St. 124 HUtaritini tMMtt tu li pf ; ¥ Trstu, v soboto 24. mala 1934. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX fJjjlS. ISfSLMill 30, L J-orodni državi, kolikor tudi z ozi-rom na zgodovino narodnih bojev v te) pokrajini v predvojni dobi. Ko pa smo v letu 1921. čuli tiste znane slovesne obljube in zagotovila v prestol-^ovoru in v parlamenta. od strani naj-ejših politikov Italije, da nam ne bo o in v ničemer oviral našega carodne-življenja in kulturnega snovanja, nam je 3d'egJo in bila nam je odvzeta tista mučna skrb. Toda le prehitro je dočlo grenko čar?nje, ki je pcstajalo grenkejše in ': rjše od dne do dne. Dejanja od ofi-. Va in nectficijelnih strani so bila v kri-t jčem navzkrižju z onimi obljubami in zagotovili. Dogodld. ob prvih političnih voh/ah pa so nam govorili strašen porazen govor: lasciate ogni speranzal Ne domišljajte si, da imate pravico do položaja >r?kopravnih in politično svobodnih drrav-'^nov! In sledil je potem udarec za tić ircem. ki jih tu ni treba naštevati, ker s le predobro znani in ki še danes žgejo naše ljudstvo da globine duše. Ko pa so se bližali zadnje, letošnje, volitve v rimrki parlament, nam je zopet c -I rahel žarek nade. Iz najmerodajnej-fch ust smo ćuli zagotovila, da j® doba nezakonitosti in nasilja zaklji*eena in da bomo mogli ne le svobodno in neovirano izvrtUi svojo državljansko pravico in dolžnost, marveč da nam bo omogočeno tudi drago politično udejstvovanje, socijalno tn kulturno snovanje. Če bomo mogli svobodno govoriti m iznašati svoje tožbe b žel|e, bo vendar kdo, ki nas bo hotel slišati m morda tudi uvaže vati naš glas — lako smo se nadejali. Pa tud;, če se sistem napram naši narodni manjšini ne spremeni v svojem bistvu, vsaj oblike — smo si mislili — bodo drugačne in ne bo d ovčk tjeno vsakomur, da izvaja proti nam neza-kmšta in .nekulturna dejanja. Zopet smo bili prevarjeni v tej svoji nadi, prišlo je novo grenko razočaranje. Tudi na teh zadnjih volitvah ni mogel naš a l-od svobodno izraziti svojo voljo. In če F uprav« U-S7 EDINOST itevllke v Trstu tn okolici po 30 cent — Oglasi M računajo v Urokostt cm kolon« (72 mm.) — Oglati trgovcev In obrtnikov mm po 40 camL tm^H sahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OgU4 naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulita sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave U-67. usvajajo nad našim ljudstvom pravico kaznovanja — pravico, ki pripada državnemu ob last vu. Se smo torej v dobi nezakonitosti. Zato ne moremo drugače, nego da ostanemo Še nadalje «neiskrem». To da ostanemo zvesti svoji izjavi, da hočemo biti pošteni državljani, da pa obenem povzdigamo svoj glas proti sedanjemu «reda» — nezakonitosti. Zato bo dolžnost tudi naših dveh zastopnikov v parlamentu, da bosta odkrita tolmača tožb in pritožb našega ljudstva, da v okviru zakonitega reda branita vse naše duševne, kulturne, narodne in ljudske pravice. Naš narod je poklonil njima svoje zaupanje. Sedaj pričakuje, da mu bosta za to zaupanje vračala zvestobo in smotreno ] v zadnjih časih padali aas hudi udarci: ™ Aa Krtif* nrllorno hra- duže naŽ© naj ostanejo «vei in živa mora biti v nji zavest, da je. naša pravica nepo- tedaj, če je varnost države v resnici ogro- j tem pa je treba povdariti, da nista dali žena,' Ali se pa more govoriti o taki ne-1 povoda za ta odpoklic prizadeti vladi, varnosti od ftrfH naše narodae manjšine?! zakar se ni bati, da bi iz te^a nastale kake Čujemo pač ^n za dan pavšalne obdal- mednrodne komplikacije. Z druge strani žitve, podtikanja, sumniČenja; nikdar pa i prevladuje prepričanje, da sta oba odpo-ne čujemo konkrentna in ugotovljena klica le začasna. Na vsak način odpo-dejstva, ki bi opravičevala tako izjemno J tujeta poslanika na dopust, poslaništvi pa stanje, kakor v resnici tlači in duši naše ostaneta in ne more tedaj biti govora ~ ljudstvo od zasedbe sem in ki je dobilo drastičen primer v gori opisani kazenski ekspediciji. To stanj* nezakonitosti dodoča jasno smernice poKt&i, ki ji mora neomajno slediti naša narodna manjšina kot etnična celota. Naša načela se ne morejo spremeniti! Naj so časi še taka žalostni in naj so i "i ___1—11 4n«a lin rli iinnrm - boi urč in 00. hotel, je Lil izložen najhujšemu zlostav-oju, narodnemu in osebnemu. Pa tudi em ni zaključena doba nezakonitosti in silstev, marveč ne nadaljuje... Ne borno v orili tu o udarcih, ki padajo po naših iinah, po naši občinski avtonomiji; ne m o govorili o odpuščanju slovenskih 'nikov, o preganjanju naših duhovnikov učiteljev, o drugih neštetih udarcih v Lla£e našega narodnega obstanka. Spre-oriti hočemo pa o nedavnih dogodkih v izmučeni občini mareziganski, ker govorijo v olainenenih besedah, da živimo s*ej ko prej v dobi nezakonitosti in nasilja, ko se izveš t ni elementi ne menijo ne za kazenski zakon, niti ne za zagotovila, podana od ftajkoripetnejše strani. Le na kratko hočemo označiti te dogodke. Dne ll. t. m. se je vršil neki ples, pri katrrem je prišlo med pristaši različnih strank do prerekanja in do dejanskih spopadov. Tu puščamo na strani vprašanje, kdo je zakrivil te dogodke, čeprav so res»-*čni krivci ugotovljeni nesporno. Ugotavljamo dejstvo, da je bilo vsled teh dogodkov aretiranih 15 naših, ki se še nahajajo v koperskih zaporih, brez ozira na to, aH so res