Inserati se sprejemajo in vel j i tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, „ ,, i, i, 2 „ 16 „ „ n i, 3 n
Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša.
Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.

Političen list za slovenski narod
O potrobi in koristi političnih društev.
Iz Starelokc 22. aprila.
(Konec.)
Tega pripomočka, političnih društev poprijeti se, kaže nam tim bolj, ker ga tudi nasprotnik naš rabi zoper nas. Kdo ne ve, kolikokrat se je že predrznilo ljubljansko konštitu-cijonalno društvo, to gnjezdo pritepenih pru-sakov in domačih odpadnikov, v imenu slovenskega ljudstva s svojimi sklepi, prošnjami ter z vsemi svojimi pripomočki posmehovati se narodnim terjatvam, v obraz biti narodnim pravicam, ter z eno besedo, narod slovenski krepeljati? In vse to v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, v obličji slovenskega naroda! Mero-dajni krogi pa, ki so postavljeni slovenskemu narodu za varuhe, k temu molče in na tihem celo — pritrjujejo. Iz srca slovenskega ljudstva mora biti odboj zoper taka nesramna početja in pogubne namere.
Vstanovimo mu politično društvo kot trdnjave, da bo z enakim dušnim orožjem, s krepko besedo odbijalo sovražne napade, svojo čast obvarovalo in predrzne, nepoklicane nasprotnike z nasprotnimi glasovi zavračevalo in sramotilo.
V to nas sili še drug razlog. Ne vemo, koliko časa nam bo še dovoljeno, po tacih društvih do ljudstva govoriti in nam se pritoževati, če nam ne bo kaj prav. Ne da bi bil črnogledec, bojim se vendar zelo, da bode vlada katoliškim rodoljubom usta zamašila, postavo omejila. Ozrimo se na Prusko. Tam vlada katoliška društva razrešuje, katoliško časopisje zatira, katoliške rodoljube izganja in zapira.
Avstrija napreduje s svojim postavodaj-stvom korak za korakom po Pruskih stopinjah.
Kdo ve, ali je ne bo posnemala tudi v njenem krutem pečetji do katoličanov? Počasi sicer in zlagoma pa skrbno se redi v Avstriji pruski orel. Kaj, ko bi začel najprvo kljuvati iu trgati mozeg katoliškega življenj a? Treba toraj ljudstvo pripravljati, da bo vedelo in znalo samo braniti se takrat, ko ne bo moglo in smelo poslušati glasu svojih rodoljubnih prijateljev.
Vsi ti in še marsikteri drugotni razlogi nam glasno kličejo: Vstanovite po Slovenskem politična društva. Temu klicu ne smemo zapirati ušes, zlasti če pomislimo mnogostransko korist tacih društev.
V delokrog političnih društev spadajo n. pr. volitvene zadeve. Komu ni znano, da ravno napačne volitve poslancev v deželni in v državni zbor so že mnogo škodovale narodni stvari? Naloga omenjenih društev je, da ob času volitev poštene katoliške pa narodne poslance nasvetujejo, glasove volilcev za nje ze-dinijo ter vse volilno gibanje vodijo. Na ta način se vtrdi volilna organizacija in disciplina. Vsak volilni okraj bi moral imeti vsaj eno politično društvo, ki naj bi se nabralo iz vseh volilnih podokrajev. Vsa dežela bi se spremenila v trdnjavo, vhod nemčurskim sleparijam bi bil zagrajen.
Nadalje, kdor hoče dandanes politikovati, ne more se ogniti verskih vprašanj in zadev. Saj živimo v času, ko se do malega vsi državniki pečajo z bogoslovjem. Svetne vlade kujejo po svoji volji verske paragrafe, pačijo in odpravljajo pa svete paragrafe, v ktereje vkle-nil sv. vero njem Začetnik sam, Vladar božji. Svetno vladarstvo sega s svojimi postavami bistveno v obsežje svetili zakramentov, in spod-riva cerkveno, v tej zadevi edino pristojno zakonodajstvo. Kake prevrate je učinilo svetno zakonodajstvo n. pr. na šolskem polji? Krščanski nauk se menda kmalo učiti ne bo smel po
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . f, ., —
za četrt leta	. . 'i „50 ,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 ,, 'M- ... za četrt leta . .	„ rö.^Uj
A	V Ljubljani ua dom
k) velja 60 kr. več na leto*
V Vredništvo je na SMriSm^j^b--;'
hiš. št. 'J84.
Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek , četrtek iu soboto.
šolali. Na neki graški gimnaziji kat. verouk ni več obligaten predmet. Izbacniti ga hočejo celo iz ljudskih šol. Ali ste brali, kaj je blodil nek prusašk pritepenec v ljubljanskem konštitucijo-nelnem društvu v seji 0. aprila 1.1.? „Krščanski nauk v ljudskih šolah naj neha, in nemščina naj se mesto njega vpelje" je rekel. Drug govornik je hotel, da se naj otroci v šolah le z nemščino, nemščino pitajo; da jim bi se popolnem odvzel kruh krščanskega nauka, s to mislijo si morda ni upal na dan, ko bi jo bil tudi shranil v srcu kot vročo željo. Ni sicer čudno, kaj tacega slišati iz ust ljudi, ki se očitno spoznavajo za potomce opice, in evangelij Darvinizma očitno razlagajo in priporočajo.
„Wie der Schelm ist, so denkt er." Otroci naj bi se v šolah dresirali kakor mlade opice ali psički, ki tudi ne potrebujejo krščanskega nauka. Po mislih teh skazaučiteljev otroci menda niso nič več, kakor opični mladički.
