Slev 175. V umM v nefleljo flne 13. avjnsia 1522. Leio c. Naročnina ■■■ -za državo SHS: M oelo leto naprej Dla.120-— m pol lata „ .. „ 80--sa četrt lata „ .. „ 30-— sa en mesec „ .. „ 10*— za inozemstvo: otioleino.....Din. 216— mesečno ..... „ 18 — s Sobotna izdaja: s V Jugoslaviji. . . Din. 15 — T Inozemstvu ... „ 3i — Posamna Slev. 75 par. W Orednlfitvo je v Kopitarjevi ullol itev 6/IH Rosoplst se ne vračajo; neiranklrana ptns- se ne sprejemajo. Credn. telet štv. 50, npravn. žit v 328. jss Cena lnserntom: — Enostolpna petltua vrsta mali oglssl po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm Tlita« po K 8 —, poslana Itd, p« K11—. Pri večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan lzvzemll ponedeljka ln dneva po ptas-nlkn «b 5. nil zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik 3KSZ. Uprava j« v Kopitarjevi ul. 8. — Radon p«štne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln it. 349 n oglase, ssgreb 29.011, sarajeT. 7583, pra5ke In dunaj. 24.797 26. Državni zbor je le dni odločil število poslancev ra novi redni parlament, ki sc bo sestal po preteku zakonito določene delovne dobe za ustavotvorno skupščino. Redni parlament bo štel 313 poslancev. Od teh jih odpade na Slovenijo 26, in sicer na mariborsko okrožje ali »oblast« 15, na ljubljansko z Ljubljano vred (1 poslanec) pa 11 poslancev. Slovenci bodo torej v bodočem parlamentu številčno jako šibki, če bodo predlagane številke obveljale ali pa ne, kajti tudi če se parlamentarni delež zviša, to povišanje ne bo izdalo mnogo. Po članu 5. novega volilnega reda odpade na vsakih 40.000 prebivalcev 1 poslanec. Če pa znaša ostanek več kot 25 tisoč, dobi dotično okrožje še enega poslanca. Ta določba je jako vabljiva za spretno uporabo volilne geometrije in jako verjetno je, da se je pri določitvi okrožnih mej precej oziralo na možnost oziroma nemožnost ostankov, kakor je pač okrožje, ali za vlado ali pa opozicionalno. Za podlago določitve števila prebivalstva v posameznih »okrožjih so vzeli statistiko iz leta 1910. Mi imamo sicer tudi neko statistiko iz 1. 1921., toda vlada sc iz raznih vzrokov ni hotela držati najno-veiše statistike. Med temi vzroki je najvažnejši ozir na vojne žrtve Srbije, ki naj opravičujejo večje število poslancev (117) za Srbijo. Tudi za začasno narodno predstavništvo jc veljal ta ozir. Toda kar je bilo takrat razumljivo, ne more veljati večno. Ko se je določalo število poslancev za prvi naš začasni parlament, zedinjenje še ni bilo proglašeno. Da»nes pa Srbije pravno ni več in zato bi morali pasti vsi taki ali drugačni oziri. Danes žive v kraljevini SHS le državljani SHS kot popolnoma enakopravni člani države in ni prav, če se tudi še danes delajo kake izjeme. Ako pa se delajo (in delajo se), morajo izjeme nujno izzvati'čut nezadovoljnosti med prikrajšanimi in morajo vzbujati sumnjo, da kljub vsemu poudarjanju enakopravnosti le še nekje v ozadju prav krepko živi želja po nadvladi. Danes je popolnoma neumesten privilegij za Srbijo, da volijo tam dejansko že na 30 tisoč prebivalcev 1 poslanca, drugod pa na 40 tisoč. Tu bi bilo treba povedati jasno in odločno: Ali smo enakopravni državljani ali pa nismo. Dalje tudi ne moremo prav razumeti, zakaj izgubi baš Slovenija razmeroma največ mandatov. V Srbiji so znižali število mandatov za 27 8 odstotkov, na Hrvatskem za 26-8, v Bosni za 23'8, v Vojvodini za 23-6, v Črni gori za 30, v Sloveniji pa kar za 35 odstotkov! Tu se računi ne vjemajo, ker ni prav razvidno, zakaj bi moralo biti znižanje mandatov v Sloveniji skoro za 10 odstotkov večje, kakor pa splošno v državi (okoli 25 odst., od 419 na 313). Srbi pa ne bodo dobili le okoli 100 mandatov v Srbiji (nekaj jih je treba odšteti na račun muslimanov), ampak tudi še lepo število mandatov v Vojvodini, v Sre-mu in v Bosni. Vojvodina bo volila 34 poslancev, Srem in Lika 15, Bosna pa 48, skupno torej 97 poslancev, od katerih jih dobe Srbi gotovo mnogo nad polovico. To se pravi z drugimi besedami: Srbom je plemenska večina v bodočem parlamentu zagotovljena. Ta činjenica bo morala igrati v bodoči parlamentarni taktiki Hrvatov in Slovencev važno vlogo, kajti plemensko smo že po številu poslancev obsojeni na onemoglost, In ravno ta cilj in nič drugega se je hotelo doseči s pomočjo stare statistike,_ MINISTRSKI SVET. Belgrad. 12. avgusta. (Izv.) Včeraj po-poldne se je'vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o apanaži princa Jurija. Sklenilo se je, da sme postaviti pošt ni minister v Belgradu brezžično postajo. Med železniškim in finančnim ministrom je prišlo na seji do nesoglasja. Finančni minister je zahteval, da sc morajo vsi dohodki železniških ravnateljstev izročili v državno blagajno. Železniški minister je pa stal na stališču, da se lahko primanjkljaj enega ravnateljstva pokrije z dobičkom drugega ravnateljstva. V tem oziru ministrski svet ni prišel do zaključka. Slovanski orlovski tabor v Brnu. VČERAJŠNJI DAN. - TEKME. Br;' o, 12. avg. (Izv.) Danos je vladalo na telovadišču ves dan zelo živahno življenje in vrvenje. Že zjutraj ob 6. uri so se začele valiti nepregledne množice občinstva proti slavnostnemu prostoru, da prisostvuje predvajam za jutrišnji dan. Danes so se vršile velike tekme, katerih so se udeležili jugoslovanski, češki, ameriški in francoski telovadci. Belgijci se te tekme niso udeležili, ker imajo drugačne vaje. Po dosedanjih rezultatih sodeč bodo zmagali pri tekmah Jugoslovani. Odlikovale so se zlasti tekmovalne vrste iz Ljubljane, z Jesenic, iz Dev. Marije v Polju in iz Škofje Loke. Izid tekem bo oficielno razglašen v torek. POZDRAVNI VEČER. - HL1NK0V GOVOR. Brno, 12. avgusta. Včeraj zvečer je bil slovesen pozdravni večer na čast tujim gostom. Goste sta pozdravila ministra Dolan-ski in Šramek in predsednik moravske orlovske zveze. V imenu Jugoslovanov se je zahvalil za pozdrav dr. Megler. Nato so govorili še zastopniki ameriških, francoskih in belgijskih telovadcev. Veliko pozornost je vzbujal govor slovaškega voditelja Hlinke. V sklepnem govoru je pov-darjal minister Šramek pomen moravskega glavnega mesta Brna. Pozdravuega večera sta se udeležila tudi škofa dr. Jeglič in dr. Karlin. SESTANEK DIJAŠTVA. Brno, 12. avgusta. Danes ob 10. uri dopoldne se je vršil v Besednem domu sestanek dijaštva, katerega sta se udeležila ministra Dolauski in Šramek ter ljubljanski knezoškof Jeglič. Praški nadškof dr. Kordač je poslal pozdravno brzojavko. