Letnik II. (I.VII.) V Ljubljani, 15. aprilja 1904. List 15. DANICA CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Anton Bonaventura, po božji in apostolskega sedeža milosti knezškof ljubljanski vsem vernikom svojo škofije- mir, srečo in blagoslov \ Gospodu našem Jezusu Kristu. Ko sem bil meseca januarija v Rimu, videl sem v vatikanskih muzejih prekrasno sliko, predstavi jajočo trenutek, ko so 8. decembra lSo-L papež Pij IX. razglasili, da je nauk o brezmadežnem spočetju device Marije od Boga razodet, torej verski nauk. Naslikani so tudi oni možje, ki so to resnico znanstveno dokazovali in temeljito dokazali. Med njimi sedi učeni jezuit Pas-saglia; spisal je v istem času tri debele zvezke, v katerih zmagoslavno dokazuje, da je prečista devica Marija zares brez madeža izvirnega greha spočeta. Pa kaj se dogodi? Strastna ljubezen do domovine ga tako zaslepi, da ves gori za zediujeno Italijo in hoče, naj se papežu njihove dežele vzamejo, ker drugače velika, zedinjena Italija ni mogoča. V tej strasti zapusti jezuitski red in, o strahote, odpade tudi od katoliške cerkve. Gospodje vatikanski gredo k svetemu Očetu in jim svetujejo, naj se odpadnik izbriše iz omenjene slike! Toda sv. oče Pij IX. rečejo, da naj se ne izbriše, ker gotovo se bo še spokoril in vrnil v cerkev, saj ga ne bode zapustila prečista devica Marija, katero je tako slavil in poveličeval! Upanje sv. očeta se je izpolnilo. Umrl je pred 17 leti; toda pred smrtjo je vse svoje zmote preklical in se ves skesan vrnil v sv. katoliško cerkev, nazaj k brezmadežni devici in materi božji Mariji. Ta dogodek, predragi v Kristu, naj nas vse vname, da bomo prav iz srca častili Marijo brez madeža spočeto, ter posebno ob petdesetnici na spominj slovesnega razglašenja tega nam milega nauka priporočimo njej sebe, svoje družine, vso skotijo in vso sveto katoliško cerkev, naj nam pomaga, da v strasteh in nevaieostih naših dni ne zaidemo s pota luči in :esnici na pot zmote in teme. Zato poživimo vero v resnico, da je prečista devica Marija res brez madeža spočeta. Ker pa sv. katoliška cerkev od nikogar ne zahteva slepe vere, ampak le razumno vero, naj o tej resnici nekoliko izpregovorim in vam pokažem, da to ni nova resnica, ampak od početka v božjem razodenju obsežena. 1. Najpoprej si pokličimo v spominj resnico, da je prečista devica Marija v resnici Mati božja. V sv. pismu se Marija nikjer ne imenuje naravnost Miti božja, pač pa se uazivlje „Mati Jezusova"' ali „Mati Gospodova"-. To nam zadostuje. Saj je Gospod Jezus pravi Sin božji. Kaj pa je rekel angelj, ko je prišel devici Mariji oznanit, da bo Mati Zvcličarjeva? Kdo je ta Zveličar? Rekel je: „Ne boj se, Marija, ker našla si milost pri Bogu; glej spočela bos v telesu in rodila sina in imenuj njegovo ime Jezus; ta bo velik in sin Najvišjega imenovan1 . . . sveti Duh bo prišel vate in moč Najvišjega te bo obsenčila in zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji".s Sin M irije device je sin Najvišjega, sin božji, torej je devica Marija mati Sinu božjega, ne sicer po njegovi božji, pač pa po njegovi človeški naravi. Kaj pa sledi za devico Marijo od tod, ker je Mati božja? 1 Ivan 2, 1; L>»i. - Luk. 1, 11 :: Luk 1, .11. 1 Luk. 1, 35. Gotovo njeno največje povišanje nad vse druge stvari. Saj je k«.t Mati božja stopila v najbolj teMto zvezo s samo presveto Trojico. Kakor j v mati sorodna sinu. tako je Marija kakor mati sorodna s samim Sinom božjim, ter ima kar naravnost materine piavice nad njim; saj samo sv. piMiio p-.avi, da ji je bil podložen.