Politična društva so tedaj primeren kraj, kjer pridejo v razgovor žalostni in veseli dogodki na katoliškem svetu. Zvestim katoliškim sinovom, kakoršni so in hočejo ostati naši Slovenci, razlagajo se njihove katoliške pravice. Pojasnuje se jim tudi stanje njihove matere, sv. katoliške cerkve, ki je zlasti dandanes „vojskovalna". Zopet obilo gradivo za prekoristne, podučne pogovore.
Udje političnih društev so polnoletni državljani, tedaj večidelj gospodarji, posestniki, kterim najbolj treba političnega poduka. Tukaj spoznavajo, kakošne pravice jim gredo po božjih in človeških postavah kot Slovencem, državljanom in kot katoličanom.
Narodna zavest se zbuja, politična omika se širi, katoliška vera se vtrjuje. Vse to je slovenskemu ljudstvu potrebno in na vse strani koristno.
Kako skrbe za te! Pa tudi trikrat srečni Slovenci, ki nimamo drugih potreb, nego učiti in vedeti, kako se norce dela iz vere, iz najsvetejših reči! In srečen tudi „SI. Narod", ki tako vrlo z liberalnim kopitom maha in z liberalnim repom vije, pa se vendar nikamor ne zadene ob — vero. Ali se razume na take forkeljne, da se ne zadene; ali je pa vera od njega tako — daleč. Pa kaj nas to briga! Njegova vest uživa mir, kakoršnega imajo le otroci in — največi lupeži. Upajmo, da uživa mir otrok, saj pravi, da je „mlad".
Da ima „SI. Narod" liberalna kopita in liberalni rep?! — Ima. Poslušaj kos storice. Neki pot pride poglavar svetovni — po domače rečeno: hudič — v družbo in sedi lepo za mizo in se zabava. Vsi so mislili, da je to zarašen človek. Le to je čudno, da skriva nogi in hrbet. Pa kako ostrme, ko vidjo, da nema nog, kakor druga krščanska duša, ampak — kopita; in da mu od hrbta nekaj doli visi — rep, grdi rep! Rep mu je boje tako
Omnibus.
(Spisal Obadovič ) Pravijo, da ima sv. Jurij pri najboljši delavki „ufreman" zelen plašč. Letos ga je pozabil ufremati, kajti gol je, žalostno gol. Travniki so bledi, drevje moli v zrak gole veje in trta dremotna se ne more vzbuditi iz zimskega spanja. Pri oknu imam lepo drevje, ki otožno išče odeje. Le tam ter tam venkaj rije kaj zelenega in rudečkastega. Ptiči bi radi skakali po zelenem sv. Jurjevem plašču in prenočevali v zelenih vilah, pa so prisiljeni žalostno čepeti na strhlih vejah in ložirati na očitnem. Žalostno! Muha se vzbuja iz zimskega spanja, poskuša perotnice, pa nič ji ni kaj prav; vrabič liripavo čivka, po zimi se ga je prijela sušica, in bi rad ozdravel v spomladanskem zraku. Upajmo, da kmalo vsa priroda vstane k novemu, veselemu življenju!
Tudi jaz, sin poštenega očeta „obada", stopim danes v spomladansko življenje, kjer bodem med muhami frčal in lenim čvetero- in dvonožcem kakor usmiljen Samarijan pomagal k gibčnejšemu premikanju. Komur se vsedem na nos, ta naj veliko ne zameri obadoviču, ki mora živeti in poslovati po vrojenem nagonu, ki se ne sme zatirati. Konj odbija, vol büde, pes grize, obadovič pa obada. Kaj se hoče! Kdor more pomagati, pa naj pomaga!
Obadovič se vsede danes na nos g. Štiftarju in gleda, kaj piše. Kdo je Štiftar? To je mo-droslovec — nekteri mislijo, da je ta beseda zložena iz „moder" in „oslovec", kar pa ni res — ki je po cislajtanskih šolali srečno nagrabil nekoliko vaganov modrosti in jo nesel na prodaj na — Rusko. Ker slovenskim butcem svoje modrosti doma ni utegnil prodati, pošilja nam jo iz tujih krajev v krepkih sestavkih, koje polaga v predalo „SI. N." priča-kovaje stoternega sadii. Srečna Slovenija! Tvoji sinovi te še na tujem ne morejo pozabiti!
Naj bi tukaj izražene misli resno prevda-rili drugotni rodoljubi in jih dejansko vresni-čili z vstanovljenjem omenjenih društev. Iz naroda smo izšli, med narodom in od naroda živimo, delajmo in živimo tudi za narod.
Akoravno naše delovanje morda ne bo vselej obrodilo zaželjenega vspeha, akoravno si s tem nakopamo črt ali nemilost narodnih nasprotnikov, ne vstrašimo se. Človeško delovanje se sodi in ceni po blagem namenu in po poštenih pomočkih, ne pa vselej po sadu. Pomagajmo si sami, in pomagal nam bo Bog.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. aprila.
Avstrijske dežele.
Ha Dunaju je pri mestnih volitvah v II. volilnem redu zmagala stranka dr. Felde rja, ki je bil z 2G3 glasovi proti 75 zopet izvoljen za mestnega odbornika. Demokrati so povsod propadli.
Cftgcrski minister je s svojim ukazem, da naj se odstranijo vsi železniški vradniki, ki madjarski ne znajo, pokazal, kaj Madjari nameravajo. Pa nemadjarski narodi se jim ne bodo dali strahovatiin hrvaški poslanec Pust je 26. t. m. ogersko vlado vprašal, bode li dovolila, da pri hrvaških železnicah bode vradni jezik hrvaški?
Vitanje države.