kaj zakrivili, ali ne. Če bi živeli v normalnih razmerah, bi smeli misliti, da bodo sedaj, ko so resnični, ali pretvezni krivci izročeni roki pravice, vsi drugi mirovali in čakali na besedo sodne oblasti. Tako bi bilo, če bi vladale normalne in zakonite razmere. V resnici pa je moralo nesrečno prebivalstvo mareziške občine nasledijo nedeljo, dne 18. t. m, pretrpeti novo kazensko ekspedciijo iz Kopra. "Bil je pravi vojaški pohod pod prtlvezo orožnih vaj. Maščevalci so obkrožili vas, metali petarde, streljali s puškami in pretepali ljudi. Bil je to dan strahu in groze za ljudstvo one občine. Tudi na povratku so maščevalci ustavljali ljudi na potu in jih pretepali, če so bili iz mareziške občine. Pa tudi s tem še ni bilo zadoščeno — njihovi pravici! Kajti napovedali so, da se še povrnejo na isti način in z istim namenom... I Ti dogodki kričijo do neba, kako pri nas nj še zaključena doba nezakonitosti in nasilstev; kako ni nastopila še doba, ko bo moral vsakdo spoštovati zakone in prepuščati le državnemu oblastvu skrb za mir in red; ko ne bo nikomur dovoljeno, da bi si usvajal naloge, ki jih v državi z normalnimi razmerami sme izvajati le v to poklicano oblastvo. Vera, ki je oživela v našem ljudstvu po zagotovilih pred volitvami od najkompet-3rejše sirani, je zopat ljuto prevarjena. Ali je res usojeno našemu ljudstvu, da velja definitivno i?:raz Danteja v njegovem < Peklu«: Lasciate ogni speranza?! Ne nadejajte se ničesar vr.č — pogubljeni ste?! Potem pa ~e še čudijo, da nočemo klicati fc^sana sedanjiir razmeram! Hinavci smo, ko izjavljamo, da hočemo biti pošteni državljani, ko pa vendar nismo zadovoljili, da s? pro*i našemu ljudstvu sa iioob lastno izvajajo kazenske ekspedicije, kakršna ie tu gori opisana, in da si neooklicani tn neustrašeno delo, da bosta odločno bra nila naše manjšinske pravice, ki se naši narodni manjšini odjemi jejo kos za kosom. Naj se tudi dogaja to le na zunaj, z dikta- rušna, če jo bomo branili enodušno in če bomo branili v strnjenih vrstah! Tako ste '-uui uv^gttja w »v ub. «- J— ----------------J -* * li 1 ' J, tom. in nasiljem, mora imeti vendar vsak j moremo in moramo doseči prej ait ste), aa pripadnik naše narodne skupnosti zavest, bo doba nezakonitosti in nasOja res zada Vsako nasilje proti našim pravicam, na- ključena definitivno! V nas ne bodi malo-x rt - i « jr*. m |p«1 1 rv4 ^ /v 1 ■ 1m»at1 ctfaka/lf 7nanem Danteievem reku: lascia- pripadnik naše narodne skupnosti zavest, bo doba da vsako nasilje proti našim pravicam, na- ključena šemu jeziku, naši šoli, proti svobodi na- dusja po znanem Dantejevem rodnega in političnega udejstvovanja, po- te ogni speranza! V našem delu in nasi ---" izjemno stanje, ki pa ima v pravni volji za življenje bodi globoko zasidrana državi svojo opravičbo le naša vera in naša nada!_ ____ meni in svobodni ilolo zifioM oetho Tako so na pr. prišli demokrati na konferenco, ker so hotteli odvrniti od sebe ■očitke, da oi-ežkotčajo prizadevanja za ob- Džemijet ca strani radikalov - Nemci se še niso okotili - Narodna sknp&ana skficana za pondeljek i Prmotf nja mtaem Hol« entente Na tej seji se bo določil dnevni red. Naj BEOGRAD, 23. (Izv.) Cehorfovaški im-drugi seji, ki se bo vršila v torek, bodo j nj^ter za znnanje zadere dr. Beneš je naskoro gotovo verificirani mandati Radiče-j ^ ^^ove^skega zunanjega ministra vih poslancev, nato bo Jupičma odgode- N5nčića ^ w 8e prihodnji sesta- na. Zdi se, da so vse druge kombinacije Iar- ^ že odpadle. M še mogoče reči, kolikega pomena za nadaljni razvoj dogodkov bo imelo dejstvo, nek Male entente sredi v Pra*L Ni še znano, kaj fe od^jovoril dr. NmČić. BEOGRAD, 23. (A.) Iz diplomatskih radikali. Slično gibanje se je^avilTtudi ^ogov poreć^o, da je dr. ^čpovoljno a i __ i___1 -_____*1__Ti---=--mrnlorsiA d Pfte da se je džemljet izjavil za sotdelovanje z no gibanje se je pojavilo tudi «« j- —--T" V , , pri Nemcih. Parlamentarna skupina nem- j odgovoril na Beneševo vprašanje glede ških poslancev je namreč dala načelniku konference Male entente. Potemtakem se kluba dr. Kraitu popolnoma proste roke vršjia konferenca sredi julija *v Pragi v tem oziru Radikali si na vse mogoče Koo!crcnca ^ trajala 3 dni. P« zaključku konference bosta nunitra Ninčić In Duca večino v zbornici. obiskala Masaryka. Nleiisfrskl svet Uvedba italijanskih carin na Reki - Ureditev železniške uprave - likvidacija vojnega materijala - Znižanje prevoznega tarila za vino iz južne Italije - 45 milijonov za dela na železnicah v JuHjsid Krajini - Olajšave invalidom za nakup zemlje RIM, 23. Danes ob 10. uri se je sestal ministrski svet; predsedoval je on. Musso-lini. Razen ministra za kolonije Federzo-nija, ki je bil službeno zadržan, so bili prisotni vsi ministri. Takoj po otvoritvi seje je ministrski svet pričel razpravljati o kr. ukazu od 24. februarja 1924, s katerim po bile raztegnjene carinske določbe na i Reko. Ministrski svet je ta odlok v toliko menjal, da bodo trgovci za ono blago, ki je bilo odposlano na Reko pred sklenitvijo rimskega dogovora plačali carino na podlagi starih carinskih tarifov, ki so bili za trgovce ugodnejši kakor novi italijanski tarifi. Prometni minister on. Ciano je predložil načrt za preureditev uprave državnih železnic. Predsednik železniške uprave bo prometni minister