*' V posebni zvezi je tudi z Bogom Očetom, ker je isti Jezus sin Boga Očeta po božji naravi, kateri je sin Marijin po človeški naravi; na pravo mater svojega sina more nebeški Oče le s posebnim do-padanjeiu. le s posebno ljubeznijo gledati, ter jo po milosti sprejeti v svojo prvorojeno hčerko. In kaj bi rekli o njeni zvezi s svetim Duhom. Saj je po vsemogočni volji sv. Duha postala Mati JeztiMna? /a lo zvezo nimamo v našem človeškem jez ki: bolj primerne besede, kakor da jo imenujemo nevesto >v. Duha. Mati Boga Sina, hčerka Boga Očeta, nevesta sv. Duha! Kdo bi mogel to trojno čast in vzvišenost Marije nad vse stvari popolnoma razumeli? Ni čuda, ako cerkveni učeniki trdijo, da je čast božje Matere neizrekljiva, kakor je ne razumljiv Bog sam. Skol Ba/ilij iz Selevcije pravi v enem svojih govorov : »Kakor je popolnoma nemogoče razumeti Boga in ga opisati, tako tudi skrivnost božje Matere presega vsak razum in \sak jezik'. o Ker je Marija kakor Mati božja tako neizmerno vzvišena nad v>e stvari in tako tesno zdru-žena s >anio sv. Trojico, pač ni čudno, ako so cerkveni očetje trdili in v si kristijanje kaj radi verovali, da je ona zares prečista, brez madeža katerega koli greha. Pomislimo Boga Očeta. Od vekomaj si je Marijo izbral za mater svojega včlovcčenega Sina, zato pa tudi iz ljubezni sprejel za prvorojeno hčerko s v« »jo. T« »da bi li mogel Oče nebeški Marijo tako poveličati in njo tako ljubiti, ko bi njeno dušo omadeževal kak greli? Saj Bog samo greh sovraži. K sebi v nebesa ne vzame nobene duše, naj bo se tako >veta. pa ima vcnderle kak ma-dežek na sebi: prej mora v strašen ogenj vic, dokler se ne očisti. Bi h mogel torej dopustiti, da se ljubljena hčerka njegova omadežuje? Ne. moral in mogel je za to poskrbeti, da je vse živenje • »stala brez najmanjšega madeža. Kaj pa Sin božji? Ali ni tudi njemu greh najbolj zopern? Saj se je prav zato včlovečil, da, prav zato je umrl strašne in grenke smrti na križu, da uniči greh! In Mati njegova Marija naj bi bila s kakim grehom omadeževana, torej njemu zoprna, njemu ostudna! Ne, to ni mogoče! Saj jo je kakor mater iz srca ljubil in prav zato moral obvarovati vsakega, tudi najmanjšega greha. Iti Duh sveti? Kaj ne, Marija je njegova nevesta. V Mariji je dovršil največji čudež ljubezni božje; iz njene krvi in iz njenega mesa je vpodobil človeško telo samega božjega Sina. V Mariji so st torej godili nerazumljivi čudeži ljubezni sv. Duha? In Duh sveti naj bi bil pripustil, da bi se ta sveti hram njegov omadeževal, oskrunil? Ne, kaj tacega misliti nam ne dopušča verno naše srce! Zato ima prav sv. Avguštin, kateri pravi, da kadar se govori o grehu, ne sme se radi časti Gospodove na sv. devico Marijo še misliti ne.' Smrtno ni mogla grešiti, ker bi se to protivilo onemu sovraštvu, katero je sam Bog postavil med njo in med satanom; pa tudi lahko od-pustljivega greha ni mogla storiti, ker akoravno vsak greh ne razdere prijateljstva z Bogom, grd madež je venderie in o Mariji onda cerkev ne bi mogla reči: „Vsa lepa si, Marija, in madeža ni na tebi".- Cerkveni zbor tridentinski kar naravnost kakor verski nauk trdi, da »je blažena Devica v vsem živenju tudi od najmanjšega greha čista ostala"/' Taka čistost od najmanjšega greha bi pa nemogoča bila, ko bi v Mariji ne bila zadržana morebiti celo popolnoma iztrebljeua tista huda poželjivost, katera v naši naravi ostane še po sv. krstu, iz greha prihaja in v greh nagiba. Ta poželjivost sicer sama na sebi ni greh; vender je pa nekak madež za dušo, ako se vzbuja in človeka nadleguje. Da device Marije taka poželjivost ni nikoli nadlegovala, ni sicer versk nauk, vender je pa gotova resnica, katera se je v cerkvi vedno priznavala in se trdila v nauku o vsestranski brezmadežnosti Marijini. Saj so vedeli cerkveni učeniki, da se je morala Mati božja lesketati v taki neomadežanosti, od katere se za Bogom in Kristom večja misliti ne more. 1 De nat. et grat. c. 36 n. 42. - Prim. Vis. Pes. 4, 7. :: Sess VI. can. 23. Da, prav verjetna je tudi pobožna misel, da Marija sploh ni mogla grešiti. Tudi to prednost njena čast nekako zahteva, in prav lepo se vjema z verskim naukom, da nikoli tudi najmanjšega greha ni storila. Misliti si moremo, da ji je Bog zoper smrtne grehe dal poseben dar popolne stanovitnosti, zoper lahko odpustljive pa poseben dar neotnahljive vtrjenosti v milosti. (Daljo prihodnjič). III. povelikonočna nedelja. Se eno malo. (Ivan Ki.) V božjem stvarstvu je mnogo bitij, ki žive silno dolgo vrsto let. Drevesa se imenujejo, ki se jim prisoja ogromna starost. Na otoku Tenerifa v mestecu Orotava je stalo do 1. 