Iz Jugoslavije. — Okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljana se je vršila dne 24. juniia t. I. v dvorani »Mestnega doma«. Nadzornik M. Hočevar otvori konferenco ter pozdravi navzočega viš. šol. nadzornika dvor. svet. E. G a n g 1 a. čestita niemu. tovarišu Jelencu. Dimniku, D o s t a 1 u in tovarišici Zupančičev i k odlikovaniu. Pozdravi tudi navzočey:a g. mag. svetnika L a h a. V iskrenih besedah proslavlia veseli dogodek v naši državi. p o r o k o N j.. V e 1. k r a 1 j a i n k r a 1 j i c e. Učrteljstvo zaključi rijegov govor s trikratnim živio-klici mladoporočencema. Svojim namestnikom imenuje tov. Jeienca. Zapisnikarjem sta bila izvoliena tov. J e g 1 i č e v a in B e 1 i n , overovateljem zapismka pa tov. E n g e 1m a n o v a i n L e g a t. Nadzornikovo Doročilo: V osnovno šolo hodi 2629 deč. in 2292 dekl. = 4921 otrok. V mešč. šolo na 400 deč. 1068 dekl. = 1468 otrok. Osnovne šole štejejo 126, meščanske pa 36 razredov. V Ljubljani ie občutno pomanjkanie šolskih stavb zlasti za meščanske šole. Mestni obč. svet je sklenil sezidati novo šol. poslopje v Karl Kotnikovi ulici, kier bi bili nastanjeni dekliška osnovna in dekl. meščanska šola. V to svrho je sklenil najeti posojilo 15 miljonov K. Vendar ni dobila abčina od strani pokrajinske unrave dovoljena. zato se ie moralo zidanie omenienega poslopja odgoditi na ne- določen čas. Izvršila pa so se razna popravila v šolskih poslopjih, izbolišala se je oprema zvišale so se dotacije šol.. vodstvom. Ker niimajo mestne šole šoiskih vrtov ali pa neprimerne, se ie osnoval c e n i r z !. n i š o 1 s k i v r t in i g r i š č e. Misliti moramo tuai na k o p a. 1 i 5 ^ c Fcgrešamo lastnih iriedu! iiiKih odrov. Letos ;e Uobila po zaslugi tov. G r č a r j a jriedal. oder šola naBar j u. Na I. mest. deš. šoli so priprave v teKU. iNaucivljc" ;? les, za kar gre zasluga tov. B e 1 i n u. Nekatere šole imajo lastne s k i o p t i k on e in primerne slike. Z medsebojnim izDosoievaniem bi bilo mogoče prirediti več predavanj. Akcija rdečeg a k r i ž a ni povsem uspela. Ideja je sicer dobra. načrt pa ni bil posreeen. Učiteljstvo: V tekočem letu je delovalo na vseli liublianskih šolah 230 učnih moči. Tov. nadzornik se spominja umrlih tovarišic G r č a r j e v e in M i k 1 a v č e v e. Učiteljstvo vstane v znak sožalja, V nadaljnem razpravlja tov. nadzornik o utisih. ki jih ie dobil pri nadzorovanju tekom leta. Izrazi priznanje vsemu učiteljstvu. Poročilo ie temeljito in poučno. Poskrbi nai tedaj. da pride učiteljstvu tiskano v roke. da se more vsak vanj poglobiti in se r>o njem ravnati. Prav ima, podčrtam njegove besede: »N i tisti učjteli ki dela radi odgovornosti napram javnosti — ampak tisti ki dela radi odgovorn o s t i v e s t i.« Njegovo vseskozi dovršeno poročilo ie bilo sprejeto z živahnim odobrcniem O ovirah vzgole m pouka je referiral tov. Fr. Skulj. Ovire dobri vzgoii bariraio v splošni nemorali in pokvarienosti človeške družbe. Dom je dostikrat ogniišče pohujšania. Materijalistično razDoložen.ie mase. je stalna sila, ki vleče mladino navzdol. Neomajena svoboda zavaja mladino k lahkomiselno^ sti in io odvaia od dela. Mladina vidi v uživaniu cilj svojega srnotra. Surovi ton časoDisia. demagoštvo strank zastruplja od dne do dne ljudstvo, ki vsled tega mrzi šolo in