sam, kateremu bosta stala ob strani upravni svet in glavni ravnatelj. Člani upravnega sveta in glavni ravnatelj bodo imenovani s kr. ukazom. Upravnemu svetu, ki bo sestojal iz 10 članov, bo predsedoval prometni minister ali pa po njem delegirani državni podtajnik. Glede likvidacije ostankov vojnega materijala, ki je bila prej v rokah komisarija-ta za železnice, je ministrski svet odredil, da prevzame razprodajo teh ostankov vojno ministrstvo. Likvidacija se bo izvršila potom javnih dražb. Izkupiček bo vpisan v proračun za nakup vojnega materijala »azen 10%, ki bodo nakazani za podporno akcijo v prid vojnim invalidom in sirotam. Ministrski svet je znižal železniški prevozni tarif za 50% za prevoz vina s Sicilije, iz Puiije in Kalabrije do 31. decembra 1924. (Zakaj ni ministrski svet tega storil tud za. Julijsko Krajino, kjer se vinska kriza razmeroaua še bolj občuti kakor v imenovanih deželah? Prip. ur.) Na predlog ministra za javna dela je ministrski svet sklenil, da se nakaže znesek 45 milijonov lir za posebna dela na železnicah v beneškem in tržaškem oddelku. Končno je ministrski predsednik predlagal nekatere olajšave vojnim invalidom-kmetom pri nakupovanju zemlje. V smislu ukrepa ministrskega sveta bo država pla- čala 3.50% obresti, ki jih bodo dolgovali vo-ini invalidi za posojila, najeta v svrho nakupa zemlje. Kreditni zavodi bodo morali nakazati vojnim invalidom posojila v taki višini kakor bo cenjena vrednost zemljišča. Seja je končala ob 13. uri in s tem je bilo zaključeno zasedanje. Mednarodno zborovanje dela MILAN, 23. Na včerajšnj seji vodstva Splošne delavske zveze so bili imenovani delegati za mednarodno zborovanje sindikatov, ki se bo vršilo na Dunaju od 2. do 7 runiia. Določeni so bili D'Aratfona Azi- monti, Buozzi, Bardelli, Gino Guarnieri, Bensi in Briganti. FašistovsJd poslanci na banketa RIM, 23. Direktorij fašistovske stranke je na svoji včerajšnji seji sklenil prirediti jutri zvečer na čast poslancem vladne večine sprejem, na katerega bodo povabljeni vsi senatorjL _ Zakon za gospodarsko zboljšanje duhovnikov RIM, 23. Uradni Mst «Gazzetta Ufficia-le» objavlja odlok-zakon od 10. aprHa 1924 štev. 726, po katerem ostanejo do 30. junija 1925. ukrepi, ki se tičejo gospodarskega zboljšanja duhovnikov in finančne ureditve verskega fonda. Tvrdka Vigand ponudila 20 mlHjonov odBkodnina? BERGAMO, 23. Raznesla se je vest, da je tvrdka «Bratje Vigand* ponudila potom svojega pravnega zastopnika 20 milijonov za škodo, povzročeno po katastrofi ob jezeru Glena Ta svota se bi sorazmerno razdelila med tri kategorije oškodovancev: velike industrijalce, male industrijalce in posestnike. OSMa o Herrtotovem Kabinetu PARIZ, 23. Današnja «Ere Nouvelle* podtajnik.1 piše, da Herriot danes ve, da se bo kongres socijalistične stranke izrekel proti vstopu članov socijalističnega parlamentarnega kluba v vlado. Toda Herriot tudi dobro ve, da bodo socialistični poslanci podpirali vlado, ki fo sestavljajo sami levičarji in ki se bo gotovo pravočasno sporazumela s socijalisti za ucupen program. Dalje pravi Hst, da si Je Herriot že zagotovil sodelovanje nekaterih uglednih oseb. V vlado bi stopiti Schrameck, bivši prefekt, kot notranji minister, Fran^ois Albert kot prosvetni minister, C omi 1 Chau-temps kot minister za mornarico, Cuille minister za poljedelstvo, Brunet za javna dela, Anterion za pokojnine. Herriot sam bi bil ministrski predsednik in minster za zunanje zadeve. AH m ii prtUtUBUiBS iMifl'eti na dnevnem reda poslaniške konference PARIZ, 23. Včeraj se je sestala konferenca poslanikov ter se je bavila s tekočimi posli, posebno pa z vprašanji glede določitve albanskih mej ki položaja, ki je nastal po zadnjem incidentu na poljsko-litvinski mejL _ Japcusko-ameriški diplomatski odnošaji niso bili pretrgani PARIZ, 23. Kakor znano, sta te dni podala ostavko ameriški poslanik v Tokiju in japonski poslanik v Washingtonu. Obe ostavki sta biti sprejeti od tozadevnih vlad. Ti dve vesti sta dali povoda za vsako-Wstne pripombe. Brezdvomno dokazuje istočasni odhod obeh poslanikov, da sta se nahajala v detikatnem položaju po končnoveljavnem glasovanju ameriškega kongresa proti priseljevanju Japoncev v Združene države. To glasovanje je tudi povzročilo odpoklic ofceh poslanikov, pri CooKdge bolan WASHINGTON, 23. Predsednik repu--novitev vlade. Vendar pa so se delegati j blike Coolidge je že nekaj časa bolan na tu zastopanih strank zediniH za program j krvnem navalu. Kljub skrbnim kuram se v zunanji politiki, kateri sloni na sledečih !je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, carinske meje, izpraznitev Porurja, Duis-bur£a, Dusseidorfa in Ruhrorta. Takoj v začetku konference so nacijo-nalci izzvali burno debato, ko so predlagali von Tirpitza za bodočega državnega kanclerja. Temu pa so se uprle vse ostale stranke, ki so izjavile, da ne morejo razpravljati o tem vprašanju, ker da mora ostati Marx na čelu vlade. Po tej izjavi se je seja prekinila. ne more tedaj oiti govora o prelomu diplomatskih odnoSajev med Združenimi državami in Japonsko. Pssaiai za m\m eeve nemške vlade razbita ob nepopustljivosti nemških nacijonalcev BERLIN, 23. Napovedana konferenca strank centra državnega zbora se je izvršila včeraj. Zdi se, da ne bodo imela pogajanja za sestavo meščanske vlade