Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Uredništvo in uprava:	j	Poštno ček. račun: štev. 9-12410
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 i Cena:	Posamezna štev. L 20
Uredništvo za Trst:	I	Naročnina:	Mesečna	L	85
Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 I Za inozemstvo:	Mesečno	L	150
Leto III. - Štev. 21
Gorica - 24. maja 1951 - Trst
Izhaja vsak Četrtek
Delu časi in pravica!
(Ob 60 letnici „Rerum novarum“)
V	letošnjem maju smo obhajali obletnici dveh najvažnejših pape-škili okrožnic o socialnem vprašanju in o pravični ureditvi človeške družbe v smislu večnohnih verskih načel. Dne 15. maja je preteklo 60 let, odkar je sv. oče Leon XIII. izdal ono znamenito okrožnico )>Re-rum novarum«,- preteklo je pa tudi 20 let, odkar je papež Pij XI. izdal njeno dopolnilo »Quadragesimo an-110«.
Da je Evropa in ves svet pred 60 leti sprejel načela okrožnice »Rerum novarum« ter po njenih smernicah preuredil socialno-gospodarsko življenje ljudstev in držav, bi mu bila prihranjena prva in druga svetovna vojna, vse krvave socialne revolucije; marksizem, miselni temelj komunizma, bi bil premagan in vesoljni svet bi danes ne trepetal pred tem, kakšno gorje ga morda še čaka v bodočih letih.
Med Slovenci sla dr. J. E. Krek in škof dr. A. B. Jeglič s svojimi zavednimi pomočniki premagala liberalizem, ga gospodarsko in politično oslabila, ga načelno razkrinkala in njegov upliv omejila na malopomembna trška in meščanska omizja. Naš narod v vsej svoji zgodovini še nikdar ni doživel tako hitrega in velikega kulturnega in gospodarskega dviga, kakor v tistih dobrih 20 lelili pred prvo svetovno vojno 1914.
Podoben kulturno gospodarski vzpon so beležile krščanske stranke po vseh onih katoliških državah, kjer so vodilni krogi resno začeli izvajati navodila okrožnice velikega socialnega papeža Leona XIII.
Izid prve svetovne vojne, če danes gledamo nazaj, je bil za Evropo in ves svet usoden. V Evropi so se
no načelo, da je delavec za gospodarja toliko vreden kot stroj v tovarni. Plača ga po zasebnem dogo-
podlaga za pravičen družaben in gospodarski red v človeški družbi.
Francoski strokovnjak gospodarskih ved Le Roy-Beaulieu je papeževo okrožnico »Rerum novarum« imenoval:	Poljub	Kristusov ubož-
cem. Primerjajmo samo sedanji položaj delavstva z nekdanjo njegovo brezpravnostjo, pa bomo ugotovili,
„Times“ o goriških Slovencih
.v	iv	•	7 j •
voru z najmanjšo plačo	izrablja	^	delavci	zahvaliti
njegovo delovno silo, dokler je cerkvenemu nauku Tu(U popohu). krepka, ko obnemore ga pa odpusti	m(; wn odtujeni doji m dri(we
brez vseh zakonitih obveznosti, po-	/e m„„0 zahtev Rerum	no.
dobno kakor zavrze obrabljeni stroj ^	/loc-ei	_	noče-	so	jih
in si nabavi novega. — Strogo so
bila prepovedana vsaka udruženja ^čudnih 7prašanjT- Komuniz delavcev, ki naj bi branila delavske
pravice, kolektivne pogodbe delavcev z gospodarji so bile izven možnosti, o družinskih plačah za poročene delavce ni bilo nobenega sledu, istotako se o zavarovanju delavcev za nezgode, bolezen, onemoglost in starost še nobenemu ni sanjalo, z izjemo nekaterih sociologov.
V	to brezpravno stanje delavskega stanu je zadonel glas vrhovnega poglavarja sv. Cerkve Leona XIII. z osnovnimi terjatvami v prid delavcev:
1. Delavec je človek tako kot njegov gospodar in mu gredo vse pravice človeške osebnosti.
2. Delo je enako potrebno in koristno kot kapital, zato mu gre enaka čast.
3. Delavci imajo neizpodbito pravico do udruženj (sindikatov) -za hrambo svojih pravic.
4. Državne oblasti imajo dolžnost priskočiti delavcem na pomoč, kadar se ti ne morejo sami obraniti pred izžemanjem od strani delodajalcev.
5. Povratek h krščanstvu je nujna
števale in uporabljale pri ureditvi
e m
jih ne upošteva in jih je zavrgel, a le v nesrečo delavcev samih in vsega narodnega gospodarstva.
Zato je naloga sedanjega rodu, da proti komunističnemu kolektivizmu postavi svoj konkreten gospodarski red, v katerem bo ohranjena svoboda in prosta volja posameznika kot samostojne osebnosti, a obenem zavarovane koristi skupnosti pred zlorabami jioedincev in v kateri bo umni in delovni človek enakovreden drugemu gospodarskemu činitelju — kapitalu, ali bolje povedano: lastniku kapitala.
Delu čast! A časten spomin tudi »papežu delavcev« Leonu XIII,
»Londonski »Timesa je dne 17. t. m. priobčil članek o položaju goriških Slovencev. Potem ko razpravlja o vzrokih goriške gospodarske krize, za katero Rim baje ne kaže prevelikega zanimanja, pride na go-riško slovensko manjšino. Pisec obžaluje indiferentnost rimske vlade za nacionalne odnose na tem področju. Poudarja neurejeno stanje slovenskih šol, zapostavljanje kulturnih
slovenskih ustanov, ter obžaluje, da slovenski manjšini ni. dana možnost svojega zastopstva v rimskem parlamentu. Članek zaključuje z besedami: »Če bi bilo možno prepričati Rim, da ugodi razumljivim slovenskim zahtevam, bi se s tem odprla pot za širši sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je nujna potreba za gospodarski podvig te nesrečne dežele.«
Anglija in perzijski petrolej
Zunanje ministrstvo v Londonu je poslalo spomenico vladi v Teheranu v zvezi z nacionalizacijo petroleja v Perziji. V spomenici Angleži zopet zanikajo, da bi bilo postopanje perzijske vlade ob podržavijenju petroleja pravično. Ponujajo kompromisno rešitev z novim dogovorom za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Če bi pa perzijska vlada na vse to ne pristala, pristavlja nota, bo perzijska vlada morala nositi odgovornost za vse posledice.
Tudi Washington je dal razumeti, da se sklada z zahtevami Anglije . ter je prijateljski nasvetoval per^ zijski vladi, naj sprejme mirno poravnavo z Anglo-Iranian Company, ker bi jim sicer ameriški tehniki pri izkoriščanju petroleja nič ne pomagali. Vendar ni še znano, kakšen uspeh je imela nova nota. \ Angliji in Ameriki so zaskrbljeni predvsem zato, ker pri vsej tej stvari Moskva molči kot zid. Kaj se kuha za tem molkom?
Živilski trg v Sloveniji
K volitvam na Goriškem
KAKO BOMO SLOVENCI VOLILI?
Za kominformiste? Ne! To je surovi komunizem, ki ga odklanjamo. Je najmodernejši način potujčevanja naših ljudi. Mi smo proti vsakemu potujčevanju.
Za titovsko Slov. dem. fronto, ki se je ponekod celo povezala s kominformisti ? Tudi to je čisti komunizem, ki uči* da narodnost ni nič, akoprav se Slovencem predstavlja v narodnih barvah. Odklanjamo vsak komunizem, še posebno pa titovski, ki ugonablja Slovence onkraj meje.
Za socialiste? Tudi socializem je bil v preteklosti sredstvo potujčevanja naših ljudi. Tudi socializem je popolnoma brezverski. Noben zaveden Slovenec ne bo volil te stranke.
Ali naj volimo kakšno drugo italijansko stranko ? Da bi svoje glasove dali preganjalcem našega
V Jugoslaviji so na novo uredili promet z mlekom in mesom. Nova
podrla ma politična, gospodarska in uredba odpravlja dosedanjo obvezno jezika? Da bi poljubili palico, ki nas je tepla? Za nobeno ceno ne !
• • .	JI	rl	n	i	A	ir» I L' :l l n lt<	mm	in	'/	..	.	!•___1	_	Pl	/M	7r?XT	Pl/	i	t	W	a	rp	_	t_•	^	/V	4	I
nravna ravnovesja. Rusija je padla pod vlado judovsko-azijskega boljševizma, ki je začasno pregazil tudi Madžarsko. Njegov val je že pljuskal dalje na zapad, kjer so se ga zmagovite in premagane ter novonastale države komaj ubranjevale.
V	Nemčiji socialna demokracija komunistom ne bi bila kos, da ni katoliški »Centrum« v svojih vrstah strnjeno obdržal nemških katoličanov. V Italiji je Mussolini preprečil komunistično vlado, a, zal, z uvedbo nove diktature fašizma. — ^ vseh evropskih držav, je vpliv Cerkve padel. Svojo obnovo so hotele izvesti brez pozitivnih nravnih temeljev; izključile so Cerkev od mirovnih pogajanj in se za njena svarila niso zmenile. Vsaka je na svoj način reševala socialno vprašanje, a družabnega pomirjen ja ni mogla nobena svojim državljanom u postavit i. Cerkev pa ni je.njala z budnim očesom slediti svetovnemu, gospodarske-mu položaju in razmerju med delavci in delodajalci.
To je bil povod, da je 15. maja 1931. izšla nova okrožnica Pija XI. »Quadregesimo anrio«, hi je znova poudarila silno važnost socialnega vprašanja. Nova okrožnica dopol-njuje Leonovo in je od nje se konkretnejša, ker priporoča poleg pravičnosti do delavcev še radika.nejse sredstvo, namreč skupne zdruz >e delavcev in delodajalcev, to je korporacije članov iste stroke, ki so v podjetje vložili svoj kapital s njimi. ki v podjetje vlagajo svoje delo.
Mnogo vode je že od tedaj preteklo in delavci so že mnogo pravic pridobili. A ko je Leon XIII. povzdignil svoj glas, so njegove besede v obrambo delavcev izzvale velikansko začudenje in nevoljo med bogatimi in skoro vsemogočnimi delo
oddajo mleka in mesa ter uvaja z veljavnostjo z dnem 10. maja prosto prodajo teli živil.