1868. tako zvano drakonovo ali krvno drevo „Dracaena Draco", ki so mu prisojali starost 5 —6000 let. Videlo bi bilo torej Adamovo dobo. Imenovanega leta pa ga je vrgel ter vničil vihar. V sveti deželi na Libanonu so cedre, ki so gledale kralju mesta Tira ter Davidovemu prijatelju Hiramti v obraz in morda je že celo katero njihovih družic Hiram poslal Davidu, ki je tako skrbno pripravljal cedro-vino templju, kojega bo pa opravičen postaviti še le Salomon, sin. Pripisujejo jim namreč starost blizu ali nad 3000 let. Ob prejšnji veliki cesti, ki na Kranjskem vodi z Javornika do Save, je rastel borovec, kojega se spominjam prav dobro. Vsemu kraju je dal ime, ker se tej okolici sploh pravi „Pri borovcu". Pred več nego 200 leti pišoči Valvazor ga je prisojal onim častitim drevesom, pod kojimi so sodili naši predniki ter imeli svoje srenje. Vgonobila ga je nemila osoda; iz njegovega lesa pa stoji danes tam ob cesti krasno izdelan križ. Tik pod ratežko župno cerkvijo na Goren-skem pa raste menda najveličastneji jesen naše dežele, ki se mu mora prisojati starost vsaj svojih 500—700 let. Neko spoštovanje do božje narave te preveva, ko mu gledaš v silno visočino ali pa v njegovih vej in njegovega debla nenavadno obsežnost. Tudi njega je precej zelo pokvarila 1. 1903. množina snega. Kakor rastline, tako tudi živali dosegajo nenavadno število let. - Velikanu slonu jih je vsojenih redoma precej nad 100: človeške besede posnemajoča papiga, ki jo rede ljudje v svojo zabavo, tudi doživi več nego 100 in nevarni krokodil v Nilu pride nad 100 let. In ti, dragi poslušalec, ti venec stvar-jenja - človek: koliko let je pa veči del tebi? Človek, ta oblagodarjenec božje milosti, ta se redoma ne more ponašati s tem številom let. kakor se diči ž njimi rastlinstvo ali živalstvo. Pevec psalmov ti našteva njihov broj, ko pravi: „Naše živenje trpi 70 let; in pri najmočnejih SO let: in kar je čez. bridkost je in bolečina". (..Psalm. 89, 10.) Ce katera božja stvar, mora torej pač človek v prvi vrsti sebi vpriditi besedo današnjega sv.evangelija glasečo se: „Še eno malo". Kako to glede na razmere našega živenja in sebi v blagodejen pouk. premislimo natančneje to uro. Na svojost človeškega živenja oprt naj s Tomo Kempčanom kliče slednji zemljan: „Nečimrnost nad nečimrnost in vse je nečimrnost." (I. knjig. 1.) Kjer že biva, kamor se gane. povsod je tako, da se človeku vedno bodi si bolj na rahlo ali pa tudi dosti določno za-klicavati smejo svete današnje evangeljske besede: ,,Se eno malo!" F3remoženja mu je vsodila n. pr. mila božja roka. Tudi po sreči mu gre ob njega delovanju in njega podjetjih. A kolikrat se, žal, mora venderle prepričati glede svojega imetja resničnosti tistih sv. besedi, ki govore o zakladih, katere ..konča rja ali molj in ki jih izkopljejo tatovi in ukradejo." (Mat. 6, 19.) Torej je prav bogatemu zapisan svetopisemski izrek: ..Še eno malo". Veselje se tudi lahko kupi s premoženjem ; ker česa vsega ne zmore na zbeganem svetu kepa zlata: zlatom otovorjenega slona prav lahko spraviš vrh Triglava. A veselje, pravo veselje kje le je ono doma? ..Preljubo veselje, oj, kje si doma? . . Te iščem za mizo. kjer dobro jedo, Na plesu pri godcih, kjer sladko pojo . . Te iščem po polju, kjer rožce cveto . . Poslednjič veselje še le zasledim . . Glej, tamkaj z otroki prijazno igra. Jim kratek čas dela, pri njih je doma . . . A edno veselje le čaka na me: V presrečni deželi, kjer mlado je vse — Le tamkaj je pravo veselje doma.44 (Slomšek; Ves. dom.) Glejte, tudi veselju na svetu je torej začrkan grobni napis: „Še eno malo". Zdravje vrh premoženja in veselja: kako zaželena posest! Zdravemu zemljami se vsa božja narava kakor v obraz smehlja. Sveže zdravje je tu na zemlji prav za prav še le pravo živenje; saj je bolnik na pol mrlič. Le zdravemu ima cvetica svoj vonj; le zdravemu družba dobrih 11111 ljudi svojo prijetnost; tudi solnce gori na nebu se le zdravemu zdi pravilno zažgano. A v kako krhki posodi nosiš, dragi, to svoje zdravje to svojo tako dragoceno posest! Saj je tebi pisana beseda v Jobovi knjigi, (14, 1 -2.) ki naj zveni prav posebno še noter v prebujno ti mlado zdravje: „Človek, rojen od žene, malo časa živi in je z mnogimi nadlogami obdan. Kakor cvet se prikaže in vsahne.44 Torej pomni v svojem zdravju te resnice: ..