nobenega uspeha. Nemški nacijonalci so se pokazali na konferenci skrajno nepopustljive ter zahtevali zase častno mesta v novi vladi, kar je pa zadelo na hud odpor drugih strank, posebno katoliškega centra in demokratov. Treba je pa tudi reči, da niso stranke, ki s konference, pričakovale od nje nikakih uspehov. Stavka rudarfev v Porurfu Teroristični čini komunistov BERLIN, 23. Stavka v Porurju se na-i daljuje in se širi na vznemirljiv način. Kruppove tvornice so naznanile zapretje, ako se proizvodnja premoga ne bo zbolj* šala. Teroristični čini s strani komunsti-Čnih elementov se množijo od dne do dne. Pri Marlu je prišlo do spopada med po-* licijo in komunisti, ki so hoteli spustiti vodo v nekem radniku. Posredovale so belgijske zaseabene čete, katerim se je posrečilo vzpostaviti ffed Bilo je na obeh straneh več oseb ranjenih. Med prvimi komunističnimi razgrajači je tudi več žensk. _ Rusko-nemške železniške konference ne bo MOSKVA, 23. Te dni se je imela otvoriti rusko-nemška konferenca za ureditev železnic. Nemška delegacija je tudi že prispela v Moskvo. Radi nenadnega izbruha rusko-nemšksga spora se je otvoritev konference čimdalje bolj odlagala v upanju, - j . . da pride do poravnave spora. Ker Še ni bi-30 udeležile ^ te jQ m0g0^e doseči sporazuma, se konferenca ne bo vršila in nemška delegacija odpotuje jutri v Berlin. podlagah: Predlogi mednarodnih izvedencev se priznajo za ugodno podlago za nadaljnja pogajanja, ampak nemška vlada si pridržuje zavzeti od slučaja do slučaja posebno stališče napram posameznih točkam njihovega načrta. Sprejetje tega načrta pa je vezano na sledeče po^oie: osvoboditev političnih zločincev, tako da je moral odložiti skoro vse delo. Trgovinska pogodbo med Avstrijo in Anglijo DUNAJ, 23. Listi poročajo iz Londona, da sta angleški ministrski predsednik Mac-Donald in avstrijski poslank v Londonu povrnitev izgnancev podpisala trgovinsko pogodbo med Angli-na zasedeno caemlje, vzpostavitev nemške jo in Avstrijo na podlagi klavzule pred« suverenosti na tem ozemlju^ vzpostavitev nostne države. Ruski peslsnik na Duneju DUNAJ, 23. Novi poslanik Zveze sovjetskih republik na Dunaju Vladimir Kri-stjanovič je predloži predsedniku republike poverilna pisina. Potres v Avstriji DUNAJ, 23. Potresni aparati v Inns-brucku so zaznamovali včeraj ob 16. močan potresni sunpk v razdalji 110 km. Burni in pretresljivi! dogodki v Ajdovščini povodom volilnega shoda dne 30. marca so vsem še v žalostnem spominu. Besnela je sovražna sila, ker je hotela preprečiti, da bi na volitvah prišla do izraza čista . - , , , - • volja našega ljudstva, kar je hotela zaira- ^ d£t niti, da ne bi se glasovanje festantno povzpelo do dokaza o našem narodnem obstanku na tem ozemlju in v mogočen glas ljudstva po svoji pravici do življenja. Tega namena sicer besnilo ni doseglo, pač pa to, da je izzvalo v naši Ajdovščini srd, strah fei grozo. Najstrašnejše oa je bilo, da je zahtevalo tudi človeško žrtev, da je zrušilo cvetoče življenje v najlepši moški dobi. Smrtonosna kroglja je zadela poštenjaka, mirnega in resnega človeka, delavca Antona Slrctncarja iz Šturij. Težko ra^ njenega so ga prepeljali v Gorico, v bolnišnico usmiljenih bratov. Od. 30. marca do 20. maja je prenašal tam strašne muke vsled hude rane v pljučih in težke operacije. Zdravniška veda je storila, kar je mogla, ali ni mogla rešiti življenja nesrečnemu Štrancarju. Dne 20. t. m. je neusmiljena, smrt ugasnila to mučeniško življenje. Zamrlo je srce, ki ni nikdar zagrešilo nič drugega, nego da je ljubilo svoje rojstvo in hrepenelo po pravici tudi za svoj narod! Legel je v grob — naroden mučenik. Pred tem grobom se klanjamo Pritisk na naše oMine Množijo se dopisi, v katerih nas z dežele opozarjajo, da se nadaljuje pritisk na naše občine, naj proglasijo ministrskega predsednika Mussolinija za svojega častnega občana. Župani dob ;va;jo uradne pozive, a komisarji nabirajo med občani podpise. V odgovor na razna vpra*- žel«, objavljamo dane® zopet brzojavko, ki jo je poslal poslanec Wilfan ministrskemu predsedniku, da ga opozori na take potvorbe častnega občajestva: Ekscelenci predsedniku ministrskega sveta Mussoliniju Rim. Obveščen, da se pritiska na občinske sve in od strani izrednih komisarjev na prebivalstvo te dežele za podelitev Častnega občan-stva Vafši Ekscelenci, si dovoEju'jero Vas opo zorifi na neuraesinosi takšnega postopanja lokalnih činiteljev z ozirora na slovansko prebivalstvo, ne radi nasprotstva proti osebi ali vladi Vaše ekscelence, nego ker to prebivalstvo, ko mu je v velikem delu vzeta občinska avtonomija, ne more slobodno izražati svojih čustev in, ko je globoko žalejno v pravicah lastnega jezika, lastne kulture m lastnega življenja, a mučeno od ekonomskih tefkoč, ne more bvtr navdušeno za dedanje razmere. Poklon. Poslanec Wilfan. Z naše strani pa naj pripomnimo k tej brzojavki tudi danes, kar smo rekli že v sredo: Na še ljudstvo je mirno in blago, ne mara sovraštva, a mi kot njegovo zvesto glasilo se trudimo vedno ustrezati temu njegovemu Taz-z ž£0*0 P°*°žen)u' Zelo žal bi bilo našemu ljudstvu m boljo vTrcŽ, rglobSoTvaTeinostjo v duii ^lJ^'1/* nKg?vera" Proti akciji, 7 ' , t7 , • i 5 . . ' . za katero gre, pripisovali nizki, sovražni na- in z ctoljubo, da spomin Strancarjev ostane gibi Aii to