V obrazložitvi je rečeno, da v naprej nihče ne more več kmeta siliti, da proda toliko in toliko mesa po tej in tej ceni. Nova nakupna cena mleka se giblje od 18 do 25 dinarjev za liter, za potrošnike v Ljubljani pa je v mlekarnah določena cena 25 dinarjev za liter. Sicer računajo merodajne oblasti, da bo vsled nove uredbe narastel dovoz mleka v Ljubljano in ostala večja potrošila središča, vendar pa je to v veliki meri odvisno od načina, kako bodo oblasti znale urediti nakup mleka pri kmetu tudi v njegovo vsaj delno zadovoljstvo.
V Beogradu, kjer je prosta prodaja mleka bila uvedena že 1. marca, je stal takrat 1 liter mleka okrog 90 dinarjev, danes pa je cena okrog
35 dinarjev.
Zanimivo je videti, da je dobila Ljubljana kot izredno pomoč iz A-merike (CARE) 55.000 mleka v prahu (to je 550.000 litrov mleka). Računajo, da bo meseca maja in junija ta pomoč še večja. ■
Ker pa kljub temu verjetno se ne bo dosti mleka v Ljubljani, bodo mlekarne prodajale mleko prve tri ure potrošnikom na nakaznice in šele. potem — če bo še kaj mleka
—	tudi ostalim potrošnikom.
Tudi za mesto je z 10. majem določena prosta prodaja. Kljub temu pa je določeno, da morajo kmetje oddali živino do 1. julija še v višini 40°/» njihove celotne letošnje letne obveznosti. Cena mesu je določena za enkrat na 140 dinarjev za 1 kg.
Zelo verjetno pa tudi ta uredba sama še ne bo odpravila pomanjkanja mesa, dokler ne bodo odpravljene nekatere bistvene napake, ki
Volimo edinole SLOVENSKO NARODNO LISTO! Tako in samo tako bodo vsi slovenski glasovi prišli v korist našim narodnim zahtevam.
Ne bojmo se nikogar in ničesar! Volitve so popolnoma svobodne in tajne!
Poraz komunistov na Koreji
Komunistične čete na Koreji so v nejšim orožjem. Baje je v zadnjih polnem umiku. Njihovi prvotni o- dneh padlo okrog 60 tisoč komuni-
fenzivni uspehi, ki so jih privedli skoro do Seula, so se spremenili v katastrofalen umik. Zavezniki so namreč masovno prodirajoče komuniste množično pobijali z najmoder-
stov. Po zadnjih vesteh so zavezniške čete spet zasedle Munsam. Sovražnik se pa umika proti Chun-chonu.
dajalci, i- Takrat je veljalo Ubiral povzročajo pomanjkanje mesa.
Morrison v Nemčiji
Novi angleški zunanji minister Morrison se je pretekli teden mudil v Nemčiji. Tukaj se je razgovarjal z Adenauerjem ter se z njim zelo dobro razumel. Na poletje ga je povabil, naj mu vrne obisk v Londonu.
Namestniki
*
v Parizu
Konferenca namestnikov v Parizu je zopet začela zbujati upanje na uspeh. Gromiko je nekaj popustil in se približal stališču zapadnih zastopnikov.
Nemiri v Albaniji
Po poročilih angleških listov iz Trsta se je v zadnjem času zelo razširilo uporniško gibanje v Albaniji.
V	nekaterih severnih delili Albanije se je posrečilo upornikom proti ko-
munistični vladi generala Enver Hodže vsaj začasno zasesti nekatere večje vasi. Močni so uporniki tudi v okolišu mesta Elhasan in ob pristaniškem mestu Leš.
nemškem taborišču in je že organiziral podobno sodno razpravo zoper komunistični list »Les Lettres fran-caiseif. Sodišče hoče razpravljati o prisilnih taboriščih povsod, kjer se sumi da so. O zadevi hoče izvesti tudi pregled in kontrolo na licu mesta. Da imajo prisilna taborišča so obdolžili poleg Rusije in satelitskih držav še Španijo, Grčijo in Jugoslavijo. Te zadnje tri so pristale na to, da omenjeno sodišče izvede preiskavo na njihovem ozemlju.
Posvetovanje am. poslanikov
V	Londonu se je začelo posvetovanje veleposlanikov Združenih držav iz vseh držav, ki so članice Atlantske zveze. Posvetovanja se udeležujejo tudi uradniki zunanjega ministrstva v \Yashingtonu.
Grčija in Turčija v atlantski zvezi
Veleposlanik Združenih držav v Londonu je obvestil britansko zunanje ministrstvo, da. bodo Združene države podpirale prijavo Turčije in Grčije za pristop k atlantski zvezi.
Prisilna taborišča pred sodiščem
V	Bruslju se je sestal devetčlanski sodni zbor z namenom, da izvede sodbo o sistemu prisilnih taborišč za politične kaznjence. Za tožilca je Francoz Roussel, ki je sam bil interniran med vojno v podobnem
Papeški nuncij v Dublinu umrl
Umrl je papeški nuncij msgr. Fclici. Pokojni nuncij jc bil v službi najprej v Beogradu, kot pomočnik pok. kardinala Pel-legrinettija, dokler je bil la za nuncija v Beogradu. Pozneje je postal sam nuncij v Beogradu ter je ostal tam tudi med vojno, dokler ga niso odslovili iz Jugoslavije novi- oblastniki. V Dublinu na Irskem je. bil šele dve leti.
ŠIRITE NAŠ LIST!
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
KATOLIŠKI GLAS
Leto III. - Štev. 21
DRUGA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14. 16-24)
Tisti čas je povedal Jezus farizejem to priliko: Neki človek je napravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: ,Pristavo sem kupil in jo moram iti pogledat: prosim te, imej me za opravičenega!' Drugi je rekel: ,Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preskusiti: prosim te, imej me za opravičenega!' In spet drugi je rekel: .Oženil sem se in zato ne morem priti.' Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: .Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave!' Služabnik je rekel: ,Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je še ■ prostor. In gospod je rekel služabniku: .Pojili na pola in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se moja hiša napolni. Povem vam pa, nobeden izmed onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.’
□
Prilika jasno kaže, da je tisti človek, ki je pripravljal veliko večerjo, Jezus sam. Večerja je njegovo presveto Rešnje Telo. Pripravil jo je na veliki četrtek in od takrat dalje vabi k sebi vse.
Nihče ne more živeti brez hrane. Telo se hitro izčrpa, moči pojemajo in jih je treba nadomestiti s hrano.
— Kar velja za telo, isto za dušo. Tudi ona ima svoje življenje, ki ga je treba ohraniti. Kruh za dušo je sveto obhajilo. ,Kdor bo jedel od tega kruha, bo živel vekomaj', obljublja Jezus. V taki duši božje življenje posvečujoče milosti ne more zamreti. In če bi tudi kdaj po nesreči zamrlo, bo duša hitro iskala sprave z Bogom.
Jezus vabi k sebi prav vse. Ni tako sebičen, kakor smo mi ljudje, ki vidimo rarli v svoji bližini samo zdrave, mlade in vplivne ljudi, kateri nas lahko razveselijo in nam kdaj pomagajo. Jezusu so dragi vsi
— zapuščeni in pozabljeni še bolj
kot drugi. Še posebej vabi utrujene in obtežene. Ne boji se grdih obrazov, brezzobih ust, strgane obleke, bledih lic. Če so pripravljeni, vedno rad pride k njim.
Žalostijo ga pa prazni izgovori in koliko jih sliši! Nekateri se kar ne morejo pripraviti za sveto obhajilo — niti za veliko noč ne. Če jih ne bi nihče videl, bi še kako šli, tako pa... Jesti pred drugimi ljudmi jih ni sram, če pa je potrebna duša brane, se sramujejo.
Preteklo nedeljo se je končal velikonočni čas, a to ne pomeni, da moramo sedaj čakati druge velike noči, da bomo šli spet k svetemu obhajilu. Hodimo večkrat, če si želimo dobro. Uporabimo razne prilike. Marsikoga privlačijo prvi petki, dr uge prve nedelje v mesecu. Mesec maj naj ne gre mimo brez svetih zakramentov. Obiskovanje šmarnic naj bo kronano s svetim obhajilom. Ob svojih godovih in rojstnih dnevih sprejemamo voščila od prijateljev in znancev. Toda tudi Jezus bi rad prišel ob teh dnevih v naša srca, da bi nam kaj povedal. — Velika tolažba je za bolnika, če mu povemo, da smo šli zanj k sveti maši in k svetemu obhajilu.
Verno in ljubeče srce bo pač našlo dovolj prilik, da pride k Jezusu na veliko večerjo.
NEDELJSKA MOLITEV
DAJ NAM. GOSPOD, DA VEDNO
V	SEBI OHRANIMO STRAH IN LJUBEZEN DO TVOJEGA SVETE-GA IMENA:	KER NIKDAR NE
NEI1AŠ VODITI TEH. KI JIH UTRDIŠ V STANOVITNOSTI SVOJE LJUBEZNI.
Koledar za prihodnji teden
2i. maja. ISEDELJA 2. pobinkoštna. Beda. cerkv. u.
28. PONEDELJEK. Avguštin, škof.
20. TOREK. Marija Magdalena Pariška, devica.
30. SREDA. Ivana Orleanska, devica.
31. ČETRTEK. Marija Sredniea vseh milosti, Angela Merici.
/. juniju. PETEK. Praznik Srca Jezusovega. prvi petek.
2. SOBOTA. Marcelin, mučenec.
ZAKAJ NI MIRU ?
Ni miru na svetu in zato ni redu in ni ljubezni. Miru ni in še več — celo razumevanja iti smisla za dosego miru ni.
Moderni »miroljub« se zanaša na svojo atomsko bombo, na nove tipe raketnih lovcev, na žrtvovanje milijard za oboroževanje. V danih razmerah res nič drugega ne kaže, ker je bilo že preveč napadov na neoborožene narode v zadnjih letih. Zato ima še vedno veljavo rek: Si vis pa-, ceni, para belluin — če hočeš ohraniti mir. pripravljaj se na vojno (to je: na napadalca). I to stanje ni še mir, je le ustrahovanje napadalca, da bi ne začet novega krvoprelitja.