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki dijaštva iz Ukraine. V imenu Jugoslovanov je govoril g. Vrtovec * «■ * Brno, 12. avgusta. (Izv.) Današnji dan jc stal v znamenju neprestanega dohoda posebnih vlakov z neštevilnimi gosti. Od vseh strani se neprestano zgrinjajo v slavnostno okrašenem mestu nepregledne množicc ljudstva. Od 6. do 14. ure so se vršile narodne in mednarodne tekme v nižjih in višjih oddelkih ter v lahki atletiki na zletnem prostoru. (O tekmi poročamo na drugem mestu. Op. ur.) Ob S. uri zjutraj se je vršila v župni ccrkvi v Za-brdovcih sv. maša za slovaško dijaštvo, ob 11. uri pa je v stolnici sv. Petra opravil sv, mašo-zadušnico škof dr. Jeglič za padle in umrle člane, nakar so se velike množice ljudstva in Orlov podale na pokopališče in obiskale grobove Františka Sušila, Vaclava Kosmika, Pavla Križkov-skega in Tomaža Šilingra, katerih imena so nerazdružljiva v zgodovini orlovstva posebno na Moravskera. Na pokopališču je govorilo več govornikov. Na grobove so položili vence. — Ob 9. uri se je v dvorani »Stoiku katolickych t.ovaryšu« vršilo zborovanje katoliškega dijaštva iz Slovaške. Ob veliki udeležbi jc zborovanje poteklo dostojanstveno in mirno. Udeležili so se te manifestacije slovaške katoliške omladine tudi zastopniki jugoslovanskega katoliškega dijaštva in sporočili pozdrave svojih tovarišev. Zborovalce sta pozravila minister Šramek in poslanec Mičura. Kot govorniki so nastopali poleg posl. Hlinke še razni drugi slovaški poslanci. —• Ob 15. uri se je pričelo sve-čanostno zborovanje Vseslovanske Ciril in Metodove dijaške lige. — Ob istem času so se vršile na telovadišču glavne skušnje. — Ob 19, uri je bila v mestnem gledališču telovadna akademija s koncertom profe- sorice Milady Krejziove. Istotako se je vršil koncert na telovadišču in v raznih delih mesta. — Ob 10. uri zvečer se je podalo celokupno članstvo k počitku. — Vse mesto z nestrpnostjo pričakuje glavnega zletnega dneva — nedelje. PROGRAM GLAVNEGA ZLETNEGA DNE. Brno, 12. avgusta. (Izv.) Jutri v nedeljo ,ie glavni dan slovanskega orlovskega tabora. Obširen program je sledeč: Od 6. do 8. ure zjutraj se zbirajo udeleženci obhoda, ki bo šel po ulicah: Novi, Trgu Lažanskega, Kostelih, Trgu svobode, Masarykovi, Nadražni, Silnični, Ugartovi, Križovi ulici na zletišče. Spored se razvrsti v naslednjem redu: Na čelu oddelek Orlov na konjih. Kolesarji. Banderin spremljan od konjenikov v narodnih nošah. Žene in dekleta v narodnih nošah z zastavami katoliških ženskih društev. Orli dijaki in naraščaj v kolikor sodeluje v glavnih dneh orlovskega zleta. Inozemski gosti iz Evrope. Naprej gredo telovadni oddelki s svojimi zastavami, za njimi telovadci in končno dame in gospodje v civilu. Gosti se vrste v sledečem redu: Angleži, Belgijci, Bolgari, Francozi, Holandci, Italijani, Poljaki in Švicarji. Gosti iz Amerike: Na čelu katoliški Sokoli v krojih, za njimi delegacija Narodnega saveza čeških katolikov v Ameriki. Jugoslovani : Jugoslovanska orlovska zveza z zastavami in narodnimi nošami, za njimi ostali udeleženci v civilnih oblekah. — Orli-legionarji. Rudarji. Reprezentančna skupina. Glavna orlovska zastava s častno stražo. Sledi avto, v katerem se peljeta predsednik Mednarodne zveze katoliških telovadnih društev Felix van der Kerchove in starosta češkoslovaškega Orla minister Jan Šramek. Avto spremlja častna straža najstarejših članov Orlov. Osrednji odbori češkoslovaškega Orla. Prapor češkoslovaškega Orla, ovit z belim pajčolanom, nesejo k blago-slovljenju dva dijaka, dve dijakinji, dva dečka in dve deklici. Za njimi člani straž-nega oddelka orlovskih dobrovoljcev, ki so leta 1919 izvrševali vojaško in varnostno službo na Slovaškem z lastnim prapor-jem. Češkoslovaški Orli in Orlice iz Avstrije. »Straž Tatier« iz kraja Janšikova. Fantje iz občin v Oravi v narodnih nošah. Orlovska društva iz Slovaške: Župa Ber-nolakova (Prešov), Cirilmetodova (Nitra), Hlinkova (Tatra), Hollege (zapadnoslova-ška, Skalica), Kmetova (Banska Bistrica), Moyzesova (Trnava), Radlinskega (Novo mesto), Vajanskega (Žilina). Orlovska društva iz Češke: Župe si slede: Kraljevi Gradec, Budjejovice, Plzen, Praga. Orlovska društva iz Moravske in Šlezke: Župe: Valaško in Laško, Vyškov, zap. Morava, Krekova župa iz Boskovice, Ostrava, Ho-racko, Bmo, Hanacka, Kromeriž. Možje in fantje v narodnih nošah. Drugi udeleženci. Obhod zaključi četa skavtov. Topoldne ob 3. uri telovadba: a) Še-tinove slavnostne vaje; b) simbolične proste vaje; c) telovadba članov češkoslovaškega Orla na orodju; d) proste vaje članov Jugoslovanske Orlov. Zveze, e) proste vaje vojakov s puškami; f) nastop inozemskih gostov; g) proste vaje članov. Ob 19. uri: V mestnem gledališču opera >Prodana nevesta« od B. Smetane. V narodnem gledališču igra s petjem: >Chudy Kejklir«. V dvorani >Besed. domu« telovadna akademija Slovakov. V re-duti na Zelenem trgu simbolična orlovska igra ^Blanikr od Svatohora. Zvečer koncert na zletnem prostoru in drugih krajih. Vse prireditve končajo ob 10. uri. Kompromis med Anglijo in Francijo dosežen? Pariz, 12. avg. (Izv.) Londonski poročevalec lista »Journal« izjavlja, da po konferenci ministrov vprašanje glede roka za moratorij še ni rešeno. Angleži so predlagali zelo dolg rok. Možno je, da se izvedeta dva roka, in sicer do 31. deccmbra 1922 ali pa do 31. marca 1923, Da se to vprašanje končnoveljavno reši, bo prejko-ne treba sklicati na jesen novo konferenco, v kateri se bo sklepalo tudi o splošni rešitvi reparacijskega problema. London, 12. avgusta. (Izv.) Reuterjev urad javlja: Dasi so razgovori med angleškim in francoskim ministrskim predsednikom trajali nad sedem ur, se mora resnici na ljubo povedati, da je že pričakovati sporazuma. Razpravljali so predvsem o novem angleškem načrtu. Odločitev pade v kratkem. Pariz, 12. avgusta. (Izv.) Posebni poročevalec sAgence Havas. javlja iz Londona: Debata, v kateri so Poincare, Lloyd George in Theunis proučevali angleške protipredloge, je dovedla do sledečih rezultatov: Zedinili so se glede pobiranja 26 odstotne takse od nemškega izvoza, dalje glede zaplembe nemških carinskih dohodkov in glede kontrole nemške di-žav-ne banke po garancijskem odboru, ki bo deloval v Berlinu in nadzoroval obtok papirnatega denarja, izdajo vrednostnih nakaznic in sestavo proračuna ter imel obenem nalogo, da prepreči beg kapitala. Vpostavitev carinskih mej ob Benu in okrog rahrskega ozemlja, udeležba s 60 odstoki na domači industriji v krajih na levem bregu Rena n pobiranje davka v zasedenem ozemlju je bila odklonjena, ker so se temu uprli vsi zavezniki z Belgijo vred. Debata glede državnih rudnikov in državnih gozdov na levem bregu Rena se nadaljuje. Trije državni poglavarji so imeli tudi še juridično debato o izvedbi pogodbe glede pravic vlad m re-paracijske komisije. Glede jamstev in pa sankcij vlada v fracnoskili krogih rezer-viranost. Kljub temu se smatra, da je vera v možnost sporazuma upravičena. Kakor vse kaže, se bod porazgovori zavlekli do ponedeljka. Pariz, 12. avgusta. (Izv.) >Agence Havas javlja iz Londona: Finančni ministri in finančni izvedenci so soglasno odobrili sedem točk, o katerih so se zedinili vladni šefi. Vsote iz zaplenjenih carinskih dohodkov in iz 26 procentne izvozne takse se bodo vplačevale na konto, ki bo otvorjen pri nemški državni banki na ime garancijskega komiteja. Komite bo te vsote prepustila na razpolago Nemčiji tako dolgo, dokler bo ta izpolnjevala prevzete dolžnosti. V nasprotnem slučaju bo komite omenjene vsoto takoj zaplenil. Kronski svet v Ljubljani. -Kralj odpotuje v ponedeljek. Belgrad, 12. avgusta (Izv.) V ponde-ljek se bo vršil kronski svet v Ljubljani pod predsedstvom kralja. Udeležili se ga bodo vsi člani vlade. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja. Nocoj so vsi v. Belgradu navzoči ministri odpotovali Ljubljano. Belgrad, 12. avgusta. (Izv.) V pondo ljek zvečer odpotuje kralj in kraljica v,! Marijine Lažne. Ž njima odpotujeta tudt ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič. Ministrskega predsednika Pašica za časa njegove odsotnosti, ne bo nadomestoval vojni minister Vašic, marveč železniški minister Stanič, ker general Vašič ni parlamentarec, Zadeva princa Jurija. Belgrad, 12. