so ga oškodovali za 8000 K. — Pretep v Domžalah, Fantje v Domžalah so se 4, septembra letos stepli. Med preletom je bil težko ranjen Franc Dimc iz Stude, lahko ie pa bil poškodovan Anton Sušnik iz Stude. £jubtjanski dogodki. lj Domač izum. Elektrotehnično podjetje Fran Pečnik in Franc Trojka je izumilo električno reklamno napravo. Naprava ima obliko osmerokotnika, ki je razdeljen na tri reklame, razsvetljene v narodnih barvah. Barve se avtomatično menjajo vsakih pet minut. Ko se menjajo barve, ugasne avtomatično luč za 3 sekunde in se zopet avtomatično prižge. Strokovnjaki, ki so napravo preskusili, se. o njej jako ugodno izražajo in je želeti, da gredo merodajni faktorji domačinoma na roko. Reklama bo v kratkem začela funktcionirati v. Ljubljani. Ij Na Osrednjem .zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se prične redni pcuk v sredo dne 21. septembra 1921. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 11. do 17. septembra. Novorojenčkov je bilo 17 moških in 6 ženskih, skupa j 28, od teh 2 mrtvorojenčka. Umrlo pa je 17 moških in 25 ženskih, skupaj 42 oseb, od teh 11 tujcev. Na griži je umrlo 14 oseb. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen 1 slučaj ošpic, 2 slučaja davice in 34 slučajev griže. Kakor je videti, se griža še vedno zelo širi in zahteva obilo žrtev. lj Nepoboljšljiv, tat je Ljubljančan Karol Vidic. Pošteno delo mu nc diši. Zaradi tatvine je bil že kaznovan. Ko jc bil vojak na Koroškem, jc zasedel konja in jahal v Avstrijo, kjer ga je prodal. Ko so ga prijeli, je pobegnil iz vojaških zaporov. Na zvit način si je prisvojil voz in konja Janeza Končana. Ko je služil pri Mihu Brumnu v Rogoznicah, je letos 5. junija ukradel gospodarjevemu bratu kolo. Ogoljufal je tudi začetkom leta 1919 gostilničarja Ivana Cu-zak za 2856 kron. Deželno sodišče je obsodilo Vidica na 10 mesecev težke ječe poostrene z postom in trdim ležiščem in z 2 temnicama s postenjem in trdim ležiščem v celi dobi kazni. lj Tatvina pri Škofu. Miha Kraljič jc bik hlapec pri usnjarju Avgustu Škofu. Do julija je živel redno, nato je pa popival, vsled česar so ga opazovali in ugotovili, da je ukradel svojemu gospodarju usnja v vrednosti 11.412 kron. Ukradeno usnje si je pridobil France Ljubi in ga prodajal naprej. Deželno sodišče je za to obsodilo Kraljiča in Ljubita vsakega na 2 meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na 14 dni. lj Neprimerna kritika. Dne 15. junija po 11. ponoči je bilo v kavarni Prešeren več gostov, med njimi tudi Šimen Klima-■nek, Potočnik in Žižkovič, V kavarno je prišel neki Remic, ki je družbi zaklical: Aha, hohštaplerji so tu!« Žižkovič je nato Remica oklofutal. Prišel je na to v kavarno nadstražnik Štefan Skrk, ki je pozval Remica in Žižkoviča na policijsko ravnateljstvo, kar ostali družbi ni bilo všeč in je Klimanek rabil napram stražniku grdo psovko ter zaklical na to: »Mi smo davkoplačevalci, mi ukazujemo, ti nas ne boš komandiral!« Deželno sodišče je prisodilo Klimaneku 250 dinarjev globe. li Okradeni mesar. Mesarju Kavandi Wawlacu na Dolenjski cesti je bilo ukradenih 2920 kron. Socialni vestnik. o Štrajk zaradi znižanja plač v sever* ni Franciji. V lilleškem industrijskem okrožju se je začel velik štrajk, ker so podjetniki sklenili, da znižajo delavske plače za 20 centimov. Glavni tajnik generalne delavske zveze Jouhau je izjavil, da gre sedaj za obstoj in varstvo francoske industrije in da je za to v sedanjem sporu politika sporazuma brezpogojno potrebna. o Pravice in dolžnosti soproga, žene in otrok r Združenih državah. Postave glede pravic in dolžnosti starišev in otrok so doživele veliko sprememb, odkar je ta dežela postala neodvisna. Pred 150 leti pod takozvano Common lav/, zakonskim