1'riiski poslanec Wehrenpfennig v svojem listu „Preuss. Jahrbücher" od vlade kar naravnost zahteva, da naj Francozom vojsko napove. „Hočemo rtar sovražnika toliko časa pustiti v miru, da bode zanj prišel ugoden trenutek za vojsko? Če se Francoska čez dve leti hoče vdariti, bode nas skrb za ohranjenje samega sebe morda primorala, da jo mi primemo še prej. Če Francoska hoče ponoviti stara prijateljstva, moramo jo prehiteti, preden se te skrivne zaveze sklenejo." Lahom ta list žuga, da Nemčija se bode s papežem pomirila in sprijaznila Italiji na škodo, če nočejo podpirati pruske politike. Dokler ima Pruska doma tolikanj opraviti s kulturno borbo, ne more misliti na vnanji boj. Kajti od nje tolikauj zatirani katoličani se ne bodo ravno posebno vnemali za svoje zatiravce, in južne države komaj pričakujejo prilike, da bi otresli pruski jarem. Če pa Nemčija doma ne bode našla podpore kakor 1. 1866 in 187u, ji tucli laška zaveza ne bo dosti pomagala, ker zedinjena Italija sama močno boleha iu jo boje tudi
venkaj gledal, kakor srajca otroku, ki „prodaja platno." Sicer kakor drugi ljudje, le kopit in repa ni mogel skriti. Prilike so šepaste, zato mislim, da mi nikdo ne zameri. „SI. Narod" od spredaj — v vodnih člankih — ne kaže več, kakor duh da je; nič tu ne ometa o klerikalnih capatarjih, o kležeplazih; — če mu pa pogledamo pod nogi — v podlistek — vidimo liberalna kopita; in če ga pogledamo v hrbet — v razne novice — zapazimo, da mu nekaj doli binglja — liberalni rep, ki se vedno giblje, kakor pri mački.
Starejši ljudje sicer temu liberalnemu junaku svetovajo, naj bode vsaj toliko forkelj-nast, da si da napraviti poštene črevlje, kamor naj skrije liberalna kopita, ki so poštenim dušicam v pohujšanje, svetovajo mu tudi, da naj liberalni rep ovije okolo pasa, da bode vsaj smel v pošteno družbo: — ali filozofično smehljaje se odgovarja junak, da se prt vsi mladosti razume na forkeljne forkeljnaste, da tedaj nc potrebuje nikakoršnega nauka, naj
nemški zdravniki smrti ue bodo oteli. — Policija poznanska si na vso moč prizadeva zaslediti skrivnega papeževega pooblaščenca. Vsi imenitnejši duhovni so bili zarad tega že poklicani k sodniji, iu ker njihovi odgovori sodniji niso po volji, žuga se jim z zaporom. Skušali so pa še na drugi način skrivnemu delegatu priti ua sled. Mislili so namreč, da dopisnik „G e r m a n i e" v tej reči utegne največ vediti. Pestili so tedaj glavnega opravnika, da bi bili izvedeli, kdo „Germaniji" o skrivnem poslancu papeževem dopisuje. Opravnik je odgovoril, da imen iz glave ne ve, da pa ima doma posebno knjigo, v kteri so zapisani vsi dopisniki „Germanie." Drugi dan sta prišla dva sodnijska vradnika v opravništvo po omenjeno knjigo in sta stikovala po vseh kotih. A ker se je vredništvu to že prej dozdevalo, je bil vrednik C rem er knjigo vzel domov ter jo je sožgal, da dopisniki „Germanie1' ne bodo imeli nobenih sitnosti. Tako se godi na Pruske m, ki je našim nemčurskim liberalcem vzor svobode in omike. — Kraljevič in soproga njegova sta se bila v Florencu sošla s kraljevičem laškim in njegovo ženo, ki sta se pa kmalo vrnila nazaj v Rim. Kraljevič pruski popustivši ženo je šel v Florencu s poslancem nemškim v Neapel, kjer je obiskal kralja Viktorja Emanuela, pri kterem se je še čez uro mudil.
Angleški škofi so nemškim škofom poslali skupno pismo, v kterem čestitajo svojim zarad veljave in svobode cerkvene zaprtim sobratom. Tudi pritrjujejo pismu, kterega so nemški Škoti poslali vladi, zlasti pa občudujejo protest, v kterem zahtevajo, da kardinali morajo papeža svobodno voliti. Da bi vsi zvedeli, da Škoti angleški se v besedi in dejanji čisto strinjajo s škofi nemškimi, so omenjeno pismo tudi svoji duhovščini oznanili. Enako pismo so poslali švicarskim škofom, ktere hvalijo zarad njihove zvestobe in stanovitnosti, ktera se tim lepši razodeva, čim veče je število odpadnikov, ki sramoto delajo katoliški cerkvi.
Turški veliki vezir llusein Avri paša je bil nenadoma odstavljen in Esad paša imenovan za njegovega naslednika. Zakaj se je to zgodilo, tega prav za prav ne ve nihče, a gotovo je da ruski vpliv in pruski je največ k temu pripomogel.