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji dopoldanski seji ministrskega sveta so razpravljali o zadevi princa Jurija;' Po seji je bil princ Jurij dvakrat pri ministrskemu predsedniku Pašiču, ki je nato ponovno sklical sejo ministrskega sveta. Na tej seji je nastal preobrat v stališč« vlade glede tega vprašanja. Vlada je izdala poseben komunike, v katerem po* vdarja, da jc imel princ Jurij doslej 12 tisoč frankov na mesec. Poleg tega mu je kralj iz svojega dodajal. Ko se je zvišala' civilna lista, je kralj izjavil, da bo dajal poleg apanaže princu Juriju še letnih 600 tisoč dinarjev, če bo bival v domovini, če. bo pa v inozemstvu, pa 365.000 frankov. Princ Jurij pa s tem ni bil zadovoljen. Vlaga ugotavlja, da se princ Jurij v inozemstvu ni zadržal, kot se spodobi kraljevemu princu in da bo zato ukrenila potrebne mere. GRŠKA KOMEDIJA. London, 12. avgusta. (Tzv.) Po poročt-llh listov je bila izročena v Atenah angleška nota, v kateri se grški vladi priporoča izogibati se za vsako ceno eventualnih spopadov z zavezniškimi silami ob Čntadži. IRSKI REBELI PREMAGANI? Dnblin, 12. avgusta. (Izv.) Republikanske čete so popolnoma osvojile Cork, Po zadnjih poročilih vlada ▼ mestu mir. SMRTNE OBSODBE V RUSIJI. Riga, 12. avgusta. (Izv.) Po poročilili iz Omska je bilo devet cerkvenih dostojanstvenikov obsojenih na smrt. potoma je srečal dva moža, ki sta ga najprej mirno pozdravila, par korakov dalje pa sta se obrnila in začela obkladati g. žup. upravitelja z najnesramnejšimi psovkami. Psovanje je trajalo celo pot, približno četrt ure. Da ni bilo zraven priče, neke stare ženice, bi se bila spravila tolovaja gotovo tudi dejansko nad g. ž. upravitelja. — Istega dno je deputacija pri g. knezoškofu hotela izsiliti premestitev omenjenega gospoda, a ni upanja, da bi se ji želja izpolnila. 0 ravnanju nemških veleposestnikov s slovenskimi najemniki bi se dale napisati knjige. Znan je posebno baron Helldorf po svojem okrutnem ravnanju. Izmed mnogih njegovih žrtev omenimo slučaj Ignaca Strugarja. Ta je sklenil 1. 1919 še pod avstrijsko upravo z ravnateljem Mamrerjem iz Grebinja najfcmninsko pogodbo za p. d. Otrobovo posestvo v Mačah. HelldorFov ravnatelj je ponujal Strugarju pogodbo za 15 let, ker pa prejšnji najemnik ni mogel dobiti druge kmetije v najem, je Strugar mirno čakal do maja 1920. Medtem so zasedle jugoslovanske čete že davno ves Rož. Februarja 1921 pa je Strugar hotel poravnati najemnino, ki je dotlej ni mogel, a gozdar — upravnik ga je odslovil, češ, da ne ve, koliko bo treba plačati. Marca meseca pa dobi poziv, da mora takoj kupiti dva konja, in da mora voziti za Helldorfa po znižani ceni. Ustreči temu pozivu ni mogel, ker ni imel sredstev. To je Helldorf vedel in računal dobro — vzrok je imel, da Strugarja napodi. Že črez mesec bi moral ta zapustiti kmetijo. Prišlo je do tožbe, dvakrat je zmagal Strugar, tretjič in slednjič baron. Šele na pritisk občinskega odbora je bila zadeva odgodena do oktobra t. 1. Tik pred zimo pa bo slovenski najemnik brez usmiljenja na cesti — ker je glasoval za Jugoslavijo. Neverjetno je, koliko mora pretrpeti sovenski trpin, ki se nahaja med nemčur-skimi sosedi. V Važenberku živi slovenski kmet Pavel Miglar. Po plebiscitu je pretr-pel sledeče: ukradli oo mu konje, ga par krat oropali in mu zažgali dve hiši, ki sta pogoreli z vso opravo vred do tal. Varen ni nikdar ne sam, ne žena, ne otroci, niti stari oče. Pomagati si ni mogel drugače, pa je šel in prosil sosede, da mu pomagajo. Mesto da bi mu pomagali, so ga napadli. Najhujši je neki Černik, ki ga je pred ne tako dolgim časom nabil s steklenico po glavi.---Komentarja ni treba. Politične novice. -f Si je treba zapomniti Od vseh nasprotnih listov plava »Učiteljski Tovariš: najbolj v toku plitkega malomeščanskegA svobodomiselstva, katero je celo po »Slovenskem Narodu« prišlo iz mode. Kaj hočemo, demokratsko učiteljstvo je pač, kakor vedno, za 100 let za časovnim tokom. S tem dejstvom računamo in zato s »Tovarišem« navadno ne polemiziramo, kakor se noben človek ne bo na primer ogorče-val nad čudakom, ki bi nosil danes pol metra visok cilinder in ozke hlače ali pa nad damo s krinolino, ampak jo kvečjem smatral za kurioziteto. V številki »Učiteljskega Tovariša od 10. avgusta t. 1. pa nahajamo članek o kulturnem programu svobodomiselnega učiteljstva, ki kljub svoji staromodnosti (sklicuje se namreč na že zdavnej zastarelega profesorja Drtiuo) zasluži registracije. Tam namreč med drugo svobodomiselno kulturno starino nahajamo stavek: »Določno opredeljujemo tudi svoje stališče do verske vzgoje. V šolo ne spada konfesijski verski pouk, ampak posvetni učitelj ima skrbeti v laični šoli za versko vzgojo, oprto na psi* hologijo verskega čuta in zgodovino verskega razvoja narodov.« — To so seveda samo prazne fraze, poti katerimi si 99 odstotkov naročnikov »Učiteljskega Tovariša« no ve nič določnega predstavljati, toda značilne so za smer in duha oficijel-nega organa demokratskega učiteljstva in kot take jih zaznamujemo in si zapomnimo. -f- Kot kronisti priobčujemo sledečo vest včerajšnjega »Slov. Naroda«: »Pover-jeništvo Narodne Radikalne Stranke za slovensko ozemlje nam javlja, da se je dne 21. julija sestavil krajevni odbor NRS za mesto Ljubljano, in sicer tako-le: predsednik Mihael Presl, kr. profesor; podpredsednik Srečko Potočnik, krojaški mojster; tajnik Gojko Stojkovič, priv. uradnik; blagajnik Joso šušterič, bančni uradnik; na-mcsbii|< Ivan Vavpotič, akad. slikar.« Orlovski zlet v Brnu. 4- Razkol med demokrati. Kljub de-mentijem demokratskega časopisja se v belgrajskih listih vzdržujejo vesti o razkolu med demokratskimi poslanci. Posamezne skupine poslancev nameravajo izstopiti večinoma radi tega, ker se je demokratska stranka povsem diskreditirala. Najbolj zanimiva od teh je tako imenovana 'ortodoksna demokratska skupina, ki jo vodi vseučiliščni profesor in poslanec dr. Pavao Čubrovic. Napram uredniku Epohec je izjavil, da se v resnici pripravlja s svojimi tovariši, da prično izdajati samostojno svoje glasilo, ki bi zastopalo prava demokratska načela in bi objektivno kritiziralo vse javno politično življenje. Zanimiva je dalje njegova izjava, da je plemenski spor med Srbi, Hrvati in Slovenci in strah pred nadvlado Srbov edino posledica tega, ker je demokratska stranka zatajila svoja načela in ne vodi prave demokratične politike. -j- Sumljiva polivala. Demokratska »Pravda" javlja — kar smo tudi mi že beležili —, da se namerava g. posl. Etbin Kristan vrniti v Ameriko za stalno (baje bo imenovan za našega konzula v Čikagi). To vest komentira »Pravda« na sledeči način: »Za naš parlamentarni položaj bi bila ostavka g. Kristana gola izguba, ker je bil g. Kristan lojalen opozicijonalec in zelo koristen sotrudnik pri izvršitvi najtežjih poslov.