Še eno malo!** Počastovanje se mnogokrat pridruži vsem dragocenim človekovim posestvom na svetu. Ko se je do vsega drnzega popel na zemlji: do premoženja, veselja, zdravja, ko si je nabral izkušenj in učenosti - potem zahrepeni še po časteh -dejal mi je še učencu modri goiitelj. Morda je mislil tudi sebe. ker uprav takrat je bil znatno povikšan v časteh; a povikšanja. to smo dobro vedeli, ni iskal samemu sebi. Kar mi je mož trdil, to mi je v dejanju kazalo pozneje živenje. Časti si želi - in bolj če se je brani v besedah želi skoraj da vsak. Beseda, da ne mara za njo, le zakriva redoma željo po njej. A kaj je prav za prav prav čast? Kaj čast posebno še takrat, ko bi zaslužena ne bila? „Njega čast je v nič. Kakor velika je bila njega čast, tako velika je postala njegova sramota: in njegova visokost se je izpre-menila v žalost44 — toži knjiga Makabejcev (I—1, 41—42.). Tako je, dragi, tudi s tvojo častjo: „Še eno malo." In že koj mladosti je velikokrat vso-jeno to premoženje, to veselje in to zdravje in časih tudi že častno priznanje. In mladost sama: kako krasna in jasna, kako hvaljena je mladost! Kako nerad se poslavljaš od mladosti sosebno še, če si srečen na zemlji. A koliko ti je pa še vsojenih teh srečnih let. dokler se boš mogel mladega imenovati! Ali ti ne bo modra prav kmalu zvenela v uho tožeča beseda: „Zato, mladost, po tvoji temni zarji Srce zdih valo bo mi: Bog te obvarji!" (Preš; Slov. od mlad.) Kako posebno še tebi velja današnjega evangelija beseda: „Še eno malo.44 „Še eno malo44 torej trpi na svetu premoženje, veselje, zdravje, češčenje in mladost - eno malo je prav za prav najdalje človekovo bivanje na zemlji. Eno malo je celo onih tisoč let, ki je preraščajo razne rastline in eno malo stotina let, kojo žive tukaj razne živali. — Z večnostjo unstran groba nimajo te velike številke v božjem stvarstu in te male številke človeških let nobene primere. Zato, dragi, porabimo to eno malo svojega časa na zemlji, da nam zašije onstran groba mesto enega malega to, kar je v resnici veliko, dolgo in brezkončno — in sicer blažena večnost v nebesih. Amen. Zgodi se Tvoja volja!*) Tedaj so jo oropali vsega. Vse so ji vzeli, njeno poštenje, njeno dobro ime, ki jej je bilo edino bogastvo. Ha, kako so jo mučili! Nihče se ) I'n >sim. da mi ne pošiljati- naročnino, če menite delovati kakor obetate. Veselim st* Vasili prihodnjih prispevkov Vrednik. ni brigal za njene solze, za njeno zatrjevanje, da je nedolžna, hladnokrvno so izrekli sodbo nad njo, ter zaničljivim nasmehom na ustnih poteptali njeno mlado, upapolno živenje. Saj oni so navajeni trgati s svojimi razsodbami kakor z žnrečimi kleščami trpeča človeška srca, saj je to njihovo delo, in s:ij oni tega ne čutijo. Da; niso čutili, koliko je trpela njena duša. Verovali so v njeno krivdo ter jo obsodili. S polnim zaupanjem, nestrpno je pričakovala obravnave, saj potem bode prosta! In potem! -Še danes ji zveni po ušesih ona mala besedica ki je potrla ves njen up, ki je vničila vso njeno srečo; mala, a za obtoženca grozna, osodepolna besedica „Kriva". Da. spoznali so jo krivo, ter jo obsodili na več mesecev težke ječe. Obupno se je upirala njena ponosna duša tej sramotni obsodbi. Toda kaj je pomagalo? Po obsodbi so jo odvedli zopet nazaj v celico. Tedaj ni več plakala, njena trpeča duša je izgubila tedaj edino olajšanje: solze. Z divjim obupom v prsih zdrsnila je v celici na kolena in iz dna strtega srca izvil se ji je obupen vzdih: „0, Bog! O, Bog! resi me; ne daj mi več