S Perzijo imajo Turki zopet križ. Že pred 19 leti ste se bile državi pogodile da Turška Šahu prepusti mesto Muhomera z okolico, Perzija pa da Turkom mesto Zohab. Mesto
manj pa od nepoklicanih ljudi; sicer pa dobro ve, da se nekterim poštenim ljudem res gnjusi liberalni rep, pa ga je vedar le treba kazati, naj se mu sčasoma privadijo, potlej jim tudi lahko pokaže liberalni „fris," ki ima take skomine po klerikalnem mesu. Torej sam forkelj 1
In zakaj g. Štiftar ne prodaja na Ruskem svoje moarosti o izpovedi in njenih pritiklinali ? Zopet sam forkelj! Na Ruskem ne poznajo šal. Tam ni vse „zollfraj" in ubogi Judje ne mogo in ne smejo povsodi delati „kšafta." Tudi ,,dozvoljeno cenzuroju" se nc dobiva tako lahko. Kako lahko bi mu Rusi konfisko-vali njegova krepka, prav filozofična predavanja o verskih dogmah! Povrhu bi mu še lahko kožuh nekoliko oklepali, hrbet s knu-tami prelinirali in] ga peljali v Sibirijo medvede klofutat in volkom repe pulit. — V Avstriji pa — Freiheit wie in Oesterreich — sme vsak j duhovnom sedati na vrat in smešiti vero; vsak tedaj — če tudi ni posebno umetalen — lahko
Mahomera se je Perzijancem res izročilo, ue pa tudi njegova okolica. Turki so že mislili, da Perzijanci so na to že pozabili, pa pred nekimi dnevi so v Carigrad poslali pismo, v kterem določno tirjajo, da se Turška pogodbo spolni. Pa Turki se ravno tako določno branijo odstopiti jim le pedenj zemlje. — Ker je bila zima huda in dolga, je v mnogih krajih Bitlgarije, Bosne in Hercegovine nastala huda lakota iu revščina, vsled ktere ljudje ne morejo plačevati svojih davkov. Pa turški vradniki jim brez usmiljenja prodajo posestva in imetje. Mnogo boljših rodbin je zbežalo v Dalmacijo, kjer so hoteli cesarju uašemu izročiti neko spomenico. Ker so pa zvedeli, da to cesarju ne bi bilo po volji, so to opustili, da vlade ne spravijo v kake zadrege.
IVIchliuski nadškof Dechamps, ki je nedavno postal kardinal, se je 20. t. m. iz Itima povrnil v Mehlin. Po vladinem ukazu se mu je skazala vojaška čast. Pri slovesnem sprejemu bilo je nazočih tudi nekaj starašin in 6 ljudskih poslancev. Mestni odbornik pa se slovesnosti niso hoteli vdeležiti. —
V	L U 11 i c h u so pri procesijah za sveto leto nekteri capini nekaj rogovilili. Župan je vsled tega od škofa zahteval, da naj procesije prepove, kar pa škof ni hotel storiti. Res bi bilo strašno čudno, da pred peščico rogovile-žev bi se morali poskriti vsi pošteni ljudje in opustiti svoja verska opravila.
V	ixlioriciji Imliji je Angleški načelnik odstavil vladarja barodaškega, kterega so bili pred nekimi meseci zaprli, češ, da je hotel angleškemu poveljniku zavdati. Sodnija mu sicer tega ni mogla dokazati, a oklic načelnikov pravi, da vlada angleška ga odstavi ne. zarad očitanega mu hudodelva, ampak zarad slabega vladanja. Dežela pa bode ohranila svojo sanioftalnost in naročilo se bode vdovi prejšnjega vladarja, da kakega sorodnika vladarjevega vzame za svojega in da se bo (emu potem izročilo vladarstvo. Odstavljenemu knezu bodo stanovanje odločili v briti-ški Indiji ter mu bodo dajali letno pokojnino. Iz vsega tega je razvidno, da Angleži so iskali le prilike v svoje roke dobiti kraljestvo barodaško, ktero je tako veliko kakor zemlja francoska.
Cesarjevo popotovanje.
Na sv. Marku dan po sv. maši so cesar jahali v Zagvozd. Vreme je bilo deževno. Okoli 9. ure so prišli v Zagvozd, kjer so eno uro počivali in pri ognju sušili premočeno
izprevidi, da je za g. Štiftarja bolje, modrost o verskih stvareh prodajati v Avstriji, nego v Rusiji. Tudi sam forkelj forkeljnast!
Ker bi se Slovenci radi opitali z modrostjo Štiftarjevo, pro3imo tega gospoda, naj kaj kmalo pride domov, najbolje v Ljubljano; tu naj „Štifta" „šolo modroslovja" s pomočjo ruskih rubljev — Rusi radi dajejo za šole — in Slovenci v napredku presežemo vse narode; v omiki se nad ta revni svet povzdignemo tako visoko, da bodemo z nosi segali do zvezd in se nam bodo solnčni žarki ovijali okolo glav. Svet bode moral strme visoko v višave gledati, da bo občudoval naše razsvetljene glave, ktere je g. Štiftar razsvetlil z leščerbo svoje modrosti. In g. Štiftar se bode svetil kot prvak svetovnih modrcev, kot čudež svetovni. Ker nas Slovencev narodi ne bodo mogli z lavorom venčati, bodo nam pa snažili črevlje. In tako srečo nam prinese modrost g. Štiftarja, ki je strašno forkeljnast.
obleko. Iz Zagvozda so se podali v V prebivalci so jim bili daleč naproti prihajali in so jih z veselimi živijo klici spremljali v Vrgorac, kjer so ob treh popoludoe došli. Obiskali so cerkev, šolo pa druga javna poslopja in podelili mnogo avdijenc. Strelci 80. batalijona deželnih brambovcev so oskrbovali dvorno stražo; na večer je bil ves kraj lepo razsvitljen. Tudi mnogo Turkov iz bližnjih pokrajin je bilo po ulicah videti; da so se povsod razlegale narodne dude iu je mladina plesala kolo, ume se že samo po sebi. Drugo jutro 26. odpeljali so se cesar pri deževnem vremenu v M e t k o v i c. Na meji hercegovinski se je bilo zbralo veliko turških Slovanov in nekaj Frančiškanov, ki so cesarja veselo pozdravljali. V Novem selu so zajutrkovali. Mnogo ljudi tistega kraja se je še spominjalo cesarja Franca I., ki je bil tudi obiskal Dalmacijo. Ob V42 so cesar prišli v M e t k o v i c, kjer so bili z navdušenimi živijo klici sprejeti
Deželni zbori.