«!' + Omajan proračun. Komaj jc sprejet prvi redni proračun naše države, se že oglaša vojni minister po izva.nrednem kreditu v znesku 100 milijonov dinarjev, češ, da s sredstvi, predvidenimi in dovoljenimi i v rednem proračunu, ne more vojaška in-tendanca nakupiti za vojake dovolj hrane vsled silnega zvišanja žitnih cen! — Sedaj sc vidi, kako smo imeli mi prav, ko smo naglašali, da jc ves proračun samo navidezen in da zaradi neprestanega padca valute ni mogoče, da bi proračunske številke držale. -j- Zanimiva knjiga. Profesor zgodovine I. N. Macdonald je napisal velezani-mivo 176 strani obsežno knjigo z naslovom: A Political Escapade The Story of Fiume and d' Annunzio. — Pisatelj je bival kot angleški oficir na Reki kot član mednarodne komisije in pove mnogo novih črtic o dogodkih, ki so se takrat odigravali na Reki. Značilno je, da jc. laška vlada to knjigo — prepovedala ... + Francozi nezadovoljni z genovsko pogodbo o južni železnici. »Wiener Allg. Ztg.« poroča: Dunajski francoski zastopnik je prišel k avstrijskemu zunanjemu ministru clr. Grunbergerju, kateremu je izročil noto, v kateri jc francoska vlada izrazila pomisleke proti v Genovi sklenjenemu do- Evliaristični Kongres v Varafrlinu. Spored: I. 26. avgusta v frančiškanski cerkvi: Ob 7. uri zvečer: Molilev 'Svetemu Duhu« pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, na kar sledi otvoritveni govor prevzvis. g. nadškofa dr. Bauerja. Po govoru svečani blagoslov. Sv. Rešnje telo ostane na oltarju za nočno češčenje do 7. ure zjutraj. Istega dne zjutraj (26. avg.) sv. spoved ob 4. uri popoldne v župni, pavlinski, uršulinski, kapucinski in frančiškanski cer-kv. Isto tudi naslednji dan v nedeljo 27. avgusta. II. 27. avgusta v vseh gori omenjenih cerkvah ob 7. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 9. uri shodi in govori: a) V župni cerkvi za očete: govori O. Gavrič; b) v pavlinski cerkvi za matere: govori konventualec O. J. Milošcvič. c) V uršulinski cerkvi za Slovence: govori ob pol 10. prof. clr. Anton Medved iz Maribora; d) v kapucinski cerkvi za mladeniče; e) v frančiškanski cerkvi za dekleta. Ob 11. uri sv. maša na »Trgu Slobo- 'de«. Daruje prevzviš. g. nadškof dr. A. Bouer. Med mašo Igra vojaška godba. Na koncu maše papeški blagoslov ; popolnim odpustkom. V slučaju dežja se vrši sv. maša v pavlinski cerkvi. Od pol ene do pol treh je v vseli cerkvah izpostavljeno presv. Rešnje telo. Ob treh akademija (govori in petje) na prostoru pred telovadnico, v slučaju dežja v telovadnici. Ob 5. uri svečani obhod s presv. Reškim telesom iz župne cerkve po mestu, vodi prevzv. g. nadškof dr. A. Bauer. Igra vojaška godba in se pojejo cerkvene pesmi. Na koncu se pred župno cerkvijo podeli blagoslov s presv. Rešnjim telesom. V slučaju dežja od 5. do 6. ure čaščenje presv. Rešnjega telesa z blagoslovom v vseh cerkvah. Sosedni župniki se naprošajo, da pridejo s svojimi župljani v procesijah s cerkveno zastavo v čim večjem številu in da prineso s seboj roket za svečano procesijo po mestu. Pri svečanem obhodu po mestu se bodo vrstile župnije, ki pridejo v večjem številu, })o abecednem redu. Svečanost se konča z zahvalno pesmijo pred župno cerkvijo. Župniki in duhovniki se naprošajo, da vernikom pojasnijo važnost tega sestanka v čast Jezusu v presv. Rešnjem telesu. Sestanek je prvi v naši domovini in zato naj ga priporoče, da se verniki te verske manifestacije v čim večjem številu udeleže. Udeleženci imajo polovično vožnjo na državnih železnicah. Tudi južna železnica je naprošena, da da to ugodnost na progi od Maribora in Kotoribc. Pojasnila daje »Savez trečega reda« v Zagrebu, frančiškanski samostan in frančiškanski samostan v Varaždinu. — Pripravljalni odbor. Koroško. TRPLJENJE SLOVENCEV NA KOROŠKEM. Da ne zaostajajo v trpljenju koroški Slovenci za primorskimi, lahko pojasnita mimo drugih sledeča primera: Začetkom aprila se je vračal č. g. župni upravitelj Jožef Kukačka iz Grebinja, kjer je bila birma, domov v Klošter. Med- Fr. Štete: Historična razstava slikarstva na Slovenskem. OH času vsesokolskega zleta v Ljubljani otvori provizorično Narodna galerija historično razstavo slikarstva na Slovenskem v poslopju srednje tehnične šole na Mirju. Razstavo prireja galerija z velikodušno podporo ljubljanskega velesejma in jjo definitivno v polnem obsegu otvori z dnevom velesejma; z ozirom na velike množice tujcev, ki jih privabi v Ljubljano .vsesokolski zlet iz cele države in iz tujine pa je vodstvo velesejma dovolilo prirediteljem, da smejo omogočiti ob dneh zleta tudi njegovim gostom dostop do kulturnozgodovinskega blaga, ki je zbrano za to razstavo. Misel te razstave je vzrastla organično Iz razvoja našega kulturnega življenja v XIX. stol., ko se je naše kulturno proživ-3janje rapidno poglabljalo in diferenciralo y smislu zrelosti na najrazličnejših poljih. •Filologu-znanstveniku, ki je prvi po našem probujenju tekom 1. pol. XIX. stol. poskusil s svojo metodo in deloma oprt na prazgodovinsko arheologijo prodreti do korenin naše kulturne in narodne preteklosti, se je koncem XIX. stol. pridružil zgodovinar, ki je iz dokumentov in spomenikov poiskal vse, kar se tiče naše preteklosti in od zunanjih zgodovinskih pojavov pro-idiral k organični rasti tega, kar tvori y. so- cialnem, političnem in kulturnem oziru slovenstvo bodisi kot izraz samostojne volje, bodisi tudi le kot pasivni odsev kulturnega razvoja velikih vodilnih in vladajočih narodov tako da je polagoma padla bajka o tem, da mi ki nismo imeli državniške preteklosti, sploh nismo imeli svoje zgodovine, kar bi pomenilo toliko kot bi bili živeli samo animalično proživlianje mase brez zavesti sebe in svojega človeškega dostojanstva. Ko se koncem XIX. stol. že nismo spoznavali samo v zrcalu svoje preteklosti, ampak je tudi naša literatura in umetnost od utilitarne ustanove prešla k samostojni vlogi izraza kulturnih potreb in kolektivnih proživljanj naroda kot nositeljica njegovih idealov in utripov njegove volje in zavesti, kot odsev njegovega iskanja in njegove vesti, pa je hidi preživljanje preteklosti postalo psihološko globlje in vsestransko kot do tedaj. Ko se je namreč slovenska takrat mlada umetnost — impresionizem — organizirala in udomačila v lastni hiši, ko je spoznala svoje cilje in jih več ali manj zavedno priglasila elementarnim potezam slovenske duše, je takoj začutila ludi potrebo poiskati v kulturni preteklosti naše zemlje tiste sile, ki so ji kolikoiioliko pripravljale pot in ki so na njenem posebnem polju deloma zavedno, še večkrat nezavedno dajale umetniškega izraza težnjam naše duše. Iz te organične potrebo, pred javnostjo dokumentirati svojo zvezo z rodno grudo, je nastala 1. 1910. retrospektivna razstava slo- venske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, ki je bila prvi tak poskus pri nas. Povda-rek je ležal takrat na slovenstvu in pa na genealogiji slovenskega impresionizma kot opravičenega pojava tudi pri nas. Že ta razstava je dokumentirala vsaj za XIX. stol. zveze, ki so postale temeljne za presojanje naše novejše umetnostne zgodovine. Ko je nekaj let potem slovenski impresionizem in ž njim vsaj posredno zvezana umetniška generacija postal zrel in je odpadel kot zrel sad v polnosti svoje stva-rilne moči Grohar v večni zaton, ko so se začela oglašati nova gesla deloma naravnost sovražna impresionizmu, je ravno njegova generacija sama začutila potrebo ohraniti in dokumentarično fiksirati etape svojega razvoja ne iz samoprecenjevanja, ampak iz potrebe zgodovinsko zabeležiti svojo dobo iz potrebe, ki je imanentna vsaki kulturno zreli generaciji, ko se zave bežnosti vsega, tudi najglobljega proživ-ljanja. Tako se jc rodila in sc je morala iz potrebe našega kulturnega napredka roditi misel Narodne galerije. Že beseda n a -rodna očrta njeno vsebino v okviru prve organizirane, zavedno narodne umelnosti pri nas — impresionizma, katerega kulturna misija je obstojala ravno v ti smeri in naravno je, da se je njen zgodovinski program gibal v okviru njene genealogije, ki je bila po retrospektivni razsiavi 1. 