pravico ima vendar naže ijudfitvo svet in neizbrisen v čustvovanju našega §Ct aji ^ ]0 vsa]- 1110Tai0 še {metif ^ ga ne ljudstva. Ta grob blagoslavlja vse kar je gnali k manifestacijam zadovoljstva in veselja, v našem narodu blagega in poštenega...! ko je globoko v duši in časti zadeto radi uni-Kako pa mora biti v duši tistih našega čenja narodnega šolstva, iztrebljenja svojeg® rojstva, ki so tudi pomagali kopati grob jezika iz uratlov in sodnij, radi tlačenja vsega poštenjaku Štrancarju?! Če jim duša ni kulturnega delovala m društvenega življenja, povsem zamrla, potem že smemo reči, da ^ ko ** tarei° tako tcžke materijalne skrbt. je v primeri z njimi srečen tisti, ki — v' grobu leži! Saj mu bo ljubezen rodnih bratov in sestra zalivala cvetje nad gomilo...! A njim? « Pogreb nedolžne žrtve se je vršil v četrtek v Šturjah. Naj uživa večni mir v svoji domači zemlji, ki jo je značajno in bivamo pisma z izrazi priznanja in vzpodbude, žareče ljubil in zanjo mučeniški položil na> nadaijufemo akcijo, da se naši soplenvenja-svoje življenje a so n. pr. še nekdaj tako ponosni vipavski kmetje šli med komuniste. Proč s suženjskim duhom! Naš uvodnik, ki smo ga objavili pretekli četrtek, je vzbudil v vseh krogih našega ljudstva živo zanimanje. Od vseh strani do- Slava spominu narodnega mučenika Antona Štrancarja! Proslava obletnice vojne napovedi Italije Avstriji Na podlagi odloka-zakona z dne 30. decembra pret. leta, s katerim je bil dan 24. maja, ko je Italija vojno Avstriji, proglašen za svečanosti, bodo danes na vseh javnih poslopjih izvešene zastave, zvečer pa bodo ista poslopja slavnostno razsvetljena. Tukajšnja kvestura javlja, da na podlagi sporočila ministrskega sveta omenjene slav-nosti ne smejo ovirati poslovanja »avnih in zasebnih uradov. Tržaški občinski uradi bodo odprti občinstvu samo do 12. ure. Občinska knjižnica bo danes zaprta. ; ki onstran meje končno otresejo onega suženj-! skega duha, ki je v največjo sramoto vsega I jugoslovenskega plemena, kjerkoli živi, t. j. onega suženjskega duha, ki jim narekuje, da vodijo svoje trgovsko dopisovanje s trgovci j v Trstu v italijanskem, nemškem in v bogvedi I še kakšnem jeziku samo ne v slovenščini in i srbohrvaščini. Ni nam treba ponavljati, da trpi -j t valed tega naše tukajšnje zasebno uradništvo napovedala j velikansko gmotno škodo, ker ga spravljajo s dan obče svojo naravnost nerazumljivo nezavednostjo ob službo in naše družine ob kruh, ki bi ga bile gadovo deležne, ako bi se naši soplemenjaki zavedali svojega narodnega dostojanstva. Na razna pisma, ki jih dobivamo o tej zadevi, odgovarjamo za danes le toliko, da bomo začeli objavljati v najkrajšem času imena vseh onih jugoslov. tvrdk, ki zagrešajo tako brezobzirnost nad svojimi soplemenjaki v Italiji in nad častjo svojega naroda in svoje lastne države, kj so jo dolžni v polni meri spoštovati Zopet se nam. poroča* o slučaju, da je bil aeiki sioveoski zasebni uradnik odpuščen, ker ga je 4 napravilo tako postopanje jugoslovenskih tvrdk in podjetij nepotrebnega lako da odgovarja. seda} na pisma in naročila iz Jugoslavije neki Dimajfcaa! Pa kaj bi ne, ko se znajo v Ljubljani in Zagrebu tako suženjski bahati s svc^o nemščino, v Beogradu, Sarajevu itd, pa s spakcdrano francoščino! K^e je tu narodni pcmos, kje narodnost, kje »ovusrt rrobodnfh državljanov, ki hočejo bili •poštovani? Pozivamo ponovno jugoslo-venske liste in organizacije, da nastopijo proti taikemu samozaničevanju in sanioponiževanju na škodo in sramoto vsega jugošlovenskega plenuma. Pa tudi tostran meje se mnogo greši v lem oziru, kakor kaže sledeči dopis, ki smo ga prejeli: •^Gospod urednik! Evo majhen prispevek k četrtkovem« uvodnssnu članku. Tiskanica slovenskega trgovca: «V Idriji. . . Amezzo asse-tfno Bancario mandovi Lit. • . a copertura T. fattura clel. .. di meno ... % Sconto. Pregan-dovi di registrare Timporto al mio credito e confermare la ricevuta*. S to spakedranko misli da imponira dobavljaču, a v resnici se mu ta poslednji smeje in ga zaničuje. Ako bi pisal v svojem jeziku, bi trgovec isiotako razumel. Ko gre za denar, razume vsakdo vsak Jezik, tudi če je kitajski. Takih in sličnih pisem dobivajo tukajšnji trgovci v spačeni nemščini m lažčini iz Julijske Krajine, iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva. Splrta itd. Zgodi se celo, da odgovori tržaški trgovec stranki v njenem lastnem jeziku, a nezavedne ži mu spet odgovarjajo laški aH nemški. Koliko naših zmožnih ljudi bi bilo nameščenih, ako bi se vsak trgovec zavedal svoje dolžnosti!» Tako dopis. Jutri objavimo nekoliko imen, ki bodo pokazala, kako daleč sega to zlo. Užitninski davek na živino Kakor smo poročali v našem listu od 16. maja, se je predstavila na tržaškem magistratu deputacija naših okoličanskih kmetov ter se pritožila proti raznim neprilikam. ki grozijo radi razširjenja užitninske črte, posebno pa proti polaganju kavcije za užitninski davek na živino. Vsled teh in drugrh pritožb je tukajšnji ma- jfistrat poslal upravi užitninsk&ga davka navo- odstranjen in preme&en v Stomaž, kar pomen! ▼ primeri z njegovim dosedanjim mestom občutno degradiranje. Neoporečno -točno je tudi, da bi ne bila zadela ta. sreča g. Ščuke, ako bi se ne bi! prelevil iz navdušenega Sokola v navchtšenega fašista, naj bo tudi brez