Štajarski zbor je pri razpravi o ljud skih šolah 23. t. m. določil, da po '/a odstotka od zapuščinin se ne bode več prišteval v pen-zijski učiteljski zaklad, dasi je ces. namestnik hudo ugovarjal. Dr. Vošnjak je tožil, da se slovenščina v šolah preveč zanemarja, ter je zboru priporočal, da naj se ljudske šole ne rabijo za ponemčevanje. Deželnemu odboru se je naložila težka naloga, kako se bodo plačevali stroški za ljudsko šolstvo, da bi se deželnemu zakladu ne nakladala prehuda bremena. Dalje naj deželni odbor preiskuje, kako bi se premenilo imenovanje učiteljev, in naj tudi ministra bogočastja še enkrat prosi, da bi se za Gornje-Štajarsko napravilo posebno učitelj sko izobraževališče. V seji 26. t. m. se je sprejel vladin predlog o novi metrični meri pa mestni red za Gradec po nasvetu odse-kovem vkljub ugovarjanja ces. namestnika Proračuu za penzijski zaklad učiteljski se je potrdil ter deželnemu zboru naročilo skrbeti za to, da omenjeni zaklad dobi v svoje oskrbovanje. Ces. namestnik je odgovoril, da od vlade naj se v tem oziru ne pričakuje ničesa
V	po reškem zboru so Beli pa tovariši vlado vprašali, zakaj se je v nekterih ljudskih šolah vpeljal nemški jezik. Proračuna zemljiš-nega odveznega in penzijskega zaklada sta se potrdila, ravno tako tudi opravilni red deželnega zbora, Vlada je zboru izročila predlog, da bi država prevzela posilne delavnice. Kavno tak predlog se je izročil moravskemu zboru.
V	predarelskem so vlado interpelirali zarad nekega učitelja, ki je otrokom spisoval zabavljice o odpustikih ter preslavljal Martina Lutra in njegovo krivoverstvo. Radovedni smo, kaj bode vladini zastopnik na to odgovoril.
Linški jc boje svojo nalogo že dovršil in se bode morda danes že sklenil.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. aprila.
(Sram vas bocli!) Naš članek o „Ilerren-abendu" je bil po Ljubljani zbudil občno pohvalo in pripoznanje, kar nas zelo veseli, ker je iz tega spoznati, da vsaj pri večini našega prebivalstva moralnost ni še ob tla, dasiravno
Horda jo hvali zato, ker prihaja iz „kulturne" dežele! Tedaj, da je le kaj nemškega, je vse dobro, hvalevredno, če je še tako nesramno. Še v nesramnem „Tagblattu" dozdaj nismo brali niti črtice hvale ali priporočanja Steid-lerjeve pohujšljive družbe, dasiravno tudi graje ne. Kaj bo rekla vlada k temu, da list, ki nosi c. k. orla in se imenuje v rad en list, take
s........priporoča in spodbuja ljudi, da naj
jih gredo gledat! Ali vladi res ni nič ležeče nad tem, kako ljudje o nji mislijo? Ali nemčurjev in njihovih listov res ni več ničesar sram? Zadnji večer je bilo pri Tavčarji zopet vse natlačeno — pazljivo poslušajoče in naj-gršim kvantam in nikakor več dvoumnim pan-tomimam ploskajoče nemčurske inteligence. Opombo včerajšnje „Laibacherice": naj tisti, iterim petje teh „Volkssiingerjev" (ka-li?) ni po volji, gredo k Frančiškanom koralno petje poslušat, vrnemo vladnemu listu s pristavkom, da je še po več krajih lepše petje slišati, ko ono v „Ilerrenabendih", n. pr. po lužah, kjer žabe regljajo. Sicer pa nikakor ne zavidamo vredništva „Laibacheričnega" zarad njegovega okusa; saj tudi živd ljudje, kterim so črvi, gosence in — še kaj druzega — slastna jed. Sram vas bodi!
(X. občni zbor slovenske Matice) bo 19. maja 1875. leta ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Predsednik nagovori zbrano skupščino. 2. Poročilo o odbo-rovem delovanji od 1. marca 1874. do konca aprila 1875. 3. Račun od 1. julija 1873. do 1. julija 1874. 4. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled § 9. a) Matičinih pravil. 5. Proračun od 1. julija 1874. do konca junija 1875. 6. Volitev 11 odbornikov, in sicer: 8 odbornikov namesto onih leta 1870. voljenih, ki so: a) izmed ljubljanskih: dr. J. Bleiweis, J. Tušek, J. Vavru; b) izmed vnanjih: grof J. Barbo, J. Gorup, Fr. Kandernal, L. Svetec, dr. J. Ulaga; — 2 odbornika namesto umrlih ljubljanskih: dr. E. II: Costa in dr. L. Vončina in l namesto dr. Razlaga, ki je odstopil. — Pri volitvah odbornikov slov. Matice se vštevajo tudi volilni listi tacih družbenikov, ki sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake prevare (§ 11. pravil).
(Svilorejceml) Kmetijska družba kranjska iuia še dokaj semena svilnih črvičev popolnoma zdravega. Kdor ga hoče kaj dobiti, naj se brž oglasi, da ne bo prepozuo, ker spomlad se je pričela.
(K vojaškim vajam) so poklicani reser visti iz let 1860, 1868 in 1870 in sicer prva polovica 15. maja v Ljubljano. Vaje bodo tra jale tri tedne. Meseca avgusta pride druga polovica na vrsto.
(Slovensko cjledišče.) Gospod Šušteršič ni imel tako polne hiše, kakor bi mu jo bili mi želeli, dasiravno jc bil večer za občinstvo zelo zabaven. „Zblaznela je", igra polna tragičnih prizorov, je bila igrana s popolno vajenostjo gospodična Podkrajšekova in gospod Schmidt pač razumita zamisliti se v take naloge in jih naravno, brez pretiranja naslikati. Gospodje
željna hčerka, gospod Jeločnik bi bil moral le pri nastopu malo bolj hitro obračati svoj jezik, sicer je igral hvalevredno, posebno tam, kjer se je moral gluhega delati.