1910. začrtana mod Malevšom Langusom ter Až- i betom in Petkovskom. Tako je nastala po notranjem smislu in po formalnem razvoju enotna slika, ki tvori največji či r in nacio- govoni o južni Železnici. Naznanil je tudi, da s-Asociation nationale« odklanja dogovor in izraža nado, da Avstrija in Ogrska ne bosta pristopili k dogovoru. štaierske novice. STRAŠEN UDAREC ZA CENTRALISTE NA ŠTAJERSKEM. Maribor, 10. avg. Slišite gospod, poznate me, da sem lojalen državljan, vnet Jugoslovan in vse preje kot »separatist«; veste tudi, da dozdaj nisem veroval, kar so opozicijonalni listi pisali o naši vojaški upravi ter njenim ravnanjem z našimi vojaki. Nisem verjel, ker nisem mogel verjeti, da bi bila vsa naša vojna uprava, o katere demokratizmu in humanizmu se nam je še pod Avstrijo toliko lepega pripovedovalo, zdaj naenkrat ko sc je naš senj po ujedinjenju uresničil, še mnogo ostrejša kot je bil svetovno razvpit pruski militarizem. A zdaj, zdaj moram verovati, da to niso laži, niso obrekovanje nego da je le prežalostna resnica-Eto Vam pismo mojega sinka iz Valjeva. Kot državni uradnik Vam ga ne morem izročiti v svobodno izrabo, verujte pa, da stoje notri strašne reči, kako delajo naši bratje z našimi vojaki novinci doli v Valje-vu, Ni bilo dovolj, da so inficirali nas stare, ne, zdaj okužujejo z nehoteno mržnjo tudi naš cvet, našo mladino, ki je še pred 14 dnevi se po Mariboru navduševala za idealno demokratično armado. Kdo naj je še za našo državo vnet, če nam vničijo še našo mladino? ...« »Dragi moj, ni mi treba Vašega pisma, že na potu tu sem, sem isto žalostno vest izvedel tudi od druge strani. Ko so naši enoletni prostovoljci po dolgi vožnji dospeli v Valjevo, so jih dali v prostore od tal do stropa po raznih mrčesih tako okužene, da ni čudo, ako inozemstvo celo v Švici vsakega Jugoslovana preiskuje po ušeh, predno prestopi mejo. Naši mladi, vajeni tu čeprav priproste, vendar človeške hrane, dobivajo tam doli že za za-jutrk hrano, ki je niti naše svinje ne vži-vajo, če niso prav sestradane. In če bi tudi vsa ta pisma, katerih je zdaj polno po naši Štajerski priobčili doslovno, ne bo pomagalo nič. Utajili bodo vse, saj veste, da sc dobe celo med našim narodom ljudje, ki. so se tako udinjali režimu, da jih tudi take reči več ne ganejo.« — Ta razgovor se je te dni vršil v Mariboru, je avtentičen in se je vršil na podlagi mnogobrojnih poročil, ki so jih dobili o svojih sinovih starši, v Mariboru, ki so obupani nad takitn ravnanjem. / . ~ š Wranglovci tudi v delavnica.Juž. želez. Maribor ima nov škandal: Delavnica Južne železnice na Koroškem kolodvoru odpušča domače delavce. 15. avgusta je odpuščenih 13 rodbinskih očetov, 2 samca. Polagoma se nameravajo odpuščati po takih partijah do števila 300. Izpraznjena mesta zasedajo baje WrangIovci. Kot vzrok navaja vodstvo delavnice: »Mangel an Kla-ssifikation und an der Arbeit«, čeprav so mnogi že po več let v službi in je toliko dela, da so delali nadurno delo (sicer nima smisla \Vranglovcev nameščati). Ta vest -rihaja iz ust že odpuščenih delavcev, ki so danes z rodbino vred na cesti. Vzdržujemo se še vsake kritike, dokler se stvar ne pojasni tudi oddruge strani. š Izgnan je za 5 let iz naše države Ti-rolec Anton Dienstberger, mesar v Mariboru, ker je ponoči često razgrajal in vrh-tega zabavljal zoper našo državo. š Preiskave je izvršil mariborski policijski komisarijat po raznih pekarnah in nalno vzgojno vrednost sedanje Narodne galerije. Toda pri tem ni mogoče ostati. Umetniku, ki je iz notrane potrebe samozpozna-nja in spoznanja svoje socialne in kulturne upravičenosti prijel za neobdelano gradivo umetniške preteklosti naše zemlje, se je zadnji čas pridružil znanstvenik, umetnostni zgodovinar (umetnostna zgodovina ima svojo stolico in svoj seminar na ljubljanski univerzi!) in ta se ni mogel zadovoljiti s tem, kar je neposredno zadovoljilo umetnika, njegov cilj gre preko tega, on gre tudi preko ideje naroda do zemlje, kjer živi; njega zanima vsak kulturni pojav preteklosti naše zemlje ker neizbežno deluje na narodovo psiho in čeprav pogosto nevidno, a vseeno nedvomno soustvarja narodov značaj; ustvarja ga tudi v dobi, ko se narod še slabo zaveda svoje skupnosti in pušča svoje sledi ludi, ko se je že pro-budil in kaže lice, ki bi brez poznanja tega materiala ne bilo razložljivo. Kaj je producirala umetniškega naša zemlja (ne narod!), se vpraša zgodovinar in ko bo zbral in pregledal to, bo šele mogel odgovarjati na vprašanje, koliko se je udejstvoval v tem gibanju narod, kedaj, kako in koliko se javljajo v teh proizvodih njegovo psihične črte. Pozabiti ne smemo, da ima posameznik, kakor tudi narod pasivne in aktivne dobe, da pa mu življenja tudi v pasivnih ne smemo odrekati, da se v teh prav tako ustvarja njegov značaj, kakor v aktivnih, zato zgodovinar ne dela med njimi nobenih razlik, vsaj ne pri zbi- zalogah, ker so vsled povišanja cen kruhu krožile govoricc, da se skrivajo velike zaloge moke. š Vransko. V petek, dne 11. t. m„ je tukaj umrla po dolgi, mučni, a boguvdano prenašani bolezni, previdena s sv. zakramenti, Soproga tukajšnjega upravnika pošte in posestnica, gospa Terezija Kladnik, ix>j. Šumah. Bila je daleč na okoli vzor žene in matere. Ž njo je prenehalo biti najplemenitejše srce našega trga, ljubljeno in čislano od vseh, ki so ga poznali. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje! š Legitimacije za obisk obrtne razstave v Celju, ki se vrši v času od 12. do 22. avgusta t, 1„ dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LjubMani. Obiskovalci te razstave uživajo na podlagi teh legitimacij ugodnost polovične vožnje potniških vlakov na progah južne in državnih železnic. š Zatvoritev mosta. Most čez Pesnico na okrajni meji Ptuj-Ormož na okrajni cesti Ptuj-Ormož v župniji Sv. Marjeta nižje Ptuja se radi nujnega popravila za težak promet zatvori in sicer velja zatvoritev za čas od 20. avgusta do 1. oktobra 1922. Avtomobili in vozniki naj vozijo po drugih prikladnih cestah iz Ptuja na Ormož ali obratno: čez Poleašak ali na Briški most in Zavrč. š Št. Ilj pri Velenju. (Slika socialne bede.) Vaš cenj. list je 8. t. m. prinesel novico o tlaki na grajščini Domova pri Ptuju, Observer<, ki izhaja v Glasgovu, je objavila g. Hrističeva, znana srbska katolikinja, kratek, a simpatično pisan članek o Bledu in o mladi kraljevski dvojici, ki se mudi v tem lepem kraju. Članek ima naslov: Srbska idila, Jako lepo opisuje cerkvico na otoku, ki je znana vsled svojega zvona. Tudi kraljevski par je zvonil s tem zvonom. Take okolnosti zelo zanimajo angleško katoliško javnost. G. Hrističeva piše v angleške liste