sistemom, ki je prevladal v starih časih na Angleškem in v mnogih pogledih tudi v Združenih Državah ob začetku svojega narodnega obstanka, je imela omožena ženska le kaj malo pravic. Ko se. je poročila, je vsa njena osebna lastnina: oblačila, dragulji, pohištvo itd., postajala absolutna lastnina njenega moža. S poroko si je soprog zagotavljal pravico upravljati njena posestva po svoji volji. Omožene ženske niso mogle skleniti nikakih pogodb in radi tega niso mogle upravljati nikakega trgovskega posla v svojem imenu. Mož je smel tolči svojo ženo, vsaj ne prehudo, in javnost se ni smela vtikati. Karkoli je pravil mož/to je bilo kakor zakon ža maloletne otroke. Krutost, pijančevanje, zločin, ubeg in enaki vzroki se niso smatrali za zadosten razlog k razporoki. Nihče ni mislil na to, da bi se ženskam dajala splošna izobrazba na javne stroške, in zdelo se je smešno, dajati ženskam volilno pravico in delež na zakono-dajstvu. Od tedaj so se postave v tej deželi glede soprogovih pravic znatno spremenile. Dandanes imajo omožene ženske pravico-posedovati in upravljati svojo lastnino, sklepati pogodbe in posvečati se trgovini in vsakemu poklicu. Ženske imajo volilno pravico glede vseh volitev v 15 državah. V večini držav se vdeležujejo lokalnih in šolskih volitev. Končno jim je konstitu-cijonalni amendment dal nedavno volilno pravico v federalnih volitvah. Zakon sega naravnost v domače življenje, V nekaterih državah se bolne osebe ne smejo poročiti. V drugih državah smejo se odvzeti otroci onim starišem, ki kruto ravnajo proti njim ali ne skrbijo za njih primerno. Uvedena je bila šolska obveznost in stariši morajo dajati svojim otrokom kake vrste izobrazbo. Na drugi strani pa so otroci prisiljeni skrbeti za postame stariše, ako le morejo. Krutost, pijančevanje in nevzdrževanje so zadostni razlogi za ločitev zakona. Oče in mati so navadno enakopravni varuhi svojih otrok.Na tak način skuša javnost podkrepiti družinske vezi s tem, da jih opira na pravilno obnašanje, ki je podlaga dobrega državljanstva. — Jugoslav Section Foreign Language information Service. gospodarstvo. Davki. Nemčija ima ogromno plačila, zato je vlada predložila parlamentu nove davčne predloge. Vsi direktni davki bodo zvišani in poviški prinesejo državi okroglo tisoč in petsto milijonov mark. II temu pridejo poviški iz davka na sladkor in iz monopola na žganje, To bo dalo letno več kot 2000 milijonov. Zvišanje davka na tobak bo dalo 900 milijonov. Zvišani davek na premog bo dal več kot 4300 milijonov, Zvišali bodo tudi nekatere uvozne carine in davek na poslovni promet. , = Industrijske razmere ua Leskom. V kovinarski obrti je bilo doslej odpuščenih približno 17 % delavcev. Delovna doba sp je omejila v 25 % zavodih na 5 dni ter v 42% na 3—4 dni v tednu. — V steklarski obrti je prenehalo v 7 tvornicah izdelovanje. Ostali zavodi so pa omejili delovno dobo na tri dni v tednu. Vsega vkup je bilo odslovljenih približno 1500 delavcev. — V kemični obrti je bila deloma omejena delovna doba ter zbog tega odpuščenih skoraj 37 % delavstva. — Keramična obrt kaže malodane v vseh tvornicah skrajšano delovno dobo kar na 3 dni v tednu, mnogo tvornic pa je vobče ustavilo delo. Odpuščenih je bilo 45—50% delavcev. — Strojarji so le deloma zmanjšali produkcijo. — Tvomiee za obutev so bile praimorane omejiti delovno dobo na tri dni v tednu ter odsloviti skoraj 25% delavstva. — Žganjarska obrt se giblje večjidel v omejenem obratovanju, dve tvornici sta sploh ustavili obratovanje za nedogledno dobo. S tem je prišlo 40% de- lavcev ob kruh.