V nedeljo 2. maja, to je dan pred sejmom o „Trjacih", bo imel v svoji stroki neprekos-ljivi gosp. K. Schmidt svoj večer. Menimo, da že to zadosti napolniti mu hišo, če bi tudi igra ne bila tako mikavna, kakor so „Francozi v Kamniku", ljudska igra v 3 delih ali 8 podobah iz zgodovine naše domovine, ktero je po pravljicah starih ljudi spisal J. Alešovec in ktera se bo ta večer prvikrat igrala.
Tedaj izvirna igra iz zgodovine naše, ki se ima prvikrat igrati gospodu Schmidtu na korist, to nam je zanesljiv porok, da bo gledišče na vseh prostorih polno, da še vsi, ki bi radi videli in slišali igro in gospoda Schmidta v nji, ne bodo prostora našli, ako si za časa ne preskrbe vstopnic. Posebno prigovarjanje in priporočanje po vsem tem bi bilo odveč.
(Benefico) bo imela drevi igralka in pevka dramatičnega društva gospodična Namretova. Dala bo tri manjše igre, kterih pa je vsaka jako kratkočasila, namreč: „Benefica", burka 1 dejanji, „Pes in mačka", burka v 1 dejanji, ki je zelo všeč bila občinstvu, in „Vino, ženske, petje", opereta v 1 dejanji, v kteri pojete gospodičini Piskarjeva in Namretova. Tedaj prav mikaven večer, upamo, da bo občinstvo z obilnim obiskovanjem pripoznalo pridnost beneficijantinje ter jo spodbudilo za prihodnje.
Nolli, Šušteršič in Jeločnik ter gospodična Le darjeva so vrlo pomagali, da se je igra v po polno zadovoljnost vršila. — Burka „Gluh mora biti", z dovtipi in smeh budečo šalo dobro zabeljena, bi se bila po naših mislih
jo nemška kultura že več let razjeda. Kaj pa? lahko malo bolj živahno igrala, potem bi bila bomo rekli „Laibacherici", ki v predvčerajšnjem i svoj namen še bolj dosegla, dasiravno je tudi listu hvali in priporoča te „Herrenabende"! j tako zlasti gospod Kajzel nezmerno smeha Vladni list tedaj javno hvali največo nesram-i zbudil. Gospod Šušteršič je bil v maski origi nost, ki seje do sedaj še v Ljubljani videla! \ nalen, gospodična Piskarjeva zala možitve
Razne reči.
—	Umor. V Muhelčah pri Križniku na spodnjem Koroškem je prenočil lašk kramar v krčmi. Ko je zvečer že malo preveč pil, jame šteti svoje denarje tako, da je krčmar to videl. Prineso mu slame v izbo, na ktero se vleže in zaspi. Po noči sliši dekla, ki je šla pod streho spat, tujca milo stokati; a strah je je tako, da si ne upa iti gledat, kaj se godi. Ko pa zjutraj vstane, v spodnji izbi ni več niti tujca niti slame, na kteri je spal. To se ji čudno zdi, zato gre pravit županu, kar je po noči slišala, in ta naznani vso reč sodniji. Preiskava je pokazala, da je krčmar zaklal tujca ter truplo v Dravo vrgel; našlo se je pozneje pod Velikovcem. Iludodeluik je v pesteh sodnije.
—	Duhovske spremembe. V lavant. škofiji: Č. g. Jože Kukovec je postal provizor pri sv. Andražu v slov. goricah. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Valentin Kranjc v Muto; Jože Sinko k sv. Lovrencu v slov. goricah in Janez Kunce za II. k sv. Križu pri Lutomeru. Č. g. Martin Černivec, župnik pri sv. Andražu
slov. goricah, gre v stalni pokoj. — Fari sv. Andraža v slov. goricah in sv. Ožbalda pri Dravi ste do 4. Junija razpisani.
— Društvo za povzdigokonjereje na Štajarskem pod vodstvom grofa Attemsa bode letos popisalo vse za pleme sposobne konje. Ta splošen popis konj se bode letošnjo pomlad in prihodnje poletje po pozivu ministerstva za kmetijstvo izvrševal po vsem Šta-jaru, kjer koli se gojijo konji.
Tak popis, v kojem se imajo imenovati le kobile za pleme od 3. leta naprej, je jako potreben, da se zna, kje se konji rede, kje in v kojem številu so kobile, kojega plemena, kak» so plodne, ker se le po tej poti more zvediti,. koliko število žrebcev se iuia v kateri kraj postaviti, bodi si z vstanovljenjem novih, ali pa r. dopolnjenjein že obstoječe štacije za plemenske
žrebce, in sicer s tem, da se bodo cesarski državni žrebci dajali v privatno oskrbovanje, ali pa privatnim dovoljevalo žrebce spuščati
Dalje je namen, da se pri tem popisevanju kobil za pleme tudi napravi pregled deželskih konjskih plemen, v kterega se imajo staviti bolje kobile za pleme. S tem misli se doseči, da se najbolje kobile ne bodo jemale za voj sko, kakor tudi to, da se lete razznanijo, da se po takem konjerejsko znanje bolj razširi iu da konjerejci stavljajo neko čast v svoje delovanje. Upati je, da bodo štajarski konjerejci že po svoji zdravi pameti z veseljem pozdravili to napravo društva za konjerejo, da ga bodo kolikor le mogoče podpirali in ničesa ne opustili, da se pri tej priložnosti popiše vsaj 70% ali dve tretinji vseh kobil za pleme, da se po takem po ministerstvu dovoljenih 5000 gld. kolikor mogoče obrne v največo korist.