S silo ni mogoče ustvarili svetovnega miru. 4tomska bomba more le uničevali, toda sovraštva iztrgati iz src ne more in prav tako svetu povezali v miru in ljubezni ne more. To zmore le krščanstvo, ki je mir prejelo od Kristusa kot velikonočno darilo: »Mir vam bodilu Ne z revolucijo, vojskami in nasiljem, ampak z ljubeznijo in pravico se more gradili mir. Pred 12 leti je odločno povedal Pij XII.: »Nič ni izgubljenega z mirom, a z vojsko vse!« Te preproste besede naj usmerjajo naše pri zadelan je za mir.
Tako preprosta besedica j: »mir« vendar skriva v sebi odrešenje posameznikov in družbe. Najlepši dar je. ki ga je nebo naklonilo ljudem. Mir v duši nas usmerja k Bogu, — mir v družini postavi ja le melj resnični domači sreči. mir t narodu omogočil zdrav gospodarski in social-
ni razvoj. — mir med narodi ustvarja svetovno bratstvo in blagostanje.
A kaj je mir ?
Eden najglobljih krščanskih mislecev. sveti Avguštin, lepo pove: »Spokojna ubranost v redu.« Cerkev, naša vodnica, razvija iz teh osnov nauke pravega krščanskega miru.
Red je torej prvo, kar prinaša mir. A red je tudi mogoč pod neusmiljenim diktatorskim bičem, ki se mu človek, razumno bitje, ukloni iz strahu. Da tak red ni podlaga za mir. nam priča nemir v milijonih človeških src, prisiljenih se temu redu ukloniti. Takemu usiljenemu redu manjka spokojnosti, to je notranjega čuta zadovoljnosti človeških množic, brez strahu pred notranjimi in zunanjimi sovražniki.
Red brez spokojnosti. ali da rečemo bolj po domače, red. ki je vzdrževan le z nasiljem, ni še mir. Je pa le boljši kot anarhija, kar pomeni splošno brezpravnost in zmede v svetu.
i r ‘tje. kar spada k miru. je pa ubranost, morda bo kdo lažje razumel če rečemo: harmonija med narodi sveta, t oko k po' zvenijo citre ali gosli, uko so njih. strune ubrane in svira nanje vešču roka umetnika!
Kj e pa je lista moč. ki je v stanu združili srca zemljanov v luko lepo harmonijo? in to brez vsakega nasilja. IN a tem svetu take moči ni. p e naj jo iščemo kolikor hočemo. Denar? — Ijijdi razdvaja. Drugi pro-
izvodi narave, kot premog, petrolej, rudnine? — narode razdvajajo. Veda in ideje? — ker so podvržene zmoli, ljudi razdvajajo. Moč vladarjev? — ljudi razdvaja, ker grozi z nasiljem. In iščite dalje brez konca. našli boste, da take moči na tem svetu ni.
Prav zato nam svet miru dati ne more. In vendar nam je mir potreben. Kako že leta vsi hrepeni jo po njem! — Po vsem tem premišljevanju nujno pridemo do zaključka, ki smo ga že zgoraj naznačili: Mir je dar božji.
Mir je dar božji
Reci, ki je potreben za mir, mora biti zgrajen na krščanskih temeljih Jezusovih naukov. Spokojna ubra-
Iz življenja Cerkve
Libanonska zbornica
Libanonska zbornica šteje po zadnjih volitvah 77 poslancev, ki so po svoji verski pripadnosti takole razdeljeni: 30 mohame-dancev, 29 katoličanov, 11 ločenih kristjanov, 5 druzov in eden neodvisen poslanec. Med katoliškimi poslanci je bil izvoljen tudi Karel Helou, ki je bil svoječasno libanonski poslanik pri sv. stolici.
Havanske žene za dostojno nošo
Žene havanske kat. akcije so organizirale razstavo ženskih krojev in noš. Razkazovanje teh krojev je prinašala havanska lokalna televizijska postaja. Te kroje so nost pa ni nič drugega kot krščail-	zamislile in izdelale žene kat.	akcije, ki
ska ljubezen, ali bolje: sožitje na-	so hotele pokazati, tla so ženske	lahko ele-
rodov V ljubezni, ki je potrpežljiva,	gantne, ne. da hi grešile pri	tem zoper
je dobrotljiva, ni nevoščljiva nad u-	načela krščanske nravnosti. Pri	tej televi-
spelii svojih bratov, ki zaradi miru zijski oddaji je sodelovalo na tisoče katoli-
»Kat. zavod dela«, ki ima namen vzgojiti razumniško in tehnično elito katoliškega sindikalizma ter nuditi s tem angleškim delavcem pomoč v njihovem hoju za socialne pravice delavstva. Zavod šteje zaenkrat le 20 gojencev in 2 gojenki. Do sedaj doseženi uspehi vzbujajo najlepše nade, kajti mnogi dijaki, ki so izključno iz delavskih in uradniških vrst. so že dosegli diplome na fakulteti gospodarskih in socialnih ved oxfordskega vseučilišča.
60 letnica »Rarum novarum“
Praznovanje v Rimu
Dne 15. majnika je preteklo 60 let, odkar je nesmrtni papež Leon XIII. izdal znano encikliko »Rerum novarum«. ki je nekaka »magna earta« delavskih pravic. V počastitev tega važnega dogodka so se zbrali v Rimu delavski zastopniki raznih narodov.
tudi krivice odpušča, mnogo potr- ških žena, ki so se ob koncu posvetile fa- Sam sv. oče je daroval na binkoštni praz-
pežljivo prenese in opraviči,, ki se ne veseli krivice, veseli se pa resnice — piše apostol Pavel Korinčanom.
Tak red in taka ljubezen sta pa le od Boga. ker jih svet nima. Le iz te podlage more vzrasti mir, po katerem hrepene množice in mi z njimi.
Treba je za mir moliti in za mir tudi delati, ker nam ne bo padel v naročje kot zrel sad z drevesa. Ni lahko delo, a vredno je vseh naporov, ker je le. z mirom združena sreča in blagoslov za vse narode sveta.
Papež Pij XII. našteva petero pogojev, katerih izpolnitev bi človeštvu vrnila mir:
1. Človeku vrniti dostojanstvo, ki mu gre po božji zamisli. To se pra- jov vi, cla se mu morajo priznati vse o- p0 verski snove pravice kot so:	pravica do življenja, do dela, do proste izbire stanu, do vere in življenja po verskih predpisih, do vršenja del krščanske ljubezni itd.
2. Družino je treba zaščititi in ji omogočili, da vrši svoje poslanstvo.
Ugasla in razbita ognjišča je treba poživiti, staršem vrniti njih otroke.
Vrniti zakonu svetost zakramenta, ki daje zakonski zvezi potrebno trd-	];kim številom
nost, da more dosegati svoj glavni namen — rodnjo in vzgojo otrok.
3. Delu priznati odličnost, ki jo zasl uži.
4. Ustanoviti pravičen pravni red, ki bo ščitil ljudi pred krivicami ter jih vodil v vrednosti k novemu napredku.
5. f državah in med narodi mora zavladati krščanski duh. Zato pa mora tam Cerkev imeti dovolj svobode, da ga širi in vzgaja v njem ljudi.
Prav ta zadnji pogoj je nujvežnej-ši. ker je mir dar božji. Cerkev pa od Boga postavljena sredniea med Bogom in človeštvom. Dokler bodo narodi odklanjali pomoč Cerkve pri svojih stremljenjih za upostavitev svetovnega miru. bo vse njih prizadevanje za mir prazno. Požrtvovalne	'z števila razdeljenih obhajil, ki so or
ljubezni za mirno sožitje med narodi	*‘'tu 1 ^4' ('° 1950 narasla od tisoe n;
ne more dati človeštvu nihče, kot samo Bog — Jezus, ki je v svoji o
timski Materi božji z namenom, da bi življenjske navade iti šege njihovega ljudstva vse bolj krščanske postale.
Posvetitev litvinskih beguncev Mariji Devici
Na binkoštni praznik so se lit vinski begunci oz. izseljenci posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Slovesnost se je izvršila v lit vinskem cerkvenem zavodu v Rimu vpričo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in rimske litvinske kolonije. Po sv. maši. ki jo je daroval kovenski nadškof in metropolit J. Skvireckas, so prebrali najprej pismo litvinskih škofov, ki so ga izdali za to priliko. Nato je sledilo slovesno posvečenje in podpis posvečenja od strani štirih pričujočih litvinskih ško-
i svečanosti se je vršila v dvorani litvinskega zavoda posebna akademija, ki je bila posvečena 25 letnici ustanovitve cerkvene province v Kovnu ter 25 letnemu nadškofijskemu jubileju njenega nadškofa J. Skvireekasa, ki je znan po svojem prevodu celoletnega sv. pisma v lit vinski jezik.
Litvine je pripeljal v rimsko cerkev njihov kralj Mindaugas, ki se jc leta 1251. spreobrnil »s celim svojim dvorom in vc-poganov,« kakor se glasi v ustanovnem pismu Inocenca TV., ki je ustanovil prvo litvinsko škofijo.
Pomanjkanje duhovnikov v Guatemali
Guatemalska republika, ki šteje le dva in pol milijona prebivalcev, ki pa je kljub temu po številu prebivalstva največja država Srednje Amerike, je glede števila duhovnikov najbolj slabo preskrbljena dežela na svetu, ker pride en duhovnik oz. misijonar na približno 30 tisoč prebivalcev. Tako poroča n. pr. misijonar McClear. da ima tako veliko župnijo, da rabi dostikrat devet do dvanajst ur. da pride do svojih umirajočih župljanov. Kljub razsežnosti župnije se je versko življenje njenih prebivalcev precej dvignilo, kar je razvidno
1
poroki tik pred svojo smrtjo tudi to povedal svoji Cerkvi z besedami: »Mir vam zapustim, svoj mir vam
21.500.
Kat. zavod v Oxfordu
Angleški katoliški sindikalisti so ustanovili v slavnem vseučiliškem mestu Oxfordu
Koroški pevski zbor iz Šmihela v Gorici
\ petek 25. maja 1951 ob 9. uri zvečer, bo gostoval v dvorani Marijinega doma v Gorici - Riva Piazzulta 18 - Koroški pevski zbor iz Šmihela.