vzgoiitelje in se ne briga za kulturni pokret. Slabi socijalni odnošaji, zlasti beda in pomanjkanje živil ter stanovaniska mizerija ie tisto nesrečno' olie. ki teče na ogeni splošne nezadovoljnosti in odpornosti za vse dobro in zvišeno. — Pomanikanie učil, samoučil in šol. poslooin ovira gotovo zelo izdatno pouk in vzgoio Šolstvp ie potrebno na 'didaktičlieim polju temeljite reforme. Učiteljstvo Da se mora zavedati bodisi na vzgojnem kakor tudi didaktičnem polju svojega visokega zvanja. Referat je bil temeljito skozi in skozi stvaren in referent je žel za svoi trud mnogo priznania in pohvale. — Obsežne. temeljite in globoko v prospeh šolstva ter- kulture sploh segajoče teze so bile soglasno sprejete. Ako jih bodo merodajni činitelji upostevali in izvedli, čemo kreniti na bolje. 0 p r e u s troju slovniškega pouka na osnovnih šolah je predavala t o v. s t r ok. u č i t. M. Palmetova. Snov ie bila vseskozi temeljito obdelana. Ker izide v tisku, nai navedem le sprejete teze. 1. Najimenitnejša beseda v stavku ie določni glagol, ki je glavni nositelj misli. 2. Vsak določni glagol druži v sebi 2 elementa: povedek in osebek; zato je že sam zase stavek. seveda najkrajši možni stavek. Brez določnega glagola nl stavka. 3. Beseda. ki rabi 3. glagolski osebi v pojasnila. se menuje osebkova beseda.. Stoii navadno v imenovalniku. v velelnih stavkih v zvalniku, pri glagolih »ne biti«. »ne ostati« pa v rodilniku. 4. Med glavnimi ter pomožniimi glagoli ni nobene razlike: glagoli so si po bistvu vsi enaki. Kopule ni. Tudi glagol »biti« ie v dolooni obliki povedek. 5. Ker pa ie vselbina glagola »biti«< zelo splošna. jo določujemo s povednim ali povedkovir.'i določilorn, ki stoji v irncnovainiku; rodilniku. Hajal.iuku ali v kakem sklonu s "redlu^o.ri. Tuui oni giagoli. ki so doslei v nekaterih slučajih rabili za vezilo, kakor: ostati, postati, prihajati- imenovati se. zvati se. zdeti se. videti se itd. zahtevajo v svoie določilo povednega določila. ki more srau v irr^enovalniku. pa tudi v tožilniku in orodniku. Poveaiia Jolcčilr. !?čimo torei v povedne sklone: povedni imenovalnik. povedni rodilnik, povedni daialnik, povedni tožilnik in povedni orodnik ter v povedna razmerja (pov. sklon s predlogom). 6. Poleg osebkove besede in povednega določila dopolnjujeio in pojas.niujieio stavkovo misel še druga določila, kakor prilastek. predmet in prislovna določila. Razločujerao tožilniški. dajalniški in rodilniški predmet ter predmetna razmerja. 7. Skrčenih stavkov ni. Te vrste stavkov imenujemo »proste stavke z istovrstnimi stavkovnimi členi«. Imamo proste stavke z več osebkovimi besedami z več prilastki. predmeti in prislovnimi določili. Prostih stavkov z več povedki pa ni: saj ie vsak določni glagol že sam zase stavek. 8. Tudi skrajšanih stavkov ni. Imenu.iemo jih »stavkovna določila- ki imajo veljavo odvisnikov«. 9. Pravih oovedkovih zavisnikov nimamo. temveč samo zavisnike povednega iimenovalnika; kajti le pov. imenovalnik moremo spremeniti v zavisnik, nikoli pa ne določnega glagola. Poročilo knjižničnega odbora se je vzelo na znanie. Konferenca je sprejela sledeče predloge: 1. Vsak učitelj prispeva mesečno (za eno leto) za okr. uč. knjižnico po 1 Din. počenši s 1. okt. t. 1. 