—	Lepo sorodstvo. Poštenjak je prosil dekleta za roko v zakon; rekel pa je: „Meni je dolžnost, naznaniti vam, da nimam razun svoje dobre službe nikakoršnega premoženja in da je bil eden mojih stricev s smrtjo kaznovan". Smehljaje se odgovori deklica: „Jaz tudi nimam premoženja, pa tudi ne službe; sorodnikov sicer nimam, kteri bi bili s smrtjo kaznovani, pa dovolj tacih, ki so bili zaslužili obešeni biti".
—	Kaznovani ponos. „Zdaj sem bil teden dni na deželi", je rekel dr. Ilonvile v Londonu. „Saj je bilo tudi v časnikih brati", se nekdo oglasi. „Kako pa?" vpraša ponosno veseli zdravnik. „S temi besedami", odgovori oni: „Zadnji teden so jih v Londonu in predmestjih 140 manj pokopali".
—	Dvoumna beseda. Imenitni angleški govornik Sheridan očital je v enem svojih govorov nižji zbornici, da je podkupljiva. Obsodili so ga, da mora na kolenih prositi odpuščenja. Sheridan je to storil, a vstavši obrisal si je prah z obleke rekoč: „Zbornica je umazana."
Slavno vredništvo!
„Slovenskemu Narodu" sem poslal naslednje vrstice, pa imam malo upanja, da bi jih vredništvo sprejelo, morebiti jim „Slovenec" privošči nekoliko prostora.
G. pisatelj podlisteka „Lemenatar"! V spisu svojem „Lemenatar' smešite častitljivo cerkveno napravo, semenišča in posebno ljubljansko semenišče, pri kterem celo napis „Vir-tuti et Musis" milosti ne najde. Sicer biVam lahko v spomin klical znani „sancta sancte" ter opomnil, da je — po tem izreku vsaj — breztaktno take naprave in cerkvene šege ter svete zakramente zasmehovati, pa ne vem, ali imate še čutilo za kaj tacega. Vprašam le: Kedaj je semeniško vodstvo kteremu bogo-slovcu prepovedalo pečati se z drngimi znanstvi, ako pri tem ni zanemarjal bogoslovskih študij? Bi bilo morebiti bolje, ako bi bogoslovci svoje bogoslovske tvarine zanemarjali, ko bi zjutraj in zvečer ne molili, ko bi ne hodili k sv. maši, ko bi se na počitnicah ne pečali z duhovni in ako bi jih smel v semenišči vsakdo motiti, če ima kaj opraviti ali ne? Se li komu krivica godi, ako se bogoslovcem pri vsaki priliki ponavlja, da kdor hoče biti mašnik Najvišjega, naj prosi za milost poklica? Je li to sila, če mu pravi: „Nec quisquam sumat sibi honorem, sed qui vocatur a Deo, tanquam Aaron?" Da, gospod, resnica je, „si non es vocatus, fac ut voceris", če pa tega ne moreš, popusti bogoslovje. To jih je mnogo že storilo in ravno semeniško vodstvo ni nikomur prigovarjalo, da
naj zoper svoje nagnjenje ostane v semenišču. Morebiti je g. pisatelj slišal o nekem Medvedovem Jožu, kteri je bil več let v Alojzijevišči, potem eno leto v bogoslovju; ker pa ni čutil v sebi poklica dober duhovnik postati, je v drugem letu semenišče zapustil in šel drugam sreče iskat. Kedo od vodstva ali drugih mu je zavoljo tega kako žal besedo rekel? Ako kme-tiški ljudje neradi vidijo, da gredo njihovi sinovi drugam, kakor v semenišče, je gotovo med glavnimi vzroki tudi ta, da jih je toliko, ki pri vsi svoji učenosti še toliko takta ne ohranijo, da bi to, kar je očetu in materi drago in sveto, saj pri miru pustili. Stavim kolikor hočete, da, če ste kmečkega stanu in če oče in mati o Vašem spisu „Lemenatar" vesta, jima je žal za vak krajcer, ki sta ga za Vašo omiko potrosila.
Nekdo, ki je tudi v semenišču bil.
Ker ste spis „Lemenatar" sprejeli v svoj list, se toliko bolj zanašam, da mi moje prošnje odrekli ne hote. S spoštovanjem Vaš A. P.
To sem pisal „Narodu". Gospodu dopisniku „Narodovemu" opomnim le, da nekdaj je bila hvaležnost v časti pri ljudeh in da je Julij Cezar bolestno zaklical: „Tudi ti, sin?" ko je ugledal Bruta, kterega je bil za sina vzel, med svojimi morilci. Ako kedo več let vživa dobrote iz duhovne roke — Alojzijevišče in semenišče ste duhovni napravi — se vendar ne spodobi dobrotnike svoje z blatom ometa-vati, če se tudi z njihovim mišljenjem ne strinja. Ali je morebiti hvaležnost tudi reč, ki se z „omiko" zediniti ne da? Pač žalostna „omika"! Ni li bolji pes, ki dobrotniku svojemu roko liže, osel ali vol, ki poznata vsaj jasli svojega gospoda, kakor tak „olikanec"?!
A. P.
Listnica vredništva.
C. g. A. P. v P. 10 gld. za „Slovenca" prejeli. Prisrčna Vam hvala; Bog daj še mnogim tako dobro misel, potem bode rana naša kmalo zaceljena.
Umrli so:
20. aprila. Marija Rus, inarelarskega pomočnika hči, 9 1., za vnetjem vratu. — Matija Ulc, delavec, 75 1 , za prisadom v pljučih. • Marija Ložar, delavka, 50 i., za oslabljenjem.
27, aprila. Matevž Celar, hlapec, G3 I., za rakom. — Marija More, delavka v cig. fabr., 40 1., za oslabljenjem — Helena Vidic, čevljarja žena, 25 1., za jetiko.
Eksekutivne dražbe.