Zbor bo nastopal pod vodstvom dirigenta g. Mihe Sadjaka. Predvajal ho narodne in umetne pesmi za mešani in moški zbor.
Nastop bo spremljala živa beseda Koroškega rodoljuba č. g. Jožeta Pireja. /upnika iz Šmihela.
Pri vstopu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v prid Koroških gostov.
dam; ne kakor daje svet, ga	vam
jaz dam.«
Red, upostavljen z nasiljem in u-slrahovunjem, je »miru, hi	nam
ga daje svet, a la red ni ne trajen ne blagodejen.
red. ki izviru iz spokojne ubranosti med posamezniki in narodi, je mir. ki so ga angeli oznanili božično noč in ki ga je vstali Kristus izročil v varstvo svoji Cerkvi na Veliko noč zvečer.
Človeku pa je dana prosta volja, da se izjavi, katero teh dveh vrst miru si lioče izbrati. Ko si bo izbra-
lo	Kristusov mir. mir v lastne duše. mir v družine, mir v narodne skupnosti. mir med narode — tedaj se bo nebo sklonilo k zemlji in satan združbi bo jzgubil svojo moč nad izmučenim človeštvom.
DROBNE NOVICE
Kupola zgrmela na cerkveni tlak
V župni cerkvi v Macherio blizu Monze (Milan) se jc 18. maja ob zgodnjem svilunju zrušila kupola in padla v cerkev. K sreči ni bilo nobenega še tam. Vaščani pa so mislili, da se ponavljajo potresni sunki, in so preplašeni bežali iz hiš na prosto. Razdejanje je v cerkvi veliko.
Profesor se dijaku zahvali za nagajivost
Navadno se to ne dogaja, a v Goriči se je pretekli teden v šoli Via Roma le zgodilo. Zaradi nekega nemirneža jc vstal profesor od mize in je šel do nagajivi a. da bi ga spravil v red. Komaj je napravil par korakov, sc je zrušil omet na stropu
nik v ta namen sv. mašo, pred katero je imel na novzoče kratek nagovor, v katerem se je spomnil svojega predhodnika Leona XIII. in njegove nesmrtne enciklike, pa tudi ostalih papežev, ki so postavili delavsko gibanje na trdno podlago ter mu začrtali visoke cilje, katerim bo Cerkev tudi v bodočnosti zvesta ostala.
Drugo jutro so se zbrali zastopniki delavstva in nešteti delavci v lateranski baziliki, kjer so se poklonili grobu delavskega papeža Leona XIII. nakar so se podali k spomeniku kat. delavca na lateranskem vrtu. Pozneje je sprejel sv. oče zastopnike delavstva v posebni avdienci ter jih pozdravil v nemškem, holandskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Zvečer pa se je vršilo veliko zborovanje v znani Konstantinovi baziliki. Tega klorova* nja so se udeležili poleg domačih delavskih zastopnikov tudi odlični gostje iz tujih držav, med njimi trije belgijski ministri, podpredsednik irske vlade in začasni vodja socialnega ministrstva, minister dela que* beške province in razni drugi visoki zastopniki delavskih organizacij. Zborovalce je pozdravil najprej rimski župan, nakar so sledili govori raznih ostalih delavskih voditeljev. Med petjem delavskih in nabožnih pesmi so se podali zborovalci nato v vrstah na trg sv. Petra, kjer jih je sv. oče ponovno blagoslovil. Ta manifestacija, ki se je vršila pozno zvečer in pri kateri so nosili zborovalci prižgane sveče, je bila posebno veličastna.
in padel ravno na profesorsko mizo in stolico. Graja, ki jo je profesor že imel pripravljeno, se je v hipu izpremenila v zahvalo dijaku, da ga je s svojo nagajivostjo rešil pred poškodbami. As teui ni rečeno: fantje nagajajte v šoli!
Vremenski skoki
V	New Yorku so se pred dobrim tednom se zimsko oblačili iti po mnogih stanovanjih se v pečih kurili, danes imajo pa že 31 stopinj gorkote v senci. Kdo ve kaj jim bo muhasto vreme prineslo koncem maja?
Tudi potresi...
Ne samo v Salvadorski republiki, ampak po vseh sosednjih državicah se zemlja trese. Te dni pa so se zibali v severni Italiji tja do SoČc in Tirolskega, rudno je treslo vedno le okoli polnoči. Strahu je bilo dosti nekaj živčnih ljudi je tudi zaradi tega umrlo *koda pa je le neznatna.
Sončne pege
Te so ravno sedaj zelo velike, da se dajo tudi s prostim očesom ugotoviti skozi okajeno steklo. Vsled tega napovedujejo naravoslovci v bližnjih dneh hude ntmo-sferične (nadzračne) motnje, ki bodo motile radijske oddaje in najbrže povzročale >e nadalje letošnje pomladansko deževje.
Nesreče, požari, potresi ...
Strašen vihar tornado je divjal nad vzhodno-hengalsko pokrajin" (Južna Azija) Faridpur. Mnogo vasi je popolnoma porušenih. nad 200 ljudi je izgubilo življenje.
Po potresu v srednjeameriški državi San Salvador, ko j«' bilo porušeno mesto Jacna. pa, SO mogli izkopati doslej izpod ruševin
po-
400 trupel, okrog 1000 Ljudi pa je kopanih pod ruševinami.
Na Grfinlandiji se ~i ri bolezen 01 i,-(Masern). v argentinski pokrajini Sanla Fe pa otroška ohromelost. ,
V	bližini Miinclma je zapeljal z. mosta v kanal avtobus in je pri tem utonilo 5 potnikov, osem pa jih je [,j|0 ,PŽjc ru. njenih.
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Za desetletnico Osvobodilne fronte
Osvobodilno fronto smo za njeno desetletnico v eni izmed prejšnjih številk našega lista vprašali: »Kajn, kje je tvoj brat Abel?« Zahtevali smo pojasnilo za '10.000 pobitih Slovencev in Slovenk, ki niso padli pod mečem okupatorjev — temveč pod roko slovenskih partizanov, pod orožjem slovenske »osvobodilne« vojske. Teden dni nato, 4. maja, nam je nekdo odgovoril. Kdo pa? Nekdo izmed »osvoboditeljev« Titovega kova, namreč znani lažnjivi Kljukec iz Trsta, ki pod imenom »Primorski dnevnik« nadaljuje z besednim copra-njem nekdanjih gozdnih partizanskih »tehnik«. Odgovor pa je tak, kakršnega smo pričakovali: slike iz »osvobodilnih bojev«. Žal samo dve, mislili smo, da jih bo več. Pod slikama je primerno »pojasnilo« za najfiaivnejše kaline, poleg njiju pa izbruh onemogle jeze proti našemu članku.
Tu je v celoti članek iz »Primorskega dnevnika«:
»KATOLIŠKEMU GLASU« V ALBUM
—	Objavljamo za danes le dve fotografiji v odgovor klerofašistom pri »Katoliškem glasu«, ki“ za desetletnico OF poniglavo vprašujejo, kje so tisti, »ki ste jih za izdajalce krstili, kaj je bila njih krivda, kje so dokazi?..« — Evo vam dokazov, naravnost vpijejo o krivdi. In takih in podobnih dokazov je brez števila. Zato je zaman ves trud klerofašistov, da bi dokaze zločinov izbrisali: zaman je zmerjanje in psovanje. Strašnih zločinov ogabnih izdajalcev ni mogoče več izbrisati najmanj pa s histeričnim kričanjem, ki dokazuje le sokrivdo za vse ogabne zločine, ki jih prav pričujoča slika tako neusmiljeno ponazoruje.«
Ob strani članka sta dve sliki. Pod prvo je naslednje »pojasnilo: ^»Škof Rožman v razgovoru z Rupnikom in generalom Rd-resenerjem, ki se je proslavil kot rabelj zavednih Slovencev.« Druga slika kaže dva borca Vaških straž in voz, na katerem je razgaljeno truplo nekega mrliča — in spodaj pripis: »Belogardistični krvnik za svojo žrtvijo.«
Kje je 30.000 Slovencev?
To je vse, kar ve povedati »Primorski dnevnik«. Terjali smo pojasnilo za 30.000 mrtvih Slovencev dobili smo odgovor za tri žive. Za prevzvišenega nadškofa Rožmana, ki živi v Ameriki, in za dva člana \ aških straž, ki upamo, da sta se tudi rešila pred rdečo poplavo. To, kar je natisnil lažnjivi Kljukec, ni odgovor na naše vprašanje in tudi ne bo šlo v album, ampak v javnost. Mar nismo že zadnjič dejali, da terjamo javno razpravo o pobitih »krivcih«? Dragi »Primorski«, le samega sebe smešiš in svoje bralce varaš, ko nam očitaš, da hočemo prikriti in zabrisati zločine. Slabo si prebral naš članek. Nasprotno: razkriti hočemo zločine, do dna razgaliti resnico in razpravljati o izdajalcih po starem in novem pravopisu. (Stari slovar pravi »izdajalec« pravemu izdajalcu, novi slovar OF po označuje z izdajalcem vse protikomuniste). Ne moremo namreč kar tako zaupati v pravičnost gozdnih likvidacij »v trinajstem bataljonu« in v pravičnost sodb, ki so jih izrekali razni kravji pastirji ali v najboljšem primeru kaki falirani študentje pravne fakultete, da ne omenimo mimogrede še nekega trgovca, ki se je tudi izkazal v tem krvavem poslu. Da ni mogoče »ztoei nov zabrisati«, dokazujemo prav mi, ki ti o, kajnovska fronta v imenu vseh tisočev nemih trupel, posejanih po slovenski zemlji, izprašujemo vest. Le nikar se ne tolaži, da bomo govorili »poniglavo«. Govorili bomo neizprosno, pa naj ti ho prijetno ali ne. Ce jo |,jl naš članek »poniglav«. pa naj raj-i gospodje tovariši pri »Primorskem« vprašajo naše bralce na Goriškem in Tržaškem, ki ga vsi izredno odobravajo.
Naše pisanje ni bilo niti »zmerjanje«, niti »psovanje«, pač pa odločno vprašanje, vprašanje, ki ga za desetletnico OF m-, usmiljeno dvigamo pred vso slovensko javnostjo:	Zlikaj	je Of »likvidirala« 30.000
Slovencev brez javne razprave, brez pr„. virne in utemeljene obsodbe.'