prav mnogo o naših razmerah in njene dopise objavljajo tudi »Timesc Spričo svojih odličnih zvez g. Hrističeva lepo služi svojemu narodu. (Po >Samoupravk.) — Socialno higienfčni kurzi. Ministrstvo za narodno zdravje bo odposlalo letos iz Slovenije dva zdravnika na socialno-higienično akademijo v Breslav, Charlot-tenburg ali Diisseldorf. Kurzi bodo trajali od 20. septembra 1922 do sredine decembra 1922, Ti zdravniki bodo dobivali dnevno 100 Din in povračilo vseh stroškov. Uradni zdravniki imajo prednost. Prošnje se mora vložiti pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo do 31. avgusta t. 1. — Gradba železnice Kočevje—Brod Moravice. Dne 10. t. m. se je vršila v Kočevju seja akcijskega odbora za zgradbo žcicznice Kočevje—Brod M. Zastopane so bile tudi vse interesirane občine. Soglasno je bilo sklenjeno, da sc akcija za zgradbo tc Sloveniji prepolrebne žcicznice krepko nadaljuje. — Razpis. Na strokovni šoli za pu-škarstvo v Kranju se razpisuje za šolsko leto 1922/23 služba ravnatelja. S to službo so združeni prejemki, ki jih dobivajo na-stavniki iste kategorije na srednjih šolah. Ravnateljska doklada znaša ietnih 600 D. V ozira vrednih izrednih .'lučajih se na pedstavi zakona z dne 24. februarja 1907, drž. zak. št. 55, vračuna prosilcem, ki iz- hajajo iz prakse nekaj let privatnega de« lovanja, v pokojnino in napredovanje v plači; ravnateljem največ 12 let. V poštev pridejo prosilci, ki so napravili inženerski izpit na strojnem oddelku tehniške visoke šole ali pa častniki z vojaško tehniško izobrazbo, ki so strokovnjaki v strelnem orožju. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje je vložiti do dne 10. sept. 1922 pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list, curriculum vi-tae, študijska izpričevala, izpričevala o morebitni praksi in pri prosilcih, ki še niso v državni službi, uradniško zdravniško izpričevalo o usposobljenosti za službo in nravstveno izpričevalo, potrjeno od pristojne politične okrajne oblasti. Prosilci z daljšo prakso imajo prednost. — Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 11. avgusta 1922. Dr. Marn s. r. — Otvoritev telefonske centrale v Polj-čanah. Pri pošti v Poljčanah se je otvorila — kakor se je že poročalo — telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. V področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani leže napram Poljčanam te telefonske postaje v I. pasu: Beltinci, Brezno Brežice, Cankova, Celje, Cerklje, Črna pri Prevaljah, Dolnja Lendava, Domžale, Tram, Gornja Radgona, Grobelno, Grosuplje, Hrastnik, Ivanjkovci, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Marn-berk, Medvode, Meža, Mežica, Moškanjci, Murska Sobota, Muta, Novo mesto, Ormož, Podplal, Polzela, Pragersko, Prevalje, Pristava, Prosenjakovci, Ptuj, Račje, Rečica na Paki, Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na Pohorju, Rimske toplice, Rogaška slatina, Rogatec, Ruše, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenj gradeč, Slov. Bistrica, Središče ob Dravi, Strnišče, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini, Šent Il j v Slov. goricah, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vuhred, Vu-jenica, Zavrče, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most in Žalec; v II. pasu: Bled 1, Bled 2, Boh. Bistrica, Dolenji Logatec, Gorenja vas, Jesenice na Gorenjskem, Kranjska gora, Lesce, Planina pri Rakeku, Podnart, Poljane nad Škof jo Loko, Radovljica, Rakek, Sv. Janez ob Boh. jezeru, Vrhnika. Železniki in Žiri. — Znižane pristojbine za obisk kopa-lišta Pištany. Za državljane kraljevine SHS, ki dokažejo, da jim je potrebno to češkoslovaško kopališče, je češkoslovaška vlada za polovico znižala takso za vizum, obenem so pa tudi vsi hoteli znižali pristojbine za oskrbo naših državljanov. — Žurnalistični tečaji na praški univerzi. Na filozofski fakulteti češke univerze v Pragi bodo letos otvorili dveletni tečaj za znanstveno in tehnično pripravo žurnalislov. Kurz bo razdeljen v tri dele: za politično, gospodarsko in za literarno umetnostno žurnalistiko. — Shišačima sveučilišta i visokih škola u Zagrebu. Uputc za ukonačenje u novosa-gradjenom »Dačkom domu visokoškoiaca«: Svaki redoviti slušač visoke škole, koji žali biti primljen u Dački dom, ima podnijeti mol-benicu najdulie do 10. septembra o. g, pri-vremenom odboru »Dačkog doma visokoškoiaca« (Zagreb, Vodnikova ulica). Molbenici valja priložiti: 1. domovnicu; 2. ako je moli-telj več polazio visoku školu, indeks, kojim če iskazti, da je u prošlom semestru bio do-ista upisan kao redoviti slušač koie visoke škole, a ako još nije polazio visoke škole, svjedodžbu osmoga razreda i svjedodžbu zrelosti; 3. svjsdodžbc o položenim državnim is-pitima, ili ako za prošli semestar nisu bili pro-pisani državni ispiti. svjedodžbe o kolokviji-ma, kako su propisane za polučenje menze i 4. svjedodžbu o imučstvenim prilikama. — Svaki se molilac imade u molbenici obvezati, da če, bude li primljen u Dački dom, donijeli sa sobom: 2 jastučnice, 4 plahte, pokrivač i 3 ručnika. Posteljina se vrača, čim tko prestane stanovati u Dačkom domu. U Djačkom domu daj« se stan vrijednim siromašnim redovnim slusačima visokih Škola u Zagrebu. Na stan u Dačkom domu primaiu se u prvom redu oni redovni slušači visokih škola u Zagrebu, koji su državljani kraljevine SHS kao i Slaveni iz okupirane Istre, a u drugom redu ostali redovni slušači Slaveni. Pod jednakim uslovima imaju prednost oni slušači. koji su saradljivali kod gradnje doma i to prema broju odradjenih sati. U sasvim izuzelnim slu-čajima za polaganje propisanih ispita najviše /.a iedan semestar posliie svršenih nauka. — Prema pravilniku od 25. sepnja o. g. potvr-djenom po Pokrajinskoi upravi odjelienju za prosvjetu i vjerc u Zagrebu pod br. 30.269— 1922. — Odbor. — Usmrtitev morilcev maršala Wil-sona. V Londonu so 10. t. m. usmrtili morilca maršala Wilsona, Dunna in 0'Sulli-vana. — Vlom v Št. Janžu. V Št. Janžu je bilo pri Marjeti Svarš vlomljeno. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vrednosti 3050 kron. — Samomor. V Dolenji vasi se je ustrelil 11. t. m. ob 4. zjutraj trgovec Ant. Klun. Pred zrcalom natančno namerjen cilj iz težkega revolverja je strašno razme-saril samomorilčevo glavo. Možgani so ležali po sobi in po zrcalu, ki je bilo vse krvavo. Pred samomorom je nesrečnik šc napravil svojo oporoko. Bil jc vdovcc in gmotno prav dobro sittiiran. Kaj ga ic gnalo v smrt, ni točno znano, baje ponesrečena snubitev. ' — Tatvina cerkvenih prtov v Bohinjski Bistrici. V zupni cerkvi v Bohinjski Bistrici je bilo s stranskih oltarjev ukradenih šest prtov, od katerih sta dva dolga pc 4 metre in 1 meter širok brez čipk, štirje so pa dolgi po 4 metre in 1 meter široki in imajo na treh krajih po 25 cm široke Čipke. — Pošten berač? Radovljiški orožniki $o aretirali 1. ISoS. v Sisku rojenega berača Jerneja Kapele, ker ie v Radovljici in v Lcscah beračil. Ko ga jc poslujoči orožnik irpraševal, jc Kapel ozmerjal orožnika, rekoč: v Kaj si pa ti? Ali ti poznaš mene? Pošten berač sem. Čc mi ne daš palice nazaj, tc bom tako vrgel, da ne boš več vstal U — Gost, ki ni hotel plačati cehe. Kamniški orožniki so zaprli Janeza Čov-kina s Sela pri Litiji. ki jc prišel v gostilno Franceta Bodlaja i Kregarjevem, v kateri jc jedel in pil. Ko bi bil moral plačati, se ie pa pričel prepirati s gostilničarko Bou-lajevo, jo hotel dejansko napasti in ji zagrozil: »Še nocoj bom pri znamenju nekaj naredil!