30. aprila. 3. Tone Lazar-jevo iz Pirč (885 gl.), — 3. Jan, Stanič-evo iz Koprivuika (833 gl.),
—	3. Andr. Stamfel-novo iz Banjaloke (370 g!.), vse v Kočevji. — 3. Jan. Lekan-ovo iz Laz (3930 gl.). — 3. Jan. Kogovaek-evo iz Laz (3255 gl.), — 3. Jan. Jerina-vo iz Zgornje vasi (3070 gl.), — 3. Mat. Dreniklovo iz Spodnje vasi (1340 gl.), vse v Planini. — 3. Mat. Magaj-evo (1620 gl.), — 3. Juri Turk-ovo iz Jelševnika (150 gl.), obe v Črnomlju. — 3. Edvard Stubel-novo (3665 gl.) v Ratečah, — 3. Jak. Oberstar-jcvo iz Vizcjc (330 gl.), -- 3. Mih. Skufca-vo iz Vizejc (1145 gl.), obe v Žuženberku. — 3. Pavel Kapel-novo iz Kala (400 gl.), — 3. Pavel Pcnk-ovo iz Sla-vine, obe v Postojni. — 3. Mih. Pctrie-evo iz Dolenj (1244 gl.), — 3. Fortunat Žgur-jevo iz Podrage, obe v Ipavi..— 3. Matej Janc-evo iz Velikega Maruševega*-\267 gl.), — 3. Marije Pirnat-ovc iz Srednjega Arta (610 gl.), obe v Krškem. — 3. Jak. Frantar-jevo iz Ihana (250 gl.), — 1. Lovro Jerak ovo iz Dovskega, obe na Brdu. — 2. France Pirc-evo iz Malenske vasi,
—	3. Jan. Malner-jevo iz vinske Rebri (920 gl.), obe v Rudolfovem. — 3. Josefe Vanter-jeve iz Kandije, — 2. Jan. Kotar jevo iz Moravske gore (1042 gl.), obe v Litiji. — 3. Tone Tekavc-cvo iz Spodnje vasi (1365 gl.) v Ribnici. — 1. Mart. Pire evo iz Pregriča a. (2210 gl.) b. (2176 gl.),
Idriji.
1. maja. 3. Mat. Drobnič-evo iz St. Jurja (931 gl.), — 2. Jan. Stražišar-jcvo iz Jezera, — 3. Jan. Hribar-jevo (168 gl.), — 3. Jak. Zalar-jevo iz Studenca (1714 gl.), — 2. Valentin Ber-gant-ovo iz zgornje Šiške (2717 gl.), vse v Ljubljani. — 3. Rrimož Majdic-evo iz Podoreha (140 gl.), — 1. Luk. Burja-vo iz Vrha (2000 gl.), obe na Brdu. — 3. Jan. Kobe-tovo iz Vrha, — 3. Mat. Marentič-cro iz Tribuč (1415 gl.), — 3. Jož. Strucel-ovo (1850 gl.), vse v Črnomlju. — 3. Mar. Vidrih-ove iz Malo vasi, — 3. Jan, Lazar-jevo iz Male vasi, obe v Laščah.
3. maja. 3. M. Zrinšek-ovo iz Gošič (3 50 gl.) v Ložu.
TelcKralienc denarne ceni' 28. aprila.
Papirna renta 70.60. — Srebrna renta 74.75. — 18601etuo državno posojilo U 1.65 — Bankine akcije 958. — Kreditne akcije 836.—.— London 111.15 — 8rebro 103.15, — Ces.hr. cekini — 5.24.20Napoleon 8.88.
Dennretvene rene. 27. aprila.
Državni fondi.	Denar. rllagu.
5% avstrijska papirna renta ....	70 50	70 80
5"/,, renta v srebru..............74 80	75.—
Srečke (loži) 1854. 1..............105.—	105 50
I, „ 1860. 1.. celi.....11-2__j 112.26
„ „ 1860. i., petinke . . .	116 —	116.60
Premijski listi 1864. 1.,............138,—	138.25
Zemljiščine odvezniee.
Stajarske po 5%........... _	94, _
Kranjske, koroške in primorske po 5°0	86.50	—.—
Ogerske po 5%..................80.25
Hrvaške in slavonske po 5% ....	80.75	80.75
Sedmograške po 5% ......78 —	78^50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............967.—	968.—
Unionske banke ........	114.65	115.25
Kreditne akcije ........	238.—	238.25
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	800,—	805.—
Anglo-avstr. banke.......136.50	136.75
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	164.25	167.75
Tržaške „ 100 k. d. .	109,—	109.50
„ ,. 50 „ „ ., .	54 50	55.—
Budenske „ 40 gld. a. v. .	27.75	28.50
Salmove „ 40 „ „ „ .	35.75	; 36 50
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .j 27.75	| 28,-
Clary-jeve „ 40 „ ..........27.50	28,—
St. Genois „ 40 „ „ „ .	27.50	28,—
Wiudischgrätz-ove „ 20 „ ..........21.25	21.50
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22.75	23.76 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............3.25—	5.25 —
Napoleonsd'or..................8.88	8.88 —
Srebro......................103 40	103.50
Prodaja se
na lepem prostornem kraju pri kantonski cesti pol ure nad Ljubljano: Iii-!)» s štirimi sobami, živin« skiiti hlevom, podom, kozolcem in vodnjakom.
Okoli hiše je lep sadni vrt in zemljišča nekaj čez 6 oralov. Na tem prostoru je tudi opečni ca z dvema pečema in zemlja prav dobra za opeko.
Kaj več se zve pri Jan. Kunovar-ju hiš. št. 15. v Dravljah, ali pa pri Lovr. Vodniku, kamnoseku v kolodvorskih ulicah v Ljubljani.	(29—4)
) )
10.000 plirje?
pupilarnega denarja se posojuje proti 6% obresti in postavnemu zavarovanji. Oglasi se pri
dr. Mosclie-tu.
V Ljubljani 22. apr. 1875. (34-3)