Skoda, da nima naš list toliko denarja za klišeje kot »Primorski dnevnik«, ki raz-polaga z denarnimi sredstvi, izžetimi iz slovenskih žuljev. Potem hi tudi nti l.ibko gospodom »tovarišem« postregli z marsika-terini spominčkom zn*album.
Kaj povedo slike ?
Ocenimo torej trezno, stvarno iti nepristransko obe sliki, s katerima hoče »1 n morski dnevnik« opravičiti in oprati množični umor descltisočev Slovencev.
Poglejmo prvo sliko. (’< se je neki škof ttfko »pregrešil«, da je govoril leta 1911 z nemškim generalom, kakšno odgovornost llnj nosijo za h» »izdajstvo« drugi na primer devetletni MefamVk Jakominov i>
NEKDO JE ODGOVORIL...
S1BKI „D O K A ZI “ PRIM. DNEVNIKA"
11
Ponove vasi, ki so ga partizani, zraven njegovih staršev ponoči zverinsko umorili v postelji. Se spomnite, kdaj je to bilo? Točno dne 22. aprila 1942.
In če se škof razgovarja z generalom zasedbenih sil — kaj je v tem zločinskega? Potem je zločinec tudi Vilhelm Pieck, ki vodi Vzhodno Nemčijo in sodeluje s sovjetskimi zasedbenimi oblastmi, ali pa tir. Adenauer, ki se razgovarja z zahodnimi zasedbenimi oblastmi. Ker torej prva slika, ki kaže prevzvišenega nadškofa Rožmana v razgovoru z Rosenerjem, sama na sebi nič ne pomeni in nič ne dokazuje, te kajnovska fronta, vprašamo dalje: »Zakaj se je nadškof Rožman razgovarjal z Ro-senerjem in o čem? Ali, kako bi z nemško pomočjo slovenski narod uničil, ali kako bi ga pred nemško krutostjo rešil? In kaj se je razgovarjal z italijanskimi zasedbenimi oblastmi leta 1941? Povedal jim je. da Ljubljanska pokrajina nujno potrebuje moko, da ne bo ljudstvo stradalo. Če je hotel kaj doseči, ne zase ampak za ljudske množice, se je moral ponižati do vrat okupatorjevih generalov in komisarjev ter ponižno prositi. Tovariši »osvoboditelji«, ali ste tudi vi med vojno tako skrbeli za slovenske ljudske množice? Ali ste šli kdaj prosit okupatorja moke in miru za slovenski narod? Od česa ste sami živeli? Kmeta po Dolenjskem in v posoških hribih ste o.dirali. Zaradi vaših »odredov« so morali slovenski ptroci stradati.
Škofov razgovor z Rosenerjem je bil javen, kakor ga opravi poštenjak, ki ima
čisto vest. Zakaj se pa Kidrič ni dal javno fotografirati, ko je v gestapovskem avtomobilu prevozil demarkacijsko črto pri £t. Vidu nad Ljubljano in se v spremstvu gestapovcev spet vrnil? Zakaj »Primorski dnevnik« ne objavi slike, na kateri se razgovarja partizanski poveljnik z italijanskim generalom v Novem mestu? Zakaj ne pove o partizanskih odposlancih, ki so se razgovarjali z Nemci v Ajdovščini? Zakaj ne objavi razgovor visokih funkcionarjev OF z nemškim beraterjem v Gorici, kjer je OF sklepala kupčije za 80 kvintalov sladkorja v zameno za več kamionov drv in vina iz partizanskih krajev. In takih zakaj je še mnogo.
In druga slika:	»Belogardistični krvnik
za svojo žrtvijo«. Res pohlevni so to »belogardisti«. Ubijejo človeka, potem pa se lepo nastavijo partizanskemu fotografu ali članu agit-propa, da jih slika in spravi sliko za poznejšo objavo v »Primorskem dnevniku«. Zares takih morilcev svet se ni videl. Ker pa smo že imeli priliko ugotoviti,. da ima »Primorski dnevnik« precejšnjo zbirko »belogardističnih« slik, ki mu kar prav pridejo za objavo, resno dvomimo, da ni morda tudi omenjena slika ne-partizanskega izvora in je morda žrtev na vozu padla pod roko slovenskega komunističnega Kajna? Vsi vemo, da je namreč med vojno OF marsikatero svoje nečedno delo po kukavičje podtaknila tako imenovani »beli gardi«. Zato bo druga fotografija imela kakšno vrednost le, če nam »Pri-
POZOR NA KOLORADSKEGA HROŠČA!
PREGLEJTE VEČKRAT SVOJA KROMPIRIŠČA.
KMETIJSKO NADZORNIŠTVO PRESKRBI ZASTONJ POTREBNO ŠKROPIVO.
PREČRTAJTE PONOVNO KAR SMO PISALI V TEM OZIRU IN TUDI TOZADEVNI ČLANEK V LETOŠNJEM KOLEDARJU ‘GOR. MOH. DRUŽBE.
SLINAVKA IN PARKLJEVKA JE ZOPET NA POHODU, POZOR!
SO TVOJI PRAŠIČI CEPLJENI PROTI RDEČICI? RDEČICO LAHKO PREPREČIMO, OZDRAVLJENJE JE SKORAJ IZKLJUČENO. CEPITE!
DOLOČBE O KISU, OCTU, JESIHU
Bomo govorili o vinskem kisu in ne o kislem vinu. kot se ga žal dobi v marsikateri kleti in pa tudi v gostilni.
Italijanski uradni list »Gazzetta Uffieia-le« je priobčila 8. februarja t. 1, zakon z dne 14. dec. 1950. ki govori o kisu. Ta zakon stopi v veljavo prihodnjega 8. avgusta, to je 6 mesecev po objavi v uradnem listu. Glavna določila tega zakona so:
Kis se bo smelo prodajati na drobno samo v zapečatenih steklenicah od 2 lilrn\. enega, pol in ene desetine litra. Na steklenici bo morala biti etiketa z napisom »aceto di vino« (vinski kis) in poleg tega ime in naslov proizvajalca, kje se nahaja kisarna in koliko odstoten kis je v steklenici. Nadalje pravi zakon, da se ne sme držati umetne oeetne kisline (aoido »celico) v prostorih, kjer se drži vinski kis ali kjer se pripravljajo živilske konzerve. Uvedena je tudi kontrola za prevoz ocetne kisline.
□	'	'	'	- C
Ta zakon je za vinogradništvo zelo važen. ker je za prehrano zakonito vpeljan samo vinski kis in zalo se bo kisarnam lahko prodalo vsa eiknjena vina, ki so do sedaj večkrat hudo obremenjevala vinski trg.
koruza med krompirjem
Seveda ni taka kultura mogoča pri strojnem obdelovanju. Če pa obdelujemo z roko, je to mogoče.
Na»i kmetje imajo navado izpolniti prazna mesta na krompirišeih s kakšno koruzo. če ni iz enega ali drugega razloga krompir zrastel, naj pa rodi koruza pridelek. Navadno se taka koruza razvije v močno in donosno rastlino, krompir v b'i-žini pa je več ča«.i zelen in rod. obilnejši pridelek. Marsikje pa imajo navado, da zasadijo na njivi po 3 vrstice krompirja, in poleg teh po 3 vrstici- koruze. Pridelek je s takih njiv zelo zadovoljiv. Od kod to? To tiči v bistvu krompirjeve in koruzne rastline:
Koruza je rastlina toplega podnebja, .zah-
morski« točno postreže s podatki oseb, ki so na sliki. Kaj pa če so vaški stražarji to truplo nekje odkopali in ga prepeljali v posvečeno zemljo, kot so to storili s stotinami komunističnih žrtev?
Hočemo odgovor na ta vprašanja!
Kar nam je »Primorski dnevnik« odgovoril, ni samo žaljivo, ampak predvsem pomanjkljivo, na prvi pogled dvomljivo in sumljivo, v resnici pa — lažnjivo. Naj le še objavlja fotografije in dokumentacije, da bomo imeli priliko razjasniti tržaškemu in goriškemu ljudstvu resnico, ki je ostala prav tu ob Adriji in Soči najbolj prikrita. Toda razpravljanje o začetku, razvoju in vseh zločinih in potvorbah OF je potrebno ne samo kot prispevek k zgodovini, temveč tudi zato, da vrnemo dobro ime po nedolžnem poklanim žrtvam.
Zato vprašam OF ob njeni desetletnici:
Koliko Slovencev so pobili italijanski in nemški okupatorji z vsemi svojimi »hlapci«
vred in koliko jih je pobila OF? Ali presega število prvih žrtev 30.001), ki so jih pobili komunisti?
Kdo je bil prej, OF ali protikomunistične Vaške straže in poznje domobranci? Ali ni OF že eno leto pobijala po ljubljanskih ulicah ugledne slovenske vodilne može in fante, preden so protikomunisti zgrabili za orožje? In povejte, koga so v tem času »izdali«, dasi so poznali in vedeli za vse voditelje OF?
Kaj ste storili z 12.000 slovenskih protikomunističnih borcev, ki so jih Angleži vrnili partizanom v roke pod pretvezo, da jih pošljejo v Italijo? Kje so Tolminski domobranci? Čigav je množični grob v Grgarju? Ali veste, da so iz jam v Kočevskem rogu, kamor ste pometali vrnjene domobrance in jih prerešetali s strojnicami, ušle nekatere žive priče, ki bodo vaša vest na dan vaše sodbe? Zakaj ni OF na svojih razstavah ob desetletnici razstavila tudi slike o tem načinu dela za slovenski narod...
Volitve na Goriškem
teva precej svetlobe, sonca. Krompir pa uspeva predvsem v zmerno toplih krajih, za vroče ne mara. Uspe pa tudi v bolj toplih, če je rast nekoliko zasenčena. Če so na njivi vzporedne vrste krompirja in koruze, potem je postreženo obema rastlinama : Koruzna stebla in listi dobijo več svetlobe in sonca kot če raste na celi njivi samo koruza. Koruzne rastline pa nekoliko obsenčijo rastoči krompir in ga varjejo pred pekočimi žarki. Obe vrsti rodita višji pridelek.