2. Vse učitel.iske knjižnice nai se združiio v okr. učit. knjižnico. Mestna občina naj preskrbi za to knjižnico primeren lokal. V priznanie in vestno delo ie bil enoglasno izvoljen stari odbor. Ravnotako ie bil z vzklikom izvoljen stari stalni konferenčni odbor. — S tem je bil izčrpan dnevni red. Tov. J e 1 e n c se zahvali nadzorniku za spretno vodstvo in poročilo zagotavljajoč, da bo rodila lepo uspela konferenca najboljše uspehe. Učiteljstvo sprejme z navdušenjem predlog tov. S k u 1 j a, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in kraljici na Bled ter zaključi zborovanie z državno himno. — Na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili ustni zrelostni izpiti Dod predsedstvom g. vlad. svetrtfka A; Č rn i v c a v času od 19.—26. junija. Izpita se je udeležilo 57 kandidatov in sicer 33 rednih gojencev (gojenk), 8 licejskih maturantk. 9 srednješolskih abiturijentov m 6 privatnikov, 1 kandidat ie delal dopolnilni izpr't iz slovenščine. Uspeh je sledeči: 9 rednim gojencem (gojenkam) se je priznala zrelost z odliko, zrelih je bilo 30; 16 gojencev (med njimi 8 rednih) je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta, 2 kandidata sta med ustnim izpitom odstopila. Aprobirani : Bonča Leopold, Bradstetter Marjeta (z odliko). Č u k Z o ra (z odliko), Delkin Danilo, D e 1 C o 11 V i d a (z odliko), Dolgan Alojzij, Gergič Jurček (z odliko), Grom Milan. Jančigaj Stanko, L u s nerOustav (z odliko), Mašera Rudoli, Može Franc (z odliko), Mrak Jože, Oman Oton, Pavlič Jože, P e t r o vč i č A 1 b i n a (z odliko), P u c e 1 j I v an a (z odliko). Stopar Ivan, Supančič Drago, Tanko Marija, Vilfan Maks, Zajec Adolf, Žnidaršič Justina; Demšar Antonija, Gabršek Marija, Hanuš Marija, Hribar Nada, Kušar Ana, Nagode Manja, Rebolj Poldka, Skalar Ida; Lipič Alojzij; Jesih losio. Aiarinč Martin, Mervar Franc, Tončič \ladimir, viamar Vinko. — Okrain* !!č:tc;j3ka Konferenca za iiubliansko okolico se je vršila dne 23. junija 1922 v »Mestnem domu« pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika Andreja Rapeta. ki je uvodoma pozdravil goste konference. višjega šolskega nadzornika dvornega. svetnika E.ng. Gang.!a, dvornega svetnika in predsednika okrajneiia SGiskc.^a svst^ dv. Feriančiča ter zbra.no učitelostvo. V vznešenih, pesniških besedah se je spominjal Najvišje vladarske hiše, umrlega kralja Petra Osvoboditelja. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Na njegov predlog se je odposlala Najvišii vladarski hiši vdanostna brzoiavka. po dvorani pa je mogočno zadanela narodna himna »Bože pravde«. Gospod nadzornik in zbrano učiteljstvo so se spomrnjali tudi umrlih tovarišev-tovarišic. Svojim namestnikom je imenoval predsednik konference ravnatelja Janka 2irovnika; zapisnikarjem sta bila izvoljena učitcljica Jeraj Ruža in J. VVagner iz Most. — Poročilo okrajnega šolskega nadzornika je b'lo temeljito, bogato poučne vsebine in polno praktičnih navodil, ki naj 'iih uporablja učiteljstvo v šoli r>ri nouku. da doseže kolikoir mogoče največ lepih uspehov v šoli in izvcn šole na prosvetnem polju. Tovariš g. nadzornik je pokazal, da čuti z učitaljstvom. da pozna in ve ceniti pravo učiteljsko dušo; za svoie lepo poročilo ie žel tudi tako bogato odobravanje. — Nato so sledila poročila poročevalcev. Ideajlno zasnovano je bilo poročilo ravnatelja Slapšaka iz Most: »Ljubezen učencev do