« _ Ukradeni avtomobil. \ Zagrebu ;e bil ukraden črno občen avtomobil, tipa \\ alter s petimi sedeži C 870. motorna številka :$oS Vreden ic 1.000.000 kron. — Vlom v Zvorčah. — 20.000 kron škodo. Ponoči > bilo vlomljeno pri kočarju Janezu Avseneku v Zvercsh. Vlomilci odne?i: Avseneku obleke v 20.000 kron. vrednosti Gp«nnrf3rstY0. g Blagoslov visoke valute. »Tribuna«, glasi i o čošk V. -.ndustrv.ccv. ;e obiavila članek o gospodr.rskcm položaju Slovaške, ki izvaja Pcicc nogometa smo dosegli v Sredn i Evropi prvenstvo v eni sami stvari: \ višin: naše valute. Toda ne zgolj v Srednji Evropi, marveč na celem svetu smo dosegi; šc e- rekord: r.sidražja dežela na svetu smo. Živimo v krizi, kakršne naše narodno gospodarstvo še ni poznalo. Ni naac na ooljšo bodočnost, bo;imo se. da bor/.o s s-.o prebudeni iz sladkega poletnega s par. - Meč i cm ko se naši hud c v ecsars.k.-m parku -i Karlovih V arih posvetu, ■»e c. kaicr padlosti % osebi gre dvomljiva sreča pri- hod cčo \lado. nas gospodarske potrebe Sredrie Evrope oblačijo v železni prisilni i op e iz katerega se bomo le s težavo rešili. Ne lc Ncmčr.a, Rusija. Avstrija, Jugoslavija Poljska in Mažarski se zapirajo našemu izvozu tudi dežele s tc.žko \a -,ito se nam vsaki dan bolj zapirajo, vslcč česar se naraščat-ic naše valute razvija v gospodarsko nesrečo. Nc vidimo šc bataljonov brezposelnih in stradajočih, ki deirons.tr-.-s io zs svoje pra^ ice golega živ-licma. to ca k-vi;; ;ih bomo vio.cli in čutili 'bomo r.rcires'. države. Notranja vrednost sc ccnarju r.. spremenila, toda cela vrsta potrebščin ic podražena. c Zalflce in moke > Madžarski mor^.ft Kli it Madžarski mini- strski svet :f sklenil, da bo izdal naredbo, po kateri bodo vnorala vsa podjetja, ki iz-vnok-o. dvakrat n?. mesec javiti zalogo moke in rta. Ta naredba ima omejiti "prevelik irvoz žita in moke iz madžarske df.5-.olr-. da no bi nastala podobna {.itnao kakor letošnje leto, ko ni bilo Kr&iiiske vftrr.iee * Titan <. Kamnik pri Lii:bljxm. sprejmejo več ključavničarjev Et tovarniško deio takoj ali pozneje v trajno. dobro plačano službo. pred žetvijo v deželi skoraj nič več žita ne moke. BORZA. Berlin, 12. avgusta. Dunaj 1.38, Budimpešta 34.93, Milan 3585.50, Praga 2072.40, Pariz 6367, London 3495.60, Nen York 781.52, Curih 14881.35.___ L]ub!!aiisk@ ®Mm, lj Za obletnico smrti kralja Petra I. bo v ljubljanski stolnici v pondeljek dne 14. t. m. ob enajstih spominsko cerkveno opravilo po obredu, ki jc bil določen za pogrebne svečanosti pokojnega kralja. Po naročilu predsedstva pokrajinske uprave škof. ordinariatu, se bo te spominske cerkvene svečanosti udeležil ministrski svet. lj Poročil se je v frančiškanski cerkvi gosp. Ivan Ortan, poštni oficijal, z gospodično Reziko Meneni-ovo, poštno uradnico, nečakinjo pokojnega kanonika dr. Ignacija Žitnika. Častitamo! lj »Ljubljana.« V pondeljek začnemo z rednimi vajami: ob polosmih ženske, ob poldevetih moški. Poletna sezona še ni končana, še nas čakajo nastopi. lj Deželni muzej bo z ozirom na množico gostov, prispelih k vsesokolskemu zletu v Ljubljano, odprt v nedeljo in pondeljek 13. in 14. t. m. od 8. ure zjutrai dalje do mraka. Pazniško službo je prevzelo so-kolst\ o samo. lj Gostilničarji in kavarnarji se obveščajo. da se bodo izdajali davčni bloki tudi v nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne v mestnem knjigovodstvu. lj V Mariboru aretirani goljuf. Organi višjega policijskega svetnika Kerševana v Mariboru so aretirali 31. m. m. zaradi prestopka potnih predpisov Gradčana Hugo-na Perkota, katerega je poslalo okrožno sodišče v Mariboru v zapore ljubljanskega deželnega sodišča, ker ga ljubljanska policijska direkcija zasleduje radi poneverbe sukanca, vrednega 15.000 K. lj Predrzna tatvina v Skabernetovi trgovini. Dne 12. t. m. ob 10. uri je bih v Skabernetovi trgovini na Mestnem trgu ukradena ročna usnjata torbica, v kateri ie bil 1 petdolarski, 1 dvadolarski in 3 en-dolarsld bankovec ter 10.000 K našega denarja. V ukradeni denarnici je bilo več listin na ime lastnice Jere Novak. lj Dve veliki žepni tatvini na glavnem kolodvoru. Ko se je pripeljal 12. t. m. na glavni kolodvor osebni vlak, so nastopili dozdaj šc neznani žeparji, kateri so ukradli Pristav Jožici iz Vranjice pri Splitu iz ročne torbice 5200 kron in gospej Mariji Špan-jol iz Tržiča tudi iz ročne torbice 6000 K. Španjolova gospa se jc pripel;ala v Ljub-Ijala v Ljubljano obiskat svojega bolnega moža v bolnišnici. lj Policijska kronika. Žepni tatovi so se zopet na Vodnikovem trgu pojavili. Revn vdovi železničarja Mariji Kovačič iz Ravnikarjeve ulice št. 5 ie dne 12. t. m. ob S. uri zjutraj žepar ukradel denarnico, v kateri ie bilo 300 kron denarja. — Zavoljo vlačugarsiva in tajne prostitucije je izgnana iz Ljubljane za dobo petih let služkinja Helena Drer.ik. — Stavbnemu podjetniku Francu Scagnettiiu jc bil ukraden na glavnem kolodvoru dvigalni vijak, pokrit, s črkama S. F., vreden 1500 K. — L"bogi služkinii Mariji Rus ic bila na Vodnikovem trgu ukradena iz ročne torbice za zelenjavo, ki jc bila na ročnem vozičku, obnošena obleka in dva predpasnika v takoj mlad.-. dehro vzgojeno vrednosti 520 K. Natakarjema Alojziju Bidermanu in Ivanu Miillcrju na glavnem kolodvoru jc bila iz spalnice ukradena obleka v vrednosti 9000 K. Cerkveni vestnik. c V Križankah ima ondotna moška in niladeniška Marijina družba na Marijin praznik, dne 15. avgusta, zjutraj ob 6. uri sv. mašo z govorom in skupnim sv. obhajilom. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Sprejmem efekte za pospravljanje pori in k otrokom- Naslov pove uprava •SLOVENCA< pod stev. 3154. Pošteno žensko srednjih lc t. ki sc razume na i,-uho in lc.p hišni red, sprejmem tako-, k mali družin. \ mesto. Plača dobra Našlo* pevedo v upravi "Slovenca« poč št. 3155 pr »Čas«. Izšle sta 5. in 6, številka v enem zvezku, s čemer je tekoči (XVI.) letnik zaključen. Vsebina je zvezku sledeča: Univ. prof. dr. Lambert Ehrlich piše o »Šoli in cerkvi« (str. 305—319). Razprava je važna radi tega, ker osvetljuje zadevne razmere v Franciji, Angliji, Nemčiji ter raznih drugih državah. — Dr, Angela Pi-skernik priobčuje študijo »Mehanizem in vitalizem« (str. 320—336). Govori s čisto prirodoslovnega stališča o postanku življenja na svetu, o vprašanju, kaj je življenje in kaj so njegova svojstva, kako si življenje tolmačijo mehanisti in neovitalisti ter nas seznanja sploh s situacijo, v kateri se s prirodoslovnega stališča problem življenja danes nahaja. — Univ. hon. nastav-nik Jos. Dostal piše »K vprašanju o staro-krščanski umetnosti« (str. 363—376). On obravnava silno zanimivo poglavje, kako vlogo je imel Rim v starokrščanski umetnosti. Proti temu je nastopil znani Strzy-gowski, češ, Rim je tukaj popolnoma pasiven; vse je prišlo le iz orienta. Pisatelj temeljito osvetljuje ves problem ter prihaja do zaključka, da zgodovinsko ta problem še dolgo ni rešen proti Rimu! — »Jugoslovanska Toskana« (str. 376—382), tako je naslov nadaljnjemu članku dr. Iv. Pregelja iz