Kdor tega ne veruje, pa naj poskusi, seveda samo v toplejših krajih, ne pa recimo kje v Kanalski dolini.
AKAGOMUGHl
To je ime neke japonske pšenične sorte. Če jo vsejemo pri nas, nam da zelo nezadovoljiv pridelek. Je pa zgodnja. Na v»ok način pa ne bi bila vredna vpoštevauja.
In vendar je la neznatna vrsta velikanski dobrotnik kmetijstva, posebno pa italijanskega. S to sorto so bile namreč križane širom sveta mnoge stare pšenične sorte, ker se je izkazalo, da ima akago-mughi v sebi skrite ogromne življenjske sile. ki se pa razvijejo sele v križanieih. Vse moderne italijanske sorte pšenice od mentane. villa Glori, Damiano. itd. itd. pa do najmodernejših, vse imajo v sebi »kri« akagomughija.
Kakšen dobiček so prinesle moderne sorte pšenice je razvidno iz tozadevnega računa za Lombardijo: tam posejejo letno okoli milijon ha zemljišča s pšenico. Računajo da so nove sorte same za sebe zvišale letni pridelek za 10 q zrnja na ha, ali letno 60 milijard lir.
□
Slučajno so odkrili skrite lastnosti neznatne pšenične sorte Akagomughi. Šibka rastlinica in kakšen dobiček? Podobnih skrivnostnih sil je v prirodi še zelo mnogo skritih in marsikatero bo človek odkril sebi v veliko korist, mogoče pa tudi v pogubo.
PLESEN NA JABLANUI
Mnogokrat so rela drevesa kar belkasta ker niso listi lepo zeleni temveč pokriti z belkasto prevlako oidija. Proti temu se borimo enako kol pri trtah, to je z žveplom.
Kar pa smo rekli zadnjič glede žvepla-n ja trt velja tudi tukaj. Tudi za žveplati je jablan je boljše črno ali toplivo žveplo kol navadno. Poleg tega ne bo mnogo pomagalo žveplan je, če so že vsi listi na drevesu belkasti, ker takrat je bolezen že prerazvita. Tudi oidij na jablanih moremo le preprečiti, ne pa zdraviti. Zato na bi morali žveplati takoj, čim se pojavi oidij še na redkih listih, še bolje bi pa bilo. če bi žveplali še prej.
Isto velja tudi zn vrtnice, katerih li«t» in zelene dele tudi napada oidij. Tudi tu pomaga le žveplan je
Še trije tedni nas ločijo od občinskih in pokrajinskih volitev na Goriškem. Kakšen je položaj sedaj'! Mi ugotavljamo sledeče:
1.	V treh slovenskih občinah so bile vložene dve oziroma tri kandidatne liste za občinske volitve. V Števerjanu neodvisna lista, ki obsega demokratične in nekomunistične kandidate; lista DFS, ki obsega pristaše Titovega komunizma. V Sovod-njah imamo tri liste: neodvisno, DFS in kominformistično. O tej slednji se čudimo, kako je pognala v slovenskih Sovodnjali. Našim bralcem v informacijo navajamo imena kominformističnili kandidatov: Tomšič Anton. Devetak Danilo, Mavrič Bogomir, Cotič Ludvik, Devetak Ernest, Nanut Franc, vsi iz Sovodenj; Osbot Stanislav iz Rubij; Floranin Leopold. Hleda Raimond. iz Gabrij; Pelicon Leopold in Malič Lenard s Peči.
V	Doberdobu imamo prav tako Iri liste: neodvisno, DFS ter komin-formistično. \' tej slednji so: iz Doberdoba Peric Josip, Ferletič Josip. Lavrentič Rajmond, Jelen Josip in Ferfolja Josip; iz Jamelj Bagon Bernard in Devetak Alojz; iz Dola Pahor Franc; iz Poljan Marušič Andrej; iz Vermeljana Gergolet Ivan in Jarc Franc; iz Tržiča pa Rijavec Karolina.
Kaj so kominformisti smo že zadnjič povedali. Kako jih moremo presojati kot demokrati, Slovenci in kristjani je jasno:	kot demokrati
jih obsojamo, ker so nosilci najhujše diktature, kar jih je svet kdaj poznal; kot Slovenci jih obsojamo, ker se na ljubo sovjetskemu imperializmu stavijo v službo italijanskemu komunizmu; kot kristjani pa jih obsojamo kot jih je obsodila Cerkev zaradi njihovega brezboštva.
materializma in najhujše verske nestrpnosti. Zato ne more nihče glasovati zanje z mirno vestjo in brez velikegit greha.
Kako gledamo na DFS in njene kandidate smo tudi že večkrat povedali. Danes dodamo še samo sledeče: »DFS niti od daleč ni najmočnejša skupina goriških Slovencev, ki po svojem številu prekaša vse druge skupaj«, kol trdi »Soča« od 19. maja, temveč je le ona skupina •komunistično navdahnjenih in narodno pobarvanih Slovencev, ki so se deli h koritu, da jim pade kaka kost, ali pa so koristne budale, ki jim vsa tragedija slovenskega naroda zadnjega desetletja ni še odprla oči. Toda takih je vedno manj in smo trdno uverjeni, da bodo to dejstvo potrdile ravno prihodnje volitve, ki morajo biti jasua izpoved našega ljudstva, da ni komunistično, temveč da je demokratično in krščansko. V tem smislu so nam pisali bratje iz onstran žične pregraje:
»Že sedaj s težkim srcem čakamo na izid vaših volitev. Rotimo vas, rešite čast našega naroda, ki tukaj trpi. Povejte svetu s svojimi glasovi, da ne odobravate naše rdeče oblasti, Sram nas je kaj takega pisati iz naše domovine Jugoslavije, za katero smo toliko pretrpeli; a tega je krivo komunistično vodstvo. Volite, kot so vedno volili naši očetje, lipovo vejico, ki je bila vedno simbol našega naroda. Dovolj smo se mi opekli, zaradi tega pozivamo vas, bodite previdni in ne silite v suženjstvo.«
Tako nas prosijo iz one strani. In smo prepričani, da bodo kandidati demokratske zveze in neodvisnih list odnesli zmago in si priborili zastopstvo v pokrajinskem svetu. Lipa bo tam zastopala slovensko manjšino!
Nova „invasione slava“...
Ponedeljski tržaški Giornale nam je posvetil kar lep kos prostora na drugi strani. Da opere Italijane, je seveda moral oblatili Slovence. Vrstičar je posvetil članek risarskemu natečaju, ki ga je razpisal ERP za otroke do 14 leta. Slovenske šole so se teinli vabilu odzvale pohvalno in poslale komisiji 1000 rizb. Italijanske šole, ki uživajo vedno vso podporo in očetovsko skrb občine, in vseh drugih skrbnikov pa so prav tako predložile svoje izdelke, ki pa so številčno le malo višji kakor slovenski. Komisija, ki je pregledala izdelke, se je znašla pred neljubim dejstvom, da so Slovenci častno zastopani in to z lepimi izdelki. Prva nagrada je seveda morala »ti Italijanu, ker bi verjetno v nasprotnem -lučaju odpovedali mirovno pogodbo. Druga nagrada je pripadla Slovencu. Izdelki so bili res lepi in izvirni.
Pa glejte junaka! Sam slikar Nino Pe-rizzi je vstal in v nedeljo pred javnostjo na razstavi opravičeval svoje in napadal naše. Ni mu prav. da so se Slovenci potrudili. Sel je celo tako daleč, da trdi. da rizbe nosijo nekaj več kot sariio pečat učiteljevega vodstva in nadzorstva. Mož misli, da je pri Slovencih tako kot j?* pri Italijanih. kjer je lani neka obrtna šola za
raztavo enostavno dala pripeljati stolčki* in mizice od nekega mizarja in se z njimi postavila.
Največja skrb	pa je,	če bo	Šlo 50"'.,	slovenskih rizb iz Trsta v	Pariz	in bodo	tudi
tam pričale, da	so v	Trstu	Slovenci.	Bo
pač treba poskrbeti, da v Parizu ne bodo mislili, da Trst ni popolnoma italijanski! Pomislite v tem	slučaju, bi	Francija	bila
prisiljena umakniti celo tristransko ponudbo od 20. marca 1948. in ponuditi Trst drugemu kupcu. Taki so naši sosedje. Prav nič se niso naučili. Težko je prenesti dejstvo. da se kdo upa postaviti v brk »dvatisočletnemu kulturnemu poslanstvu in vodstvu«. Krivdo pa v tem slučaju menda nosi slavna »madre patria«. ker ni skočila na pomoč. No. ho pa za prihodnje volitve poslala milijone za utrditev italijanstva.
Šolski izpiti v Trstu
Prošnja za vse vrste izpitov na srednjih in strokovnih šolah za poletni in jesenski rok morajo vložiti ptivutisti pri ravnateljstva dotirne šole najjkasneje do 31. maja. Vsa potrebna pojasnila dajt* interesentom šolske ta j n ištva.
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto III. - Štev. 21
S TRŽAŠKEGA
Koroški večer
bo za tržaške Slovence nekaj nepozabnega. Ob Jadranu, na naši zapadni narodni meji bomo pozdravili svoje brate s severa. Prišli bodo med nas v svojih slikovitih narodnih nošah. Zapeli nam bodo koroško pesem. Ste že slišali, kako mehka in topla je la slovenska melodija? Vsi radi zapojemo njihovo pesem, a prav od srca in najbolj naravno in zares jo znajo zapeti samo slovenski koroški fantje in dekleta.
Večer bo folkloren. Korošec bo med pesmimi razlagal v svoji še-gavi govorici dom melodije in jedro pesmi. Poslušali bomo, se nasmejali in uživali.
Tržaški Slovenci! Pozdravimo svoje brate Korošce! Naj odidejo spet na sever z novim pogumom in zavestjo, da smo z njimi tudi mi. Pridimo s toplimi srci in iskrenim pozdravom!
Večer bo v soboto 26. maja ob 20.45 v dvorani Ljudskega doma. Vstop je dovoljen z vabili, ki jih lahko dobite:
v Trstu v trgovini Lupša (nasproti sodne palače, vogal ulice Rismondo in Coroneo), v Rojunu trgovina Gec (poleg farne cerkve), v Barkovljah drogerija Scheimer, na Opčinah trgovina Podobnik, v Nabrežini trgovina Kosmina.