živeti!" Toda rešitve ni bilo, iu vdati se je morala konečno tudi ona v svojo osodo, kakor se jih je moralo vdati že toliko, ki so v začetku morda z obupanim naporom izkusali otresti s sebe sramotno kazen. Z nemo resignacijo vdala se je tudi ona. Včasih je izkušala pozabiti, kje se nahaja. Izkušala se je v družbi sojetnic razvedriti, toda ni se ji hotelo posrečiti. Njeno srce se je počasi vtrdilo v trpljenju, postalo je mrzlo, neobčutljivo. Da bi bila iskala tolažbe v molitvi, na to ni mislila. Saj je prej toliko molila in prosila pomoči, a zaman. Zakaj naj moli sedaj? Česa naj prosi? Morda zdravja, ko bi ji bila smrt le rešiteljica iz trpljenja? Morda sreče? Srečna — ona? Pečat sramote so ji pritisnili na čelo, oropali so ji njeno čast, kako naj bode še kedaj srečna? Čemu naj torej moli? In jutri bode — kakor pravijo v novi kapelici,prva sv. maša, na katero morajo iti vsi jetniki. Naj gredo, ona ne pojde. Čemu? Kaj naj dela v kapeli? Moli? Ha! Toda prišel je drugi dan. Vsi jetniki so šli v kapelo, tudi ona je morala iti. Malomarno je stopila v kot, položila roke križem ter zrla skozi omreženo okno. Fj. tam zunaj v zlati prostosti, tam je krasno. Koliko dragih ima ona tam zunaj, ki niti ne slutijo, ko- liko mora trpeti za sivimi zidovi jctnišnice. Morda se je niti ne spominjajo več. ali morda celo verujejo v njeno krivdo ter jo zaničujejo?! Ta misel jo je spekla v dno srca. Bodite srečni! Obrnila se je od okna, ter se ozrla na altar, na katerem je visela krasna slika: Jezus, ljubitelj duš. Ozrla se je po sojetnicah. Večina njih je molila. Os a neki prosijo? Tolažbe, pomoči od zgoraj ? Kako lahko je včasih tudi ona molila, in kako srečna je bila tedaj Zdi se ji. kakor da bi bili oni srečni časi že davno davno minili. In vender je preteklo od tedaj jcdva nekaj mesecev. Da srečna je bila tedaj; a sedaj sedaj ne more več moliti. Biezbrižno je zrla na altar. Mašnik je ravno odkril kelih, da daruje kruh in vino, cerkovnik je prvič pozvonil. Stresiiila se je pri tet« glasu zvončka. Kaj je to? Kje je neki že slišala ta glas? Zaman je iskala \ svojih spo-minjiii; ni se mogla domisliti kje bi bila že cula ta srebrnočisti, mili glas. Tu cerkovnik je zopet pozvonil. Sedaj se ji je zjasnilo mahoma. Da, da, sedaj ve, kje je že slišala enak glas. Kako dolgo, dolgo je že od tedaj, in kako srečna je bila tedaj! Imela je tedaj jcdva 12 let, ko je v beli obleki z vencem cvetic na glavi, kakor nevesta Gospodova prvikrat pristopila do angelj»kc mize. Bil je to najsrečnejši dan njenega živenja! In tako milo. nežno vabljivo kakor danes, donel ji je ta gias zvončka, ki jo je klical d > Gospodove mize. Solza ji je orosila oko ob tem spominju, nehote je pokleknila, ter sklenila roke. In ku je mašnik povzdignil Najsvetejše, poslušalo je njeno uho željno milodoueči glas zvončka, in njena duša, njena trpeča, strta duša se je dvignila po tolikem času zopet pred prestol Gospodov ter mu vdano darovala vse svoje trpljenje, med tem, ko so njene listne šepetale: Gospod zgodi se Tvoja volja! < i«>s|*ica .M C". Začetki krščanstva na Japonskem. (Dal je a 1*1. Odhod apostola japonskega. Dne 20. listopada 1 "j") 1 se je vkrcal Frančišek Ksavcrski v hidžiškcm pristanišču z dvema krščanskima Japoncema, z Bernardom in Matejem, in s poslancem bungskega kneza. Svetnik je vzel slovo od japonske dežele. Kolika i z p r e ni e ni b a v t r e h letih! Ko je stopil Frančišek prvikrat na japonska tla, bil je Kristov nauk še popolnoma neznan ondotnim ljudem; v>i od prvega do zadnjega so služili malikom; a kako se je čudovito predrugačilo versko stanje na Japonskem v tem kratkem času. odkar je bival ondukaj Frančišek Ksaver>ki. V štirih kneževinah japonskih 52 je dospel v (ioo. V 011-dotnem jezuitskem kolegiju je našel trideset tovarišev. ki jih je razposlal nekaj na indijske otoke, nekaj na Japonsk «. Do papeža m do portugalskega kralja je odpravil poslance, ki naj bi izprosili podpore misijonskemu delu v Indiji in na Japonskem. Sam pa se je