— Tesarska obrt se ne more pohvaliti, ker se premalo gradijo poslopja. Delavci so večjidel brez dela te zaslužka. — V papirni obrti je bilo dodaj odslovljenih domalega 6% delavcev. — Sa* mo pivovarnice in pa mlini še niso bili do< sihmal prisiljeni omejiti delovne dobe ter odsloviti nameščencev. — Tudi produkciji perila in mlinskih garov še dalje dobro uspeva. Vobče ni danes ta dan nobeneg* upanja na temeljito izboljšanje v prodaj1 tvorn iškega blaga ter je vsekako pričakovati še nadaljnega omejevanja delovne jjfr be ter odslavljanja do danes še za] delavcev. ^Kultura. k Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbl; Drugi del: Mehanika elastičnih teles ah nauk o trdnosti. Ing. Leo Novak. Cena 2 dodatkom (Tabelami) K 240.—. (Oba del* z dodatkom veljata K 500.) Založila Jugo« slovanska knjigarna v Ljubljani. Že prvi d* Novakove tehnične mehanike, ki jo pred nekaj meseci, je vzbujal pozorno® vsled svoje nazornosti. Isto vrlino ima tu® sedaj izišli drugi del. Prvi del je P1 osnovne pojme tehnične mehanike ju je seznani! z učinki delujočih sil oziraje * na toga telesa, drugi del pa nas uvaja 22 globoko v praktično delo. Tu se bavite0 učinki sil na siloprenosno telo, kakor ** istinito v praksi kaže. Telo, ki prenesojL prestreže silo spreminja pod določeni^ okolščinami svojo obliko in sc končno tu lahko zruši, ako je prekoračila sila got®*' mero. Te odnošajc med silo in sprente®9' ki jih utrpi sili podvrženo telo, raziskO_ ti, razjasniti in izraziti jih v kolikor »o2ll° priročni matematični obliki, v kaki fortD ‘ li, spada v nauk o trdnosti in ta nauk n?f podaja avtor v tern drugem delu. Tebfl1*1 ki določuje svoji konstrukciji obliko t e mora predvsem poznati in strogo M5?, števati zaključke te vede, ako noče* o*,. ne bila. ogrožena obratovalna varnost t1)®' gove konstrukcije. Avtor obravnava "vs©-odnošaje od enostavnejših problemov “ ijkompliciranejših vedno z isto jasn<*?7® na f r * v vj i j. p' c, roiv ) ( , j razloženih pojmov, s številnimi slikam1.® mnogostranskimi nazornimi primeri, 'f' binsko bogata knjiga predstavlja dovr«? del znanja, ki ga mora obvladati ustvaf)® joči konštrukter. Cisto pravilno pa povd*' ja uvodoma avtor, da za dimenzionira11!* niso edino merodajni rezultati, dobljen1:® podlagi nauka o trdnosti, ampak j c tr*r vpoštevati še druge važne okolščiae, T imej začetnik vedno pred očmi, da ho® varovan pogrešenih konstrukcij, SieifT^ dajo primere lep zgled kje in kako ^ rahljamo dobljeno znanje. Izračunani' najrazličnejši elementi strojnih konstrukt tako naj navedem vijake, zagozde, zake^ ce, drogovje, vratila in prigone, ročice, lP? di, osi, tečaje transimisij in strojev, š*eVL no zbirko različnih nosilcev itd, Knjga * sicer namenjena predvsem tehniškem® ®?j raščaju, a bo prišla v prid tudi onemu' j ešoli odrasel, radi bogate vsebine ških izrazov. Moderno knjigo prav tfflr priporočamo. R. F . pr Finski pisatelj Juhani Aho je tri«!: umrl. Bil jr največji sodobni finski pis®^' ki je opisoval večinoma življenje delavcev in ribičev svoje domovine! čina finskih pisateljev pred njim sc je P° služevala švedskega jezika; on pa je v sf” jih povestih finski jezik izpilil do dovDc] nosii. Zato je bilo njegovo delo velik3® skega narodnega pomena za Finlandijb DOLŽNOST vsakega zvestega in zavednega, kršča«8^ socialnega delavca je, da naroki »NOVI ČAS«! *1>L Pridobivajte listu novih naročnikovi., tem delate za razširjenje krščansko soci8® ne misli med delavnim ljudstvom! Na d®* tovariši 1 ili ^Raznoterosti. r Lep uspeh tehnike. Te dni so dovTfl stroji vrtalno delo na drugi galeriji plomskega predora, ki je 20 km dolg. V&. je trajalo deset let. - tjžk r Jubilej nedelje. Letos bo obhaja nedelja, dan miru in počitka, svoj 160^®, ni jubilej. Njeno posvečenje je namreč ^ dil 321. 1. cesar Konstantin s posebnim konom ter obenem odredil, naj se mir tc» dne nc moti ne z javno kupčijo, nc s so