vmesne dobe navdušenega komunista ali boijševi&kega komisarja. Točno je končno tudi to, da je postal g. Ščuka — hotč ali nehote — sredstvo za nezasluženo ponižanje priznanega in obče priljubljenega šolnika in izvrstnega kmetijskega strokovnjaka, ki je bil popolnoma na svojem mestu in je delal Čast komenski šoli. Totrej se je aH se ni zgodila vnebovpijoča krivica, g. Ščuka? Ali je att ni umestno, da se popravi? V tem- je bistvo vprašanja in ne v tem, ali je bil g. Ščuka boljševiški komisar ali ne itd. Popravite vnebovpijočo krivico! Upokojenci južne železnice so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil jutri 25. maja t. L ob 15 uri v gostilni ex Grotta via Tivarnella št. 5 v Trstu. Na sesta-nku se ima skleniti, kako in kam se imamo obrniti radi zboljšanja našega revnega položaja, ker smo gmotno ravno mi najbolj udarjeni. Pridite vsi, tudi zunanji upokojenci, da se pogovorimo o tej zadevi. Priporočamo pa Še posebno, da se udeleže sestanka in kaj žrtvujejo tisti, ki niso nič storili. Društvene vesli Planinsko društvo opozarja na jutrišnji izlet, katerega priredi na Slavnik. Odhod z drž. kolodvora Sv. Andrej ob 5.25, z vlakom do Podgorja. Se pri Hladu se povzpne na vrh Slav-nika, ki1 nudi krasen razgled. Povratek v Her-pelje na v4ak. Pevsko društvo «Koio». Društveni fzlet, namenjen na nedelje, 25. t. m. odpade radi ne-prostosti korijerc. — Blagajnik. Srednješolska skupina Satdb, Danes ob 4 in pol važen društveni sestanek na katerega so vabljeni vsi člani brez izjeme. Uro prej od-borova seja. — Vodja. Iz erialkesa IhrSfenfa V znamenju strupa. — Dva poskoSeaa samomora, Preteklo noč okoli 24. ure je bila pre- mest- Četa na lk» mesta, ter pntrjJ— ta pun«bi i.čenča a vode. fižntšala st* reiHi otroka s dihanjem ali "yrfm nista Intk. Baje se je otrok nahajal že dalj tat ▼ vodi im ko je prišla pomoč bilo j* že prepozno. Obveščeni so bili takoj •tari« la varnostna oblast Truplo je bilo premeteno t mrtvašnico. Borzna porotila, ogrske krone........... O02S0 avstrijske krone.........GASI* češkoslovaške krone........66.50 dinarji .............ty.ro leji ...............1050 marke ....... •••• ._ dolad*........Y.....»M francoski franki......... .133._ Švicarski franki..........399.— angleški funti papirnati......08.40 KRONE zlato in srebro plačujem 5 cent- več kot drugi. Via Pondares it. 6/1 desno. 20 SLIKARSKI DI PLESKARSKI POMOČNIK se sprejme takoj v stalno delo. Miro Vičič v Postojni. 638 00325 67 — 27.95 11— 5»4» 123.— 405.— 9&40 lee^ Adriatica .... Cosulich m 9 m m Dalmatia • • » , Gerolimich . v Libera Triestlna Lloyd »50 706 S26 1770 f>70 diia, da se ima postopati s prizadetimi s ena največjo obzirnostjo pri izvrševanju službenih peljaaa z avtomobilom rešilne postaje v mest odredb, tako da se ne bo oviralo prevoza ži- [no bolnišnico 26-letna brezposelna služkinj vine, ki je podaja z ontran užitninske črte na pašo in na delo na ozemlje izven te črte. lsto-tako ima postopati uprava užitnmskega davka pri izdajanju dovoljenj za začasen uvoz živine.. V svoji okrožnici nalaga končno magi- Gina Milanovich, stanujoča v zagati Scala št. 2. Ženska je izpila v svojem stanovanju s samomorilnim namenom precejšnjo količino moćne raztopine modre galice. Milanovichevo je sp-rcmljal njen ljubimec, 27-letni železničar atrat z ozirom na neugoden gospodarski poio- Romul Barba, rodom iz južne Italije. Ta je žaj kmetij tržaškega ozemlja — užitninskemu uradu, da naj v mejah možnosti ne zahteva ; kaverje za užitnin9ki dave-k, ampak da naj se j zadovolji z le tisto malo garancije, ki zamore ščititi upravo pred morebitnimi sleparijami. j S psiia „časti" na polje klasja! V okviru ^poljedelskega tedna» se je! vršil v nedeljo v Pragi kongres * Domovi-j na» (udruženja malih kmetov). To priliko i je porabil ministrski predsednik Svehla za ; znamenit političen govor, v katerem jej označil etično vsebino zemljižke reforme. Izvajal je med drugim: Poljedelsko delo donaša narodu mir. Pozorišče zadnje vojne je bilo delavnica gladu in smrti. Naša polja so delavnica kruha, kruh pa je sidro življenja. Trajen mir bo vladal, če bo imelo ljudstvo svojo z-emljo in če bo na tej zemlji osredotočeno njegovo delo. Naše poljedelske mase so izraz živega ljudskega hrepenenja po miru. Da bosta ta mir in to življenje zagotovljena, se mora poljedelsko ljudstvo organizirati v trdno fronto, ki bo na vsakem mestu uveljavljala svojo miroljubno misijo. Vsi bodo potem, združeni, nosili v svet zeleno mirovno vejico v neomajnem sklepu, da zmagajo brezpogojno! Te lepe besede so slavoepev kmetske-mu stanu, obenem so pa tudi napoved velike naloge njegove za srečo naroda in človeštva. Delo poljedelca in sadovi tega dela naj donaŠajo mir ljudem...! Ta goivot ministra Švehle se vredno pridružuje njegovim besedam o zadružništvu in njegovih nalogah. Ne v boju stanu proti stanu, ampak v stremljenju vseh za blaginjo skupnosti naj prednjači kmetski stan z oljkino vejico v roki! Njemu pripada ta velika in častna naloga. Saj daje on kruha — vsem! A kruh je — kakor je rekel minister Švehla — sidro življenja. Zato je zločinec vsak, ki bi hotel zanašati strasti med poljedelsko ljudstvo. Vzvišen naj bo ta stan, da mu bodo vsi rade volje izkazovali hvaležnost, do katere ima polno pravico po svojem delu — na polju klasja! ved&l, da- je Milanovichevo, s katero se je pred kratkim seznanil in živel v divjem zakonu, včeraj opoldne oštel, ker je nesla hrano neki prfrjateijicf, ki se nahaja v zaporu. Ko se je sinoči vrnil domov, je našel Mi'inovichevo zastrupljeno. Zdi se, da vsa zadeva drugače izgleda, kot jo je opisal mladenič. Miianovichevi je zdravnik izpral želodec. Ta operacija se je sicer posrečila, kljub temu pa je ostalo stanje zastrupljenke zelo nevarno. Lusstno 872 MartinoHch................