napotil proti Kitajskemu. Srčna želja, da bi v tej veliki državi zasadil sv. križ, st- mu ni izpolnila. Na otoku San-čanu je sklenil šele šestinštirideset let star svoje Bogu in bližnjemu docela posvečeno življenje dne 2. grudna looj. 20. k a z c v e t k r š č a u s t v a. Seme. ki ga je zasejal Frančišek Ksaverski na Japonskem, je rodilo stoteren sad. Njegovi nasledniki misijonarji iz tovarištva Jezusovega in iz reda sv. Frančiška so vtrjevali čredo Kristovo v veri m iikrati pridobivali Križanemu novih spoznovalcev. Leta i~>8o. je bil«) že preko 200.000 Japoncev pokris ti jan jeni h, ki so imeli 2o0 cerkva, mnogo šol in semenišč, kjer so pripravljali domačini na apostolsko delovanje. Krščansko vero sta razen Civana sprejela še dva druga japonska kneza. Ti s«) bili najznamenitejši pospescvatelji Kristovega nauka. Oni so domalega vse svoje podložnike priveli v sv. cerkev. I .eta 1582. so posiali ti trije velikaši tri mladeniče izmed svojih sorodnikov v Rim, da se poklonijo v njihovem imenu papežu Gregoriju XIII. in da mu zagotovijo udanost japonskih kristi-janov. Vstajala je nada, da se sčasoma vsa japonska država oklene Krista in njegove sv. cerkve; toda prišlo je drugače. 21. T a i k o Sama — japonski N e r o n. Vojskovodja Taiko Sama, sin preproste kmetske rodbine, se je polastil vrhovne oblasti na Japonskem, stri moč manjših knezov in postal samovladar. Taiko Sama je bil izprva naklonjen kristijanom; sčasoma pa je jel sovražiti krščanstvo. Zamerile so se mu krščanske žene in device, ki niso hotele ustrezati njegovim razbrzdanim željam. Ogenj sovraštva do kristijanov so netili v Taiko Samovem srcu bonzi, ki so o vsaki priliki sumničili krščanske misijonarje, češ da so izdajalci in da namerjajo izročiti japonsko državo Portugalcem. Neki lokavi Španjolec se je pridružil bonzoin in hudo obrekel jezuite, ki so za-sejali krščanstvo v te pokrajine in si pridobili za njegov razcvet največ zaslug. Leta lo. se je začelo preganjanje kristijanov na japonskih otokih. Taiko Sama je izdal oster ukaz naperjen proti jezuitom. Zapovedal jim je, da naj ostavijo njegovo državo. Jezuiti so se umaknili poganskim velikašem izpred oči, vender so ostali skrivaj še marsikje, ker so jim dajali zavetje nekateri krsčanski knezi. Nehala je javna služba božja. Kakor v prvi dobi krščanstva so se shajali tedaj skrivaj japonski kristijani krog svojih duhovnih voditeljev prejemaje iz njihovih ust besedo božjo in iz njihovih rok kruh močnih. Moči je bilo treba vernikom Kristovim, ker čakale so jiii bridke ure. Taiko Sama je dal popisati vse tiste, ki je bilo znano o njih, da so zahajali kdaj v krščanske cerkve. Toda kristijanov je bilo že toliko, da so se uradniki popisovati bali, da bi se prebivalstvo ponekod popolnoma ne zatrlo, ako bi vse spoznavalce Kristove izdali rabljem. Zato so izprva popisali samo tuje misijonarje in tiste domačine, ki so bili najbolj goreči pristaši vere Kristove. Kristijani so šli radostno na smrt. Ko so jim odvajali duhovnike, zbirali so se trumoma in srčno izjavljali, da so kristijani in da hote tudi oni trpeti za Krista. Nekega cesarskega hišnika sin se je preoblekel v duhovsko obleko nalašč zato, da bi ga goto veje zalotili in odvedli na morišče. Neki veljak se je sam zglasil popisovalcem za kristijana in privel s seboj ženo z otročičem v naročju in z desetletnim sinom. Bal se je namreč, da bi ga ne zgrešili. Neki sorodnik Taiko Samov se je oklenil jezuitov hote umreti ž njimi. Mnogim se je izpolnila goreča želja. Le leta 1590. jih je 2570 storilo smrt za Krista. 