Kranja. Poroča o Dbrovniku ter sijajnem umetniško-literarnem življenju, ki je vladalo od 15. stoletja dalje v ti republiki. Nam je to življenje skoraj neznano, zatorej bo to razpravo vsak naš izobraženec z zanimanjem čital, — V vrsti vseh razprav zavzema posebno svoj-sko mesto učeno filološko delo univ. doc. dr. Karola Oštirja: Sumerski izvor abaci-stičnih številčnih imen« (str. 336—363). — Urednikovi in dr. Ehrlichovi dodatki * ■-■Kulturnih drobtinah« nam povedo, za kai pri ti razpravi gre. Razprava tvori za nas veliko presenečenje, pomenja na znanstvenem polju v svojih rezultatih naravnost razkritev ter nam izkazuje ogromno znanje, ki ga pisatelj ima kot lingvist, — V drugem delu zvezka nas prof. I. Dolenec seznanja z ' Debato o slovenskem jeziku«. Debato je otvorila zagrebška »Nova Evropa«. s člankom M. Murka v Pragi ter s svojim komentarjem k niemu. I. Dolenec o tem referira ter razvija svoje misli, ki bodo vsakega zelo zanimale. — Prav tako aktualno je poročilo dr. Fr. Steleta o «V. jugoslovanski umetnostni razstavi« v Beogradu. Naše rcvi':e o njej niso še poročala, zato je poročilo toliko bolj pomembno. — Slede potem occne in referati raznih publikacij. — »Čas« toplo priporočamo, toliko bolj. ker se po svojih vedno aktualnih, temeljitih, izobrazbi naše inteligence odgovarjajočih razpravah, člankih in poročilih kar najlepše sam priporoča. Za prihodnii letnik 1922/23. prva šte- ■■BS3EKBS«BS5S«F3K SB IBMHm Boljši zanesljiv hlapec k vilka izide oktobra meseca, je cena d/Jo-, čena na 40 dinarjev. pr Kulturni iinikutn. Dolgo smo slovenski planinci pričakovali .vodnika po svoji lepi domovini. Z veseljem smo sprejeli vest, da pripravlja priznani strokovnjak g. Rudols Badiura tozadevno obširno delo. Te dni je izšel — ne vodnik« ampak Vodič kroz Jugoslovenske Alpe in sicer I. del, ki obsega Slovenijo. Žulibog ni pisan za Slovence, temveč za našo najjužnejše brate (pisan je v okavščini). Mi jim ga sicer ne zavidamo, upali pa smo, da bo g. avtor pre-skrbel prej nas Slovence z ^Vodnikom«, potem šele ostale. Sploh bi pa bilo Je v interesu medsebojnega zbližanja, ako bi bo naši najjužnejši bratie — prodno posetijo naše Alpe — sprijaznili nekoliko slovenščino. — Mogoče pa je g. avtor drugega mnenja in bodo nadaljna dela o makedonskih in albanskih planinah izšla v slovenskem jeziku. pT Jurčičevi spisi, III. zvezek, uredir dr. Ivan Grafenaucr z romanom -Eeseti brat« in povestjo -Nemški valpet«. Z *o-žila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 10 Din. — Ta zvezek je pravkar izšel. pr Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. Založila Jugoslovanska knjigarna. Kot 3. in 4. zvezek svoje »Znanstven knjižnice-.- je izdala Jugoslovanska knjigarna to velevažno gospodarsko knjigo. Po tej knjigi morajo poseči vsi gospodarski krogi in vse, posebno strokovne šole. V nekaj dneh se bo naš list bavil obširneje s to kn:igo. Cena vezanemu izvodu znaša 45 Din. pozna i", večina naših gospodinj lesfa5c£ koaj tedi Pismene ponudbe na upravništvo >S!o- 1 veselje do vrta in drupib gospodarskih venca-: pod »PRIDEN 31%«. Trgovski pomočnik oziroma prodajalka papirne ali galanterijske stroke 7. dobrimi spričevali dobita mesto. — Fonrdhc 5 prepisi spričeval in cvent. sliko jc poslati na tvrdko GORIC AR & LESKOV Š£k, Celje. acl, dobi dobro cesto t Lisv'-£iii. — Plača poleg prosi c hrar e 5200 kron mesečne in evcntcelno kaj noben c ob'eke. Pismene ali osebne ponudbe sprejema uprava »Slovenca- pod: * K oči jež KUHARICA Vi ima veselje do dela, dobi službo v župmšču s 15. septembrom — Pojasnila sc dobe v 'jprsinisJ vu »Slovenca. do 20. avgusta t. 1. 3203 Totrlega srca naiatmamo vsem priia f oljem in jc naša iskrenoltublic.na. ncpo?.abna soprog* mali trta. »v*, kinia, gospa TEREZIJA KLADNIK soproga upravnika poMe in posestniea dane,« ob S un dopoldne pre vid ena s »i rakiamenti f&KftSIi.Ct JiClI Itvcl mm mm:, ma= •m- CENTRALA * Podružnice: s. p,.p.r.(. „ ...» v Ljubljani v lastni palači, Stritarjeva ulica 9. Novi Sad, Doli a Lendava, Ljutomer, ekspozitura: Vrhnika, bs.iir.ih post«, po* najfcuiant- Platulr m»ivl41e obresti na vloZne kniiSfce in na vloqe na tekoiih računih. I»«jlml pogoji. K jtmnn; dhMk Mh. Graški velesejem 1922 26. avgusta do 3. septembra * Posebna prireditev: Veliki polfedelskl aefem ■ stroji, orodjem ta kmetijskimi potrebščinami. * Sejmsld urad: Grax, Bnrggasse 13. Kavarna Lepota koze obraza, vratu, rok, kakor trdi le-pa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo že od vseli dežel sveta za lekarnarja Feller. »Eilsa. lilijno mloeno milo, najbolje blago, naj f inejše „mito lepote", 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. »Elsa« pomada za obraz odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in požt-nino 80 K. »Elsa« Tanochian pomada za rast las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cepitev las, zapreči prhute in prerano osivelost i. t. d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI ako naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobe popust v naravi. patent, škatljah 40 K; puder za sospe v vrečioah 8 K; zobni prašek t skabljali i2K; v vreAicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12K; Sebampoon za laso 8 K: rumemlu lil listkov 48 K: najlineši parfem po in 60 K; močna voda za laso 80 K. Za to razne predmete so znmot in poštnina ra-! cona posebej. m D. Mer, Mm, Mm (Ma Elsatrg 134, Hrvatsko. m on n o a sa aa stampiht ANT.ČERNEYW LJUBLJANA Ali sle fe okusili „LI1MIIL" prvi edini domači umi (zabelo), ki pFCllSŠfll vsled izdatnosti, okusa ln cene vse druge izdelke, izdeluje: „UiW!il" družb« z o. z. v L)ubl|anlL Zahtevajte v vseli trgovino!)! Ne poSlIjotte nnsefla denar)* v lujino! ao B D sa Nalboljii so pravi AMERIKANSKI in angteSki SINGER-šivalni stroji o Prazne vreče od moke kupuje po najvišji ceni Franc Dolenc, Kranj Singer-igle m nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Singer-olje sukanec svita Itd. PRODAJA .VA OBROKE — Slnger-Slvaini stroji Boaarne & Co PJew ¥a?k — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: umum&, SEUKBURGOVA Ul .CA 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruževac, NiS, Skoplje, Vele«, Bitolj, Kragu-jevac, Zajefar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. m v Ljubljani^ Kongresni tr& st. t. Na najlepšem prostoru v sredini mesta sva lani otvorila z vsem kom-forfcom na novo opremljeno moderno kavarno. V kratkem času obstanka postala je kavarna zbirališče najboljšega občinstva. Včeraj, dne 12. avgusta 1922 sva otvorila v istem poslopju tudi popolnoma na novo moderno restavracijo s krasnim vrtom, ki bo glede opreme in uredbe prvovrstna, kakor je še nima Ljubljana. Postrežba bo točna, jedila okusna, pijača izborna, cene solidne. Kot ravnatelj iste fungira obče znani in priljubljeni g. Rudolf Jazbec. Cenjenemu občinstvu se priporočava za mnogobrojni obisk Franjo in Roža 9 M> Underwood pisalni stroji so najbolj« Zahtevajte ponudbo I •* '— -' -m r i n i>if>.wrw*«ii |aUi| Irnninruli iSlmrniM« mi THE REX Co. I)UBL]AN\ Tel. 268 - Gradišče St. lO - Tel, 2fi« Opalograph razmnoževalni aparati so svetov« noznani Odgovorni urednik Mihael JUoškero v Liubliaui, Zahtevajte ponudbe! Jugoslovanska tiakarna s Llubliant