[ 194 ..................I&9 Tripcovich..................... Ampelea • .................... Cement DaLciatia.............. Cement Spalato, . ................ Mara Miklavec Dragotin Kette poročena Trst, 24. maja 1924. S tužnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena žena in mati Klara Mm danes ob 1. uri ponoči, po kratki in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice, se bo vršil t nedeljo, ob 930, iz mrtvašnice mestne bolnice, naravnost na pokopališče. TRST, 23. maja 1924. (366) Žalujoči soprog Josip in sin Oskar. KIU ULC.fc!i Priporočamo Vam domačo tovarno KISASB KISA in vinskega BRUSCH9NA & COHP. — TRST*«, Via Umltanea št. 213 (vogal Setterootane) 347 Mali oglasi VPOKOJEN pisaaaflOci md&tk. vspotdbljea tudi za računske m M^ottki posle, prosi maiega zaslužka v katerecdkoli primernem poslu. Bisgorvoijne ponudb« pođ Upokojenec» na upravnittvo. 653" PREDNO PRODATE zlato in »ebro, vprašaj-te cene veliko zlatarno — mamo via Gia-cinto Gallin* 2 (oaaproti feotela Monceni-sio). Velika xtbera ur. Popnjrfla. Ceaie nizke. 13/2 ŠEONE, au-ebro. ^ato Plačata več kot dr*£f bert. Trat, via Macztni 46. ta platin Al* 25 ZLATO, »rebro, bi cenak. Pertot. Via* S. fi p)Ma po •acaaco 15. -POPRAVITE VNEEOVFUOČO V četrtek dne 15. t. m. smo poročali pod tem naslovom o krivični premestitvi g. šolskega voditelja Josipa Štreklja iz Komna v Što-maž in o imenovanju g. Ščuke na njegovo mesto. Z ozirom na to poročilo naoi je poslal daljši dopis, s katerim hoče doseči, da »postane oni članek resnične točena. Gospod Ščuka priznava, da je bil pa — pravi •tični komisar. Od 1. 1914—16 se je Preteklo noč okoli pol ene ure sta dva orožnika našla na nekem zemljišču v bližini trga Perugino mladega moža, ki je bolestno ječal ter se zvijal na tiek v hudih bolečinah. Orožnika, ki sta trvitJela, da gre za z&strupljenje, sta poklicala telefonično na lice merti zdravnika lesilne postaje, ki je ugotovil, da je neznanec izpil precejŽn^o količino žveplene kisline. Zastrupljenec je bil nemudoma prepeljan r mestno bolnišnico, kjer so mu i-zprali želodec. Par minut po prihodu zastrupi je nca je prišla v mestno bolnišnico zasebnica Maria Aba-tangeio, stanujoča v, ulici Maiolica št. 11, ki je spoznala v zastrupljeacu svojega svaka 27-letnega peka Antona Quiccllo, stanujočega tudi v ulici Maiolica št. 11. Ženska je povedala, da se je QuiceHo že včea-aj opoldne odstranil z doma in od tedaj ga ni bilo več na spregled. Ni znano, kaj je prignalo CJuiceJla do obupnega koraki«. To bo razvidno šele iz pisma, ki so ga našli orožniki pri njemu. Svincc so krad!L Predvčerajšnjim popoldne so neznani zlikovci "ukradli iz skladišča kr. Javnih skladišč v prosti luki V. E. HL dva stota svinca. Tatvina je bila prijavljena orožnikom. kateri so kmalu potem aretirali dva moža, ki sta peljala ročni voziček z ukradenim svincem xMoža sta se izkazala za 46-letnega Petra Sardok in 32-letnega Melhiora Kata-nich, prvi rodom iz Pirana, drugi iz Gorice. Bi!a s.a odvedena v zapore v ulici Coroneo. Nesrečen skek t tramvaja. Zasebnica "Maria Assich, stara 31 let, stanujoča v ulici Istituto št. 26, se je včeraj zjutraj vozila s tramvajem na progi trg Garibakii — trg Venezia. V bližini ribjega Irga je hotela ženska izstopiti, ko je bil tramvaj še v teku. Skočila je tako nerodno, da je teleboila na tla. Pri padcu se je pobila po čelu ter si zlomila levo roko v zapestju. Navzočni ljudi« so obvestili o dogodku rešilno postajjo. Na lice mesta prihiteli adravnfk je KRIVICO* j p^al ponesrečenki prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. ¥tsti x Goriškega Sv. Gora- Jutri v nedeljo dne 25. t. m. položimo temeljni kamen novi baz&ki sveto-gorske Kraljice. — Novo svetišče bo sezidano nu iotwic, vruogjuu ravno na istesn prostoru, kjer je fcai-o prejšoj^. navdušen Sokoi. nikakor . i- i j i ■ . iS- U. i • , »i . Vsa pripravliama dela: ociscenie »tališča pn- i komunist aii ceio komuni- r _, /. , . , , .__,__ ^r • t prara marteriiala m druga so ze dovršena, oe- I ->» Kn ri/lani* latiJrn L*TVV ninrMinv^ln I kot preprost ujetnik v lagerjih v Asbabadu, Skobeljevu in Taškentu. L. 1917. je postal pomočnik oskrbnika sapernega lagerja v Taškentu. V tej službi je ostal do 1. 1920, t. j. do odhoda v domovino. V lagerju je skrbel za 10—12.000 naših ljudi, ki so vsak dan kosili, tudi tedaj, ko je bila ruska garniziia brez kosila ali brez kruha. Dalje pravi g. Ščuka, da se nikakor ne podpisuje Sciuca, temveč Ščuka.; Sciuca je napisano samo na imenovalnem dekretu. Koočno pravi, da mu je g. Strekeli sam priznat da je prepričan, da ni on (g. Ščuka) ne delal ne rova ril proti njemu. Svojemu dopisu je priložil g. Ščuka tiadj izjavo g. Josipa Makovca, podpisanega kot zaupnika slovanske liste pri zadnjih volitvah v Komnu. G. Makovec * izjavlja prostovoljno in nepristransko*, da se mu tekom vseh volilnih operacij ni zgodilo ničesar ž&lega niti dejansko niti z besedo, najmanj pa od strani g. učitelja. Ščuka. — S tem bi bilo doseženo, da »postane oni članek resnično točen.