1». li. (Dalje prihodnjič.) Papež Pij X. in veda. Ko je bil pred kratkim glasovitega prolesoija Pastor-ja iz Inomosta v zaslisanju sprejel papež Pij X., vročil je učenjak papežu novo izdajo prvega zvezka papeške zgodovine ter izjavil željo, naj bi tudi v prihodnje pristopna bila vatikanska knjižnica učenjakom. Na to je odgovoril Pij X.: »Moja odločna volja je, da naj glede porabe vatikanskega arhiva vse bo pri starem in sem tudi to že naročil kardinalu Segna, preiektu arhiva. Odprtje vatikanskega arhiva se mora prištevati najvažnejšim činom umrlega papeža Leona XIII. Cerkvi mora ta čin biti le v blagoslov in v korist resnice se jej namreč ni treba bati nikedar". Župnik Alojzij Kumnier. Iz domovine. Popotni sponi i nji na Dol en s ko. »Lepa naša domovina." Hrvatska nar. pesem. t Kom c.) Sloves čudeža, ki ga je opisala Hicinger-jeva pesmica, je pomnožil vnovič zaupanje ljudstva do zaplaške Matere božje. Revni, iz vej spleteni šotor se je kmalu podrl. Omenjeni mož je bil bržkone tudi kmalu umrl, in tako za malo časa celo niso vedeli, kje uprav je stal šotor. Ljudje so pa vender še vedno hodili na griček, po iiosti sem ter tja poklekovali in molili. In ljudski glas pravi, da je poslednjič neumna ži-vinica sama ljudem pokazala, kje je bil stal podrti šotor. Kadar se je namreč pripasla do svetega kraja, je obstala, pripognila je kolena, in glavo pobesila proti tlom. Na to je napravil župne cerkve ključar sam lesen križ, in ga postavil na oni kraj, da so romarji imeli vsaj nekoliko znamenja, kje da si je Mati božja izvolila prostor, kje naj bi jo častili pobožni verniki. To se je bržkone godilo v onih žalostnih časih, ko se je po naši domovini hotel zatreti ves verski čut, vsa božja pota. Žalostni dokaz je to, da je ključarja, ki je bil postavil zgoraj omenjeni križ vrh za-plaskega griča, gos; oska baje hotela celo kaznovati in zapreti. Sploh bi se dalo zapisati o tem še mnogo zalega. Iz gotovih virov pa ie znano, da je stala vrh zaplaškega griča že dolgo pred I. 1808. zidana kapelica. Enaka je bila takrat z znamenji ob cestah in potih. Po zaukazu gosposke bi sc bila morala celo tudi ta znamenja podreti. Med tem časom so prišli Francozi v deželo, in akopram je bilo sploh znano, da oni kratkomalo niso bili goreči Marijini častilci, priznati se jim je moralo vender le na čast, da oni uis" tiščali na podiranje znamenja, marveč so baje celo radi videli in spoštovali pobožnost ljudstva do Marije. In tako je imelo omenjeno znamenje mir do 1. 1813., ko so pregnali Francoze iz naše dežele. Tudi iz te dobe bi se dalo marsikaj žalega zapisati o zaplaški božji poti. Kip Matere božje so prenesli v župno cerkev na Čatež. Kapelico so baje dvakrat podrli, a postavila se je v tretjič vender le zopet. Te žalne razmere so trajale dolga leta. Ljudstvo se ni dalo odvrniti od Marij nega čaščenja na Zaplazu. Gosposke in sovražniki Marijini pa so temu nasprotno delovali iu s svojimi enostranskimi poročili za saboj potegnili celo duhovske oblasti. Se leta 1839. je bilo zapreteno: da ne bo sv. birme na Čatežu, ako ondotni župnik ne ustavi vsega nespodobnega pocenjanja (alle 1'miige) na Zaplazu. Neznano veliko so baje morali prestati čateški duhovni pastirji zavoljo zaplaškega Marijncga svetišča; največ pa že imenovani župnik Matija Kosak. Sploh se je lahko razvidilo, da ima Marija na Zaplazu veliko, če ne naravnost sovražnikov, pa vsaj neprijateljev, ki so Bog ve kakošna napačna poročila pošiljali na višja cerkvena oblativa. Še le, ko je 1. 1845. prišel tedanji knezškoi Ani. Alojzij \Vol! na Čatež posvetit novo župno cerkev, prepričal se je sani lahko osebno, da se na Zaplazu ne g*»de take nepristojnosti, kakor mu je bilo vse črno sporočeno in popisano. Kmalu potem je namreč tudi dobil na vloženo prošnjo župnik Matija Košak privoljenje, da sme zidati večjo novo kapelico Matere božje na Zaplazu. Leta 1848. zidana in v letih 185(1. ter 1851. poslikana kapelica je bila blagoslovljena še le v dan 5. julija 1855., in sicer s pravico, da se sme opravljati v njej tudi sv. maša. Blagoslovil jo je Sil MM ! JI» D A N I C A Letnik II. (LVII.) tedanji trebanjski dekan Josip Rozman. Veselje tega dnevi je doživel sc c i-ti:: Matija Koš:,k. a iiv \eč kako: ikj mj-ki. nego k kor umirovljeni župnik v .teški. I iml je tudi kmalu n . ;o. namreč 12. kbruanj:, : s." . -i;.r " k t i o il .veskih razsodbah govorni, -meio bi se s ali:, da mož s »oliko kn >*.' ni t! zo;cl za grob. 