Pozdrav Korošcem naj bo naša slovenska narodna dolžnost!
Stavka profesorjev
18. in 19. marca so se slovenski profesorji srednjih šol v Trstu strnili in stopili v dvodnevno stavko. Ob tej priliki so strokovne organizacije naslovile na merodajna mesta naslednjo
IZJAVO
Profesorji slovenskih srednjih šol na A področju STO-ja, kljub temu, da jih italijanske strokovne organizacije dosledno in z določenimi političnimi nameni prezirajo pri borbi za uveljavljanje stanovskih pravic, se udeležijo v dneh IS. in 19. maja stavke iz sledečih razlogov:
1. da branijo svoj ekonomski in pravni položaj:
2. da dosežejo priznanje slovenskih srednjih šol in popolno enakopravnost teh z italijanskimi;
3. da dosežejo stalnost razredov s stalnimi mesti profesorjev;
4. da dobijo slovenske srednje šole odgovarjajoče prostore;
5. da dobijo srednje šole primerne doklade za nabavo potrebnih učil in za izpopolnitev raznih učnih kabinetov;
6. da dosežejo ugodnosti zavarovanja za brezposelnost, starost in bolezni pljuč.
Primer stavke nam kaže žalostno sliko, da se morajo tudi profesorji poslužiti skrajnih metod, da dosežejo svoje naravne pravice. Izjava, ki so jo sprejeli pa razkriva boleče rane s katerimi se mora boriti slovensko šolstvo na tem koščku tik pred železno zaveso. Ali merodajni krogi res ne vidijo, kje mora gostovati slovensko šolstvo? Ali je slovenska šola res tak pastorek, da ne zasluži lepih prostorov, opremljenih kabinetov in enakovrednosti z italijanskimi? Višek socialnega »napredka« pa kaže dejstvo, da se morajo profesorji sami boriti in opozarjati oblast na aplikacijo socialne zakonodaje. Če je v tem pogledu Italija nazadnjaška, ali mora Trst dosledno za njo capljati? Če so to vprašanje znali rešiti v coni B. zakaj se ga ne lotijo merodajni krogi tudi tukaj? ZVU in posamezni oddelki, katerim je poverjena skrb za uradništvo se naj že vendar zganejo!
Bazovica
»Primorskemu dnevniku« v pojasnilo
Opozorjen sem l>ii na članek v »Primorskem dnevniku« z dne 3. maja t. 1. pod naslovom: Prvi maj ne gre vsem v račun.
Med drugim piše dobesedno:	Dogodilo
se je tudi, da je bazoviški župnik odpeljal otroke i/, Trebč k »nauku« v Bazovico prav takrat, ko so .prišli tja vaditelji, da bi pijonirje učili telovadne vaje. Kakšen je bil ta nauk, vedo povedati otroci sami, ki so se igrali pred župniščem z žogo.
»Primorski -dnevnik« se je obogatil zopet za eno laž. Nekoč me je črnil, da sem uničil dragocen spomenik v Bazovici z napisi padlih in porušil del zidu gropajskega pokopališča. — Vsi vedo, da žal, v Ba-zoviei ni še nobenega spomenika za tiste, ki so žrtvovali življenje za narodne ideale, čeprav se je o tem že veliko govorilo in baje tudi nabiralo. Gropajci pa doslej tudi še nimajo svojega pokopališča.
Z zadnjim člankom je pokazal, da ne ve, da imajo Trebenci lastnega duhovnika, ki gotovo sam skrbi za krščanski nauk svojih otrok. Prav tako tudi ne ve, da cerkvene oblasti ne dovoljujejo nobenega vmešavanja v razmere sosednjih župnij.
Otroci iz naše župnije so pa res imeli pripravo za prvo sveto obhajilo, ki je trajala šijri tedne pred binkoštmi. Naši ver-
niki dobro vedo, da je prvo obhajilo bolj važno, kot telovadba prvega maja. Ura nauka je bila določena v dogovoru z materami.
»Primorski dnevnik« vprašujem, zakaj bi smeli samo pijonirčki brcati žogo in ne pa tudi drugi otroci.
V	članku »Primorski dnevnik« tudi očita, da vsi ne spoštujejo prvega maja, kot praznik dela. —- Komunisti poznajo samo en praznik dela, katoliška Cerkev pa je mnogo bolj napredna in privošči delavcem popolni počitek vseh 52 nedelj v letu in 10 zapovedanih praznikov — poleg prvega maja!
H koncu še povem, da bazoviški otroci dobro poznajo prepoved Cerkve o sodelovanju s komunizmom in se je tudi držijo. Mislim, da ni bilo nobenega (!) otroka iz Bazovice pri prvomajski telovadbi.
Bazoviški župnik
Opčine
»Zažgimo Mari jo..m
Nedavno se je na Opčinah pripetil dogodek, ki kaže, kako pogubno vpliva na mladino komunistična propaganda
Petnajstletni vajenec je pozabil v delavnici svojo denarnico. Gospodar jo pozneje najde in jo odpre, da bi se prepričal, čigava je. Pred seboj zagleda mladinsko komunistično izkaznico in poleg nje Marijino podobico. .Stvar ga je presenetila. Drugo jutro vrne denarnico vajencu in ga opozori, kako more skupaj s komunistično izkaznico nositi Marijino podobico. To vendar ne gre. Eno ali drugo mora zažgati. Fant nekaj časa okleva, potem pa pravi, da bo pač raje zažgal Marijino podobico. Gospodarja je to razjezilo in'je fanta odslovil iz delavnice. V komunističnih vrstah je nastalo veliko razburjanje in zmerjanje.
Kaj bo z mladino, ki že pri petnajstih letih tako misli in govori! Partija skrbno zbira po vaseh mlade fante in jih oblikuje v brezbožnem mišljenju in življenju. Obljublja jim nagrade, izlete, športne igre kot plačilo za vestno prihajanje na sestanke in k telovadbi. Preko njih hoče zastrupiti vso mladino. Da imajo uspehe, kaže gornji dogodek.
Krščanski starši, pazite, kam zahajajo vaši doraščajoči fantje v večernih urah!
Mačkolje
Češnje, češnje —- od vsepovsod se prijazno smejijo in vabijo: pridi, trgaj, zoblji! Otroci kričijo okrog dreves, želodec je poln. oči so še lačne. Gospodinje hitijo nabirati prvi sad in v mislih že štejejo izkupiček, ki se jim obeta. Naj bo še tako majhen, prav jim bo prišel. Gospodarji na tiho godrnjajo nad dežjem in burjo, ko ogledujejo spokane in nagnite češnje, pa obenem moledujejo Boga, naj jim vendar pravo vreme in svoj žegen da.
Tako je zdaj v Mačkoljah: češnje zorijo, o češnjah mislimo, govorimo in še pišemo o njih. Vendar imamo še o marsičem drugem poročati.
O SLOVENSKIH VEČERIH na primer. Predzadnji je bil posvečen našim materam. O vlogi matere je govorila domača učiteljica Magda Cunta. Otroci so peli, deklamirali in zaigrali prisrčen prizorček vse svojim mamicam v čast in veselje.
Nad vse pester je pa bil zaključni Slovenski večer. Prof. Bcličič je ob skioptič-nih slikah predaval o ptičih. Za uvod iu konec je pel domači mešani zbor, vmes pu dekliški tercet s Kontovela. Otroški zborček je pel samo o ptičih, temu primerne so bile tudi deklamacije. Besedo ob zaključku letošnjih Slovenskih večerov je spregovoril prof. Peterlin jasno in lepo. kot zna pač on.
Zdaj pa še nekaj o majnici — našem lepem prazniku na prvo majsko nedeljo. Vsako lejo ga obhajamo. Pa tako lepo kot
letos nemara še ni bilo. Naša cerkev je namreč zunaj in znotraj prenovljena. Zvonik z novim klobukom je lep, da bi človek zavriskal, ko ga zagleda, kako kipi v vedro nebo. To nedeljo je papeška zastava plapolala na njem, ves je bil v zelenju. O trpljenju in zvestobi krščanstvu in o vesev lju mačkoljanske vasi je pridigal nekdanji župnik osapske fare priljubljeni g. Malalan. Cerkveni pevski zbor je ubrano pel novo latinsko mašo in v imenu vseh Mae-koljanov zapel hvalnico Bogu za vse dobro. Prav žal naj vam bo, da niste bili za maj-nico v Mačkoljah.
Volitve so pred vrati in ta ali ojii morda še premišlja kaj naj bi napravil. Ali bomo volili? Odgovor je popolnoma jasen: vsi zavedni go-riški katoliški Slovenci bomo volili! To je naša sveta dolžnost. Kdor ne voli, prepušča usodo slovenskega naroda v Gorici komunistom in italijanskim strankam. Kako bomo volili? Kakor nam narekuje naša vest. Volili bomo samo slovensko narodno listo, ki ima za znak lipovo vejico v Gorici, lipovo vejico z grozdom in češnjami v Števerjanu, če-
Devica Marija v Dolu
Prav praznično lepo je bilo v naši du-hovniji že od Velike noči. Vsak več^r so se Marijini častilci zbirali in ob razsvetljavi ter kresovih pobožno spremljali fa-tirasko Kraljico, ki je obiskovala naše družine, da jim je prinesla svoj blagoslov in varstvo. Neverjetno hitro so minuli ganljivi dnevi Marijinega romanja med nami. Za primeren zaključek te pobožnosti nam bodo nasi šolski otroci Vprizorili v nedeljo dne 27. t. m. ob 5h popoldne na prostem, pomenljivo igro: »Opomin z nebes«, v kateri nam msgr. Srečko Gregorec prikazuje fatimske dogodke, kakor so jih doživeli srečna Jacinta, Franček in Lucija. Pridite pogledat.
Štandrež
17. maja je umrl desetletni deček Nanut Savo. Šolarji, in posebno sošolci so se prav lepo izkazali z obilno udeležbo pri lepem pogrebu. Sošolke so mu lepo deklamirale slovo od doma, součenec pa se je v imenu vseh zadnjič poslovil pri odprtem grobu.
—	Počivaj v miru, cvet, nedolžnosti.! Težko prizadeti družini in sorodnikom, kateri se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali, pa izrekamo naše sožalje. Naj jih Bog potolaži!