* Z naše strani pa povdar-famo tudi danes — in to je neoporečno točno — da je krivično, skrajno krivično, da je bil aa mesto starega, izkušenega in zaslužnega Šolskega voditelja, za kakršnega pozna gosp. Strektfa ves Kras, imenovan še mlad učitelj, potem ko je bil njegov dosedanji predstojnik da/j bo zidanje lahko hitro napredovalo. Polaganje temelja se bo vršilo nad vse slovesno. Od raznih strani tako n. pr. iz Solkana pridejo verniki v procesijah. Slovesna sv. maša bo ob 8 in 10 h zjutraj. Blagoslovitev temelja bo najbrže izvedel prevzvišeni goriški knezonadškof. BABICA avtoriziraoa sprafema toste«. Nizke cene. Zdravnik aa razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Gi«-lia 29. 642 ŽABNICE, anglefk« ključavnice, ključi, mizarske klopi, obtiči« ptU, vijaki, vame ti, žeblji. železna Koa Ltd. Zaloga ieleza, Via Filzi 17. F. BUDA Trst — Corso OarlbaUH 35 (Podrulnka VI« Scalinata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolag« z veliko iibero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijsmantov, srebrni ne in ur po najuiž|ih cenah. (24) Brez poulšhn no censli. Blago, Izdelki po meri in perilo na ©hroke „AlBuonMercoto" Via Ghega 7, EI. 30 ZA (359) Otroške po lesene, železne In medene v največji izberi a™* Mena posteljo vpogtjlva, neobhodno potrebna v vsak družini, hotelu in prenočfSču. RodoSfo Haffner Trsi, Via te Rtgina BSena 15 (prej V te AHramar) 394 VALJČNI MLIN, v Podrete* tik Idrije, se da v najam. Razen nima jm možna tudi drugačna industijflka izraba vodne mlc. Vsa pobacila daj« «Občno — konanmnn društvo v IdrijL 513 insfflrojte v „Edinosti" Nadaljige s* prodaja po razprodajnlli cenah JL HA¥EB Wtm Corso Oaribaidl iies. 4 (Hk ktaematografa Royai«) Vallld labem saod dohodi ixxJčrnega obuvala, U pfodaia po nakupnih cecah. laoda&v in obuviia za otroke najnižja čanak po (4) Ne Mite zlatarn* Alojzija Povhs v Trsta, Piazza Carlbaldi it. a Velika iz bera. rifizrinriiLO. Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta odpria dne 12. t. m. v Gorici, via Gartbaldi št 20 (prej v. Teatro) L nadstropje g»rsvno pisarno v administrativnih, nespornih, izvrsih/il.^ zadevah in onih tičočih sc vojnih škcJ m posredovanja dobave posojil. Vinke Ćuk, bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici. Anton Trampuž, a* bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji. □ □ o a a □ □ 4 □ □□□□□□□□□OdDnnD □ □ □ □ □ □ □ □ □ o o □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□ BANCA IMMOVttOM Ma 1905. glaimki UL 15*000.000-- popolnoma vplačana, fla 1 NkoM O (Ustna paSaca|. PodruSniti: A3BAZIA, ZARA. OlaJSuJe ¥sako trnovsko operacijo s Jugoslavijo bi z vzhodnimi deželami Dele subvencUe na blago, efekte in vrednosti — MkmI efektov In rafunov« Informacij«. — Kupuje In prodaja •ena pisma In drug« operacife po nsiiigodnsillh pogojih. ksa^SSce In Jth obrestuje po **/, letno not to, a vloga na ftakoCI re Sun pe proti odpovedi obrestuje najboijo po dogovoru. v DSnariilft tar Jih obrestuj najboSfa po dogovoru. Izvršuj« nakazila v Urah In d3nar£ih za Jugoslavijo lD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ D a UODOOOODDDDDDDn D □ □ □ □ □□□□ □ □□□□ □□□□□□□□□□□DO PODLISTKE Iz triaške pokrajine Suhe rje pri KoŠanL Dne 20. maja je v naši vasi po dalj§i bolezni umrla zglediia gospodinja in sJtrbna mali svojim šesterim otrokom, Marii-a Volk, ro?. Dolgan. Pokojnica je bila obče spoštovana in znana zaradi svoje usmilje-nosti in radcrdamostL Bala je res mati ubogih, ker je vsakemu rada pomagala, bodi z darom, bodi z dobrim svetom. Užaloščeni družim prav iskreno sožaJje. Blagi pokojnici pa naj bog plača! Dntovije. V četrtek zjutraj so nekateri vaški otroci neopaženi lovili ribe na trnek v siari občinski lokvi v «Brcih», med katerimi se fe nahajal tudi Renčelj Venceslav devetletni ediiiec Josipa RenčeLj m Frančiške Benčina stanujoč v Dirtovljah &t. 31. Okoli 10. ure priteče neki otrok k Stok Alojzu in Gomile H Stanislavu ki so delali na polju v bližini lokve, ter pove d« je «Venče rtjolov» padel v lokev ko je lovil ribe. Stok itt Gomizeii. obveščena o aearsči, Ukoi ale- W. Collins: 3ERZ IMENA Po teh besedah so se njene estne tklenile kot kakšna paat in nfeae Oči so pedale s temnici proražkam izrazom v bodočnost tega ta*- kona. Ce bi bila Mafldslena bol| brez skibi, hi ee ji bil brez dvona jezik rssvezaJ in bržkone bi bila dala JP&cr odgovor. Tsko pa jt je bila gospodina Gfu-tli nmo nadlains. * PuhU je nU» m »tekla sa sestro. Potrkala «e na Norfne dota, toda ni dobila odgovora. Poskušala je odpreti, toda dmi so bile od znotraj zaprte. V drugem slučaju bi se Nora na zadovoifln s tem, ampak bi bila toMro časa glasno klicala, da bi vso hiio dk«M) sbobnala in dosegla svojo voljo. Toda orani le skrbi so jo že po trle. Tiho jr Ha dob bi soala klobuk z obešala ▼ predvefjtL «Rekel mi je, da si motnja zadeti Uobuk,» je rekla snms prt sebi ▼ neki otroški pokorščini ld fi ie bila tako ttfs* Z vrta je hotela gledati, kdaj se bo oče vra^ ča.1. Čakala je pol ure, štirideset minut, tedaj je končno zaslišala njegov glas, ki je zakSoal psu: «Nazaj!» P