učitelja. pogo.i učnih uspehov«. — Tovariš Blagajne je poročal zanimivo o rokotvoTnem pouku. V svojern kratkem poročilu nam je po^dal mnosro praktičnih navodit za uporabo v osnovni šo-li. — Tovarišica Rupnikova je ooročala o temi: »Kako poučujemo zemliepis in zgodovino v osnovni šoli, da vzbudimo v učencih ljubezen do države«. Mlada tovarišica ie dovršila svojo nalogo nrav izborno: podala nam ie v svoiem izorpnem poročiiu mnogo lepih. bogatih misli. prežetih prave. čiste domovinske Ijnbezni, ki jo naj vzbudimo V naših učencih. — Tovariš nadzornik Črnagoj je poročal o »Šolskem vrtnarstvu«. Kdor je slišal to lepo oredavanje. ki je bilo tako idealno zasnovano, prežeto poine prave učiteljske duše, je čutil v svojem srcu pravo zadovoljnost ter ie vz-ljubil predavatelja kot svojega najboljšega tovariša. ki želi učitelistvu le to. kar mu mora želeti le najboljša duša. —¦ V stakii odbor so biii izvoljeni soglasno: Trošt Ivo. Mihelič Viktor. Urbančič Josip. Darinka Franketova; namestnikom pa tovarišl: Levstik Anton, Drašček Anton. Matajec Karetl in Antončič Marija. — Ob koncu konference je izrekel g. nadzornik vsem predavateljem za lepa poročila. učiteljstvu pa za trudaljubivo delo v šoli in izven šole svoje priznanje. — Tovariš ravnatalj Žirovnik se je v imemu vsega učitelistva zahvalil tov. g. nadzorniku za niegov trud. za tako lepo uspelo konferenco ter za niegovo vsestransko neumorno delovanje v prid šole iin vsega učiteljstva. — Abiturienti ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1907. Več tovarišev je mnenja, da bi skupno obhajaili petnajstletnico. ker des.etletnice ni bilo mogoče. Ako vas je volia. da se po dolgih letih zopet vidimo, sporočite. — Tit Grčar. šolski vodja. Liubljana-Barje. — Poročil se je dne 3. t. "i. tcvaris Fran Kraš'^;cc \l ot. Vida pri Stični z v,uc. Fani Jankovič, trg. hči \r Me"-'"  Ohnc — Co! — 401etnico službovanifa tov. Janka Tomana, nadučitelja v Moravčah prosJa-  vi Moravško pevsko društvo dne 30. t. m. ob 15. uri s koiiicertom in sodelovanjem voiaške godbe. Opozarjamo bližnje in daljne tovariše(-ice) na to prireditev s pozivom, da se je udeleže in tako poča- ste iubilei vrlega našega tovariša. Pri- družujemo se iskreno čestitkam dragega nam tov. Janka. želeč mu še mnogo zdra- vih 'n srečmn iei. Zdv^vo! — Abiturienti(tke) ljubljansne,;" ""čiteljišča iz 1. 1912. Dogovorno z vcčino tov. se sestaneono v soboto. 9. sepfembra nonoldne v liubljanskcm »Tivoliju«. Uro sporočJm prihodniič. Tov. ki so v drugem poklicu. obvestim pismeno. — Dequal. — Mestni magistrat v Mariboru je nakazal Slovenski Šolski Matlci velikodušno podporo v znesku Din 1000, mestna občina v Celju je pristopila k S. Š. M. kot član z letno članarino Din 20. — Mesto venca na grob pokojneimi iiadučiteliu Francu Zopfu je poklonilo Celjsko učiteljsko društvo 100 Drn za revne otroke osnovne šole v Pristavi, kjer ie raini tovariš neumorno deloval nau 25 let. — V Slovenjgradcu je umrla dnc 23. iunija t. 1. vpokoi. učiteljica ga. Marijana Železnikar. roj. Vrečko. Službovala je svoj čas dve leti v Podgorju in 10 lei v Šmartnem pri Slov. Gradcu. Bila ie poročena s primarijem dr. Železnikarjem. Kot učiteljica je bila marljiva in vestna, kot soDroga in mat: vzorna žena. Zapustila ie štiri nedorasle otročiče. Blag ji spotnin! N. v m. p.