Družina Mučič, po domače pri Kovačevih, je tudi zelo prizadeta. Lansko leto jim je .smrt pobrala hčer Radico, letos. 20. maja pa še blago mater. Že dolgo časa je bolehala. Uboga družina bo težko utrpela tako veliko izgubo, a božja Previdnost je velika. Žalujoči družini naše sožalje, ranjki pa večni mir in pokoj.
Prav isti dan 20. maja pa smo im*li v Štandrežu najlepši otroški praznik prvo sveto obhajilo. 35 otrok je prvič prejelo v svoja nedolžna srca Kristusa — Boga. Vse je bilo v najlepšem redu. Popoldne po šmarnicah so se prvoobhajanci s štirimi drugimi dečki posvetili Mariji s sprejemom v Marijin vrtec. Naj Mati Jezusova varuje njihova nedolžna srca! Po blagoslovu smo prisostvovali na prostem pred župniščem lepi igrici »Dar luči« v počastitev prvoobhajancev. Mali igralci so pokazali na lepem in velikem odru vso svojo dobro voljo in izpeljali svoje vloge prav dobro. Tudi deklamacije in prizorček »Otrokov razgovor z mamico« je. bil zelo lep. Otroci, le pogumno naprej. Nesite Jezusa povsod in vsem!
OPOMBA: Igrico bodo naši otroci ponovili
prihodnjo nedeljo 27. maja ob štirih *po-
poldne, ako bo dopuščalo vreme. Vse okoličane vljudno vabimo; posebno otroke. Pridite!
Nov goriški kanonik
Dr. Silvan Fain, pod vodja goričkega semenišča je bil imenovan za stolnega kanonika v Gorici. Častitamo!
t Katarina Nemec
V	Podgori je pretekli teden umrla gospa Katarina Nemec v visoki starosti in p»* dolgi bolezni. Bila je dobra krsčanska žena in mati ravnatelja slov. srednjih sol v Gorici dr. Josipa Nemeca in trgovca v Podgori gosp. Rudi-ja. Bog ji daj večni mir, g. ravnatelju in vsem preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje.
Na Binkošti pa sta si v naši cerkvi obljubila večno zvestobo Vladi Sturman, sin cerkvenega starešine in Pavla Tul, hči drugega cerkvenega ključarja in član te* Marijine družbe. Med slovesno sveto mašo sta novoporočenca pristopila k sv. obhajilu, oba očeta pa sta z gorečima svečama stala ob strani. Ljudje pravijo, da take poroke še ni bilo v Mačkoljah.
Ali naj vam še kaj povemo? Saj ni »Glas« samo za vas — boste rekli. Drži. Prihraniti si pa moramo tudi še za dru-
belico v Sovodnjah, plug in nakovalo v Doberdobu. Na tej listi so tudi naši katoliški kandidati, na nobeni drugi listi pa naših kandidatov ni! Slovenska narodna lista, ki je popolnoma samostojna narodna lista, ki nima nikake zveze ne z komunisti, ne s titovci, kot bi nam nekateri radi očitali, da bi zmešali ljudi in prav tako tudi nima nikake zveze z demokristjani, ker so oni italijanska stranka, mi pu smo in hočemo biti Slovenci.
Č. g. Evgen Bregant umrl
V Ločniku so včeraj pokopali č. g. Evgena Breganta, ki je kot duhovnik skoro vse življenje deloval med Slovenci. Zadnja leta je preživel ves bolan na domu v Ločniku. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Smrt med kapucini
Dne ]7. maja je umrl v Škofji Loki kapucin oče Joahim Ferk, ki je bil svoj čas katehet na goriških ljudskih šolah.
Naj počiva v miru!
Lepo uspela prireditev
Krožka slov. srednješolcev v Gorici sta priredila v nedeljo popoldan v Domu Brezmadežne mladinsko igro v 3. dejanjih »Niso ga razumeli«. Igra je prav lepo uspela, kajti vsi igralci so znali prav lepo podati svoje vloge. Njihov trud je nagradila obilna udeležba občinstva pri predstavi, kakor tudi ploskanje med in pa ob koncu igre same. Mladi dijaki, le tako naprej! Pa kmalu nam prikažite še kaj lepega!
Veličasten sprejem kandidatov v Marijino kongregacijo
V nedeljo popoldan se je vršil slovesen sprejem kandidatov v Marijino kongregacijo. Slovesnost je vodil stolni kanonik msgr. Lojze Novak ob asistenci voditelja slovenske fantovske Marijine kongregacije in raznih drugih duhovnikov. Fantom je ob priliki sprejema govoril sam voditelj g. Mirko Mazora, ki je v isklesanih besedah poudaril važnost tega trenutka. Nav-zoči so bili ob priliki sprejema res vidno ganjeni, kajti videli so, da raste z mladim rodom, tudi nova katoliška zavest med našo manjšino v Italiji.
Birma v Gorici
V nedeljo 3. junija se bo delil zakrament sv. birme ob 4h pop. v goriški stolnici in ob 5h v cerkvi Srca Jezusovega.
Seja obč. sveta
Pretekli teden so imeli na Goriškem gradu precej burno sejo obč. sveta. G. Bratuž je javno izjavil, da so slovenske ustanove zapostavljene od strani goriške občine, kljub temu, da plačujejo Sl ovenci davke v isti višini kakor Italijani. Seveda je v vrstah italijanskih svetnikov nastal velik trušč zaradi Bratuževih izjav.
Zaključek šmarnic
V četrtek 31. maja bo pri Sv. Ivanu zaključek šmarnic z ofrom za kritje stroškov.
Prvo sv. obhajilo
V nedeljo ob 9h bo na Travniku v cerkvi sv. Ignacija prvo sv. obhajilo za slovensko deco.
Svetoletno romanje
V nedeljo 3. junija priredijo tretjeredni-ki, dekliška Marijina družba, fantovska Marijina kongregacija in Apostolstvo mož in fantov svetoletno romanje za prejem svetoletnih odpustkov. Zbrali se bodo v kapucinski cerkvi ob 4h popoldan.
Šolski izpiti v Gorici
Zrelostni izpiti na slov. liceju in usposobljenostmi izpiti na slov. učiteljišču v Gorici bodo v prvi polovici julija. Za pripustitev k tem izpitom je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 2. junija. Podrobnosti glede dokumentov in izpitnih taks so razvidne z objave na razglasni deskt šole v ul. Croce. Tudi tajništvo šole je na razpolago za morebitna pojasnila vsak dan od 10. do 12. ure.
Darovi za sklad L. Kemperleta
Družbenica Marijine družbe iz Trsta 320.— lir.
Srčna hvala!
Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE
Simon Prešeren z Trbiža v spomin obletnice sestre Terezije 3000; Ivanka Brnmat 300; N.N. 500 in 1.50 kg slanine; gdč. Gabrijela Mikuluž 1000; iz Skednja 2000. lir. — Bog povrni stotero!
V	počastitev spomina obletnice svoje pokojne sestre Terezije daruje Simon Prešeren iz Ukev znesek 2500.— lir za podporo revnim dijakom.
Za SLOVENSKO SIROTIŠČE
Ob priliki biserne sv. maše nabrali pri razdeljevanju jubilejne knjižice »Sveta uran prostovoljnih prispevkov še:	Frančiška
Brezavšček zbirko 2500; po naročilu pok. Alojzije Podgornik 1000; neimenovana gospa preskrbela sirotni deklici za prvo sv. obhajilo obleko in 6000.— lir za obutev in drugo. Posnemajte!
Vsem nušim dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
NAŠA GOVORICA
Moja žena je rojena v Krminu. In ko sem prišel domov mi je rekla:
»Ves »fajhten« mi je prinesel danes »pošto« »fante komunal«, da se moram danes »prežentirati« na »štato čivile«. Ni »riviral« priti z »bičikleto«, ker je imel »dižgracijo« na poti. In veš, zakaj se je šlo? Ni »tokiralo« »miga« mene. Tvoja »kunjada« je bila »fauš« »notirana«, »ma« je bil »impiegat« »kauža«, in ne »miga« ona.
Res sem bil lačen, pa sem jo že pred kosilom vzel .v šolo lepe slovenščine in sva takoj začela:
»Fajhten«. To je beseda nemškega izvora. Lepo slovensko pravimo: moker, potan, ali če je pregloboko v kozarec pogledal, je bil morda tudi natrkun, ali pijan.
»Pošto nositi« = naznanilo nositi, ali vabilo prinesti.
»Prežentirati se« = predstaviti se.
»Stato čivile« — urad za civilno stanje.
»Kivirati« = utegniti, moči (morem).
»Bičikleta« — kolo.
»Dižgracija« nezgoda, nesreča.
»Tokirati« = zadevati.
»Miga« = to je laški »micca«. Po naše je to težko izraziti. Morda bi rekel pa vendar, ali samo »pa«. Najbolje pa je to besedo sploh pustiti vnemar.
»Kunjada« - svakinja.
»F aus« napačno, napak, narobe, (nevoščljiv).
»Notirati« — zapisati, označiti, zaznamovati.
»Ma« = to je tista obča primorska navada izražanja, ki jo bo zelo težko izriniti iz vsakdanje govorice. Najbolje jo nadomestimo z pa.
»Impiegat« = uradnik.
»Kauža« = vzrok, krivda, kriv.
Da pa ne bo kdo moje žene po krivem sodil, ker ne vem, kako se bova jutri pogledala, ko bo to čitala in da mi ne bo nosa preveč dolgo vihala, povem, da sem nekoliko pretiraval, ker danes ona to že prav lepo po nase pove rekoč:
»Ves potan mi je prinesel danes naznanilo občinski sluga, da se moram predstaviti na uradu za civilno stanje. S kolesom ni utegnil priti, ker je imel na poti nezgodo. In veš, zakaj je šlo? Mene niti ni zadevalo. Tvoja svakinja je bila napačno zapisana, pa tega je bil le uradnik kriv in najmanj ona.«
Prijatelj, ce ljubiš slovensko govorico, sedaj pa večkrat sam primerjaj in uči se!
gič kaj. Pika zatorej sedaj in klicaj.!
Z GORIŠKEGA
Goriški Slovenci, spolnimo svojo dolžnost!