'a, če se shiž-luiji bli/o :ju ki v tako hribovitem kraju, kje; je človeku ra\na -inpn;a komaj v domači vasi; ako >o se k vestnemu izpolnovanjn stanovskih doiž-nostij pridruževale se -kibi dveh novih cerkvenih stavb: lahko take razmere kmalu iu morebiti celo prezgodaj zrahljajo clov ku moči življenja. Ko bi ljudstvo takega dobrotnika ne imelo v najboljšem spominju. lahko bi c mu predbaeivala črna ne-iivale/nkar ->e pa menda Cetežanom očitat: ne more! Prestopim,* zdaj do novoprezidane kapele, t. j. do >edanje cerkve. O njej je zapisal župnik Karol Hoier d »sI.»vno naslednjo kratko opazko: „lo kapelo j«, začel pa ne srečn > prezida-vati iu pienarejati pokojni župnik Jožei Gregorič ze I. l.S > Dolgo je zidan! m veliko je zazidal, da se ne ve, kedaj sL j)(> moglo napraviti kaj izdatnega in visokemu namenu primernega". Moja malenkost sj ,,e pripisuje nikakih stavbenih znaiistev. Vender s| pa usoja, opisati sedanjo cerkveno zgradbo t.iko le: Prvotni, 1. i SI,S. postavljeni kapeli sta se prizidala vštric nje dva stolpa v simetričnem razmerju. Njuni pritličji ste vravnani za zakristiji. I o je torej dobro presvetišče novi cerkvi. Kaj je z ladij«)? O tej se pa more še le vgibati, kako vla sC i/pelje. Sedaj je postavljen le velik, podolgasto - štirivogdni prostor s krovom. Za >il.) sprejme sicer lahko mi.ogo romarjev, lepote pa, kakor se lahko umeva, u.ma nik.ike. .\..iit!uUij -Itl.eviitiik. Zrnje. Zlat križec za domovino. Iz mnogih izgledov nepopisne radodarnosti. ki jo razodevajo ruski državljani \ sedanji vojni z Japonci, »»me- njamo tu pretresljiv dogodek. Vas Karaurgan leži na ruski meji \ karski pokraj in". Prebivalci so iii)ožni Grki. A uboštvo jih ne ovira v požrtvo-valn sti za rusko domovino. Vi njen žrlvenik polagajo svoje skromne dragoiine: prstane, verižice, križe, ure. Nek: učenec karaiuganske sole, osemleten deček, si je nedavno snel z vratu zlat križec in ga izročd duhovniku rekoč: „Oče, dajte mi navaden k up; en križec, moj zlati križec pa oddajte v ta namen, da Rusi premagajo pogane Japonce". X. Ljubljanska škofijska kronika. Podeljeni sta bih župniji: Kolovrat v moravski dekaniji v. c. g. Rudolfu Gregorič, župniku na Lozicah; Draga tuš tamošnjemu č. g. župnemu vpravitelju Josipu Novak. C g. Anton (/a dež, katehet pri uršulinkah v Skotji Loki, je bil imenovan IV. katehetom na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Premeščeni so b.li čč. gg.: Peter Jane, kapelan v Starem trgu ob Poljanah za kateheta k ursulinkam v Skoijo Loko; Ivan H rova t iz Metlike v Stari trg ob Poljanah. Začasna pokojnina je dovoljena v. č. g. Gregorju Jakelj, župniku pri Sv. Jakobu ob Savi. (Po „Ljublj. Skoi. listir 1904, št. II.) Podeljeni ste bili župniji: Sv. Katarina v Topolu c. g. Ivanu Meršolj, kapelami na Dobrovi ob Ljubljani; Sveta Trojica nad Cerknico tamošnjemu župnemu vpravitelju čast. gosp. Liančišku Pavlin. K a n o nično v m e š c e n i so bili v. č. in čč. gg.: Josip Novak ni župnij) Dragituš dne 1. marcija 1904; Gašpar Vilm a n na župnijo Ljubno dne 3. marcija 1904; Rudolf Gregorič na župnijo Kolovrat dne cS. marcija I. i904. Nemški viteški red je namestil za kapelana v Metliki c. g. o. Hugona Len g s tel d a. Premeščeni s«) bili čč. gg.: Ivan Klemen. ekspozit na Ubeljskem za župnega upravitelja na Lozice; Frančišek Rakovec z Rake v Skocijan ob Dobravi; Pavel Per ko iz Škocijana ob Dobravi na Rako; Josip G os tisa iz Preddvora v Staro Oselico. Na novo je bil n a m e š č e n č. g. Josip Pire za kapelana Preddvorom. (Po „Ljublj. Škof. Lisur 1904, št. III.) li.mu.,- ./v s., k ;. t k u ali pol. m ulja .. ;»<.;•! /., Vsj iv t . kron, /a p«»1 leta .'I kron.-, za četrt leta 1 kron« vi?! /Alti ', \\<:>:),• Vili, A; : = • : k:• . / A ier:k • J Kroa. \k<» bi bil \K-w.i praznik, izide .Danica- dan poprej. \ Ijublj.m s»- .1 -;»! . ].. ; «•-.; .• /11» >»; v ilk • . .. Iu vinarjev \ labakarni: .Makso Hrusovi, pred škofij« 12. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana