joXUV^st91^^ENA25SLT lEGGLAS Kranj, torek, 19. novembra 1991 M E RKI U kolesa, armature, tervol... NOVEMBRA CENEJE 10-20% I VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661 Glas gorenjskih sindikatov • Kolektivno pogajanje v podjetjih • Z dojenčkom na cesto • Skupno za delavca • Posojila za člane sindikata • Kako do stanovanja • Popusti Gore?t m*. Trije scenariji Po številnih odgovorih, da makroekonomske politike zaradi velikanskih sprememb, kijih "oživljamo že nekaj časa, preprosto ni moč ^krojiti in potemtakem preostane le sprotno prihajanje, smo dočakali oceno gospodarskih ^Zrner v letošnjem in predvidevanja za prihodnje leto. Je torej najhujše mimo in je moč v okvi-** osamosvojitvenih določneje postaviti tudi gospodarske cilje ali pa je to obramba vlade, na katero dežuje vse več pripomb, ki se kot vse bolj toste deževne kaplje že zbirajo v potoček, potok... Zanima vas seveda, kaj nas čaka prihodnje 'wo, nam bo bolje ali slabše kot zdaj, ko cene lPet letijo v nebo, vlada pa "tensta" zakon o zamrznitvi že tako bornih plač, vse pogosteje pa slišimo cinično vprašanje: koliko ljudi še lahko sprejme cesta? Predvidevanja, kijih vsebuje zajetno gradivo s kopico številk in primerjav, je moč strniti v tri "tožne scenarije, v vseh se kot ključni omejitveni faktor kaže izguba jugoslovanskega trga. Druga-j* povedano, kako bomo živeli prihodnjem letu, "o v marsičem odvisno od odnosov z drugimi republikami bivše Jugoslavije. Po prvem, zmerno Optimističnem scenariju naj bi menjava z drugi- mi republikami padla še za 14 odstotkov, po drugem, bolj realističnem pa še za 20 odstotkov. V obeh pa računajo, da bo moč z izvozom v najboljšem primeru nadomestiti dve tretjini izpada prodaje v druge republike. Po prvem tako lahko pričakujemo približno 6,5-odstotni padec družbenega proizvoda, po drugem 12-odstotni Oba se torej razlikujeta le po tem, kako hitro bomo izgubljali jugoslovanski trg, zato so pripravili še tretji, nekoliko drugačen scenarij, ki računa na 200 milijonov dolarjev svežega kapitala iz tujine, zato bi družbeni proizvod padel le za 5 odstotkov. Ključno vprašanje slovenske gospodarske politike postaja zaposlenost,.ki se bolj izrazito postaja tudi politično vprašanje, kar je razumljivo, saj je 2,9-odstotna brezposelnost v letu 1989 letos narasla na 8,8 odstotno. Po prvem scenariju bo prihodnje leto narasla na 11,4 odstotke, po drugem celo na 13,9-odstotno, po tretjem, ki računa na tujo pomoč, pa na 8,9-odstotno. Torej le v primeru, če nam bo uspelo dobiti milo šelesteče dolarje, marke in šilinge, bomo prihodnje leto živeli približno tako (slabo) kot letos, sicer nam bo še veliko slabše. # M. Volč-jak 'Orenjski župani o uporabi vojaških stavb Upoštevati voljo domačinov *kdanje vojaško premoženje je last celotne Slovenije. Cerne se zaveda, da je slovenska vojska naša in bo zato potrebno j!?nj, 15. novembra - Glede nadaljnje usode vojaških objektov v Slovenj1 še ni nič končno določenega, vendar je slovensko obrambno ministr-i 0 že dalo vedeti, da bo približno polovico stavb rabilo za svoje potre-(/ Kaj o tem menijo na Gorenjskem, smo v kratkih telefonskih pogovo-hajprej skušali poizvedeti pri predsednikih vseh občin. Od njih smo "Sali tudi za nekatere predloge oziroma želje prebivalcev. Enotno mnenje predsednikov .renjskih občin je, da si niti jp> niti zemljišč ne more lastiti r*mbno ministrstvo, ampak je 5 Premoženje last celotne drža-Slovenije. Republika bi mora-Čimprej razrešiti lastninska rvanja, občinam pa bi morala lastiti možnost, da poiščejo 3vo namembnost nekdanjih Jaških objektov. ^ Glede slednjega je kranjski Hjt) Vitomir Gros posebej pou-B da bo vlada pač morala y^Števati tudi voljo domačinov. ranju je jasno izražen inte-^. naj ne bi bilo več vojske v ^šnici. Za uporabo tamkajš-objektov je občina dobila že kot deset različnih predlogov, in Nravstvenih organizacij, šol ij^uzeja do obrtnikov in špor-JrJ klubov. Tudi nekdanji Dom ' 'j naj bi namenili za knjižnico yuge kulturne dejavnosti. L^a sedem obmejnih stražnic v (^liški občini še nimajo kon-L'nih načrtov, je povedal dr. C'dar Brudar. Posamezniki so l^r.že razmišljali o organizaciji Ij^'h tečajev v nekaterih objeić-iir'Planinci pa bi radi ponekod ',^'li svoje postojanke. Ob tem tfeba računati še na interese jWma beguncev ) traja pijana, 15. novembra - Center begunce republike Hrvaške .Aiuje, da je svoje domove do- r-| prejšnjih lastnikov. Podobno razmišljajo v tržiški občini, kjer predsednik Peter Smuk daje največ možnosti, da bi dve stražnici uporabili za turistične namene, za planinski dom na Siji pa se zanimajo domači planinci. Radovljiški župan Vladimir nameniti nekatere stavbe tudi njene potrebe. Obenem ocenjuje, da bodo razne ideje o uporabi stavb za industrijo, obrt, turizem, šolstvo in drugo uresničljive šele po določitvi lastnika, s katerim se bo treba dogovarjati za konkretne rešitve. Loški predsednik Peter Havvlina je ponovil že znano usmeritev, naj bi tamkajšnjo vojašnico namenili za potrebe mesta, objekti v Crngrobu pa bodo služili za usposabljanje teritorial-cev.# S. Saje Dodatne evropske carine in dodatni srbski davki Nemci najbolj razumevajoči Kranj, 18. novembra - Po prvih odmevih iz tovarn lahko rečemo, da so najbolj razumevajoči poslovni partnerji Nemci, več težav je z Italijani, ki, denimo, ne upoštevajo slovenskih štampiljk na spričevalih o poreklu blaga, najbolj omejitveni pa so Grki, Francozi in deloma Nizozemci. Srbija je uvedla dodatni prometni davek za slovensko in hrvaško blago, celo za repromaterial, vendar v gorenjskih podjetij pravijo, da je ta udarec manjši, saj so poslovni stiki s Srbijo v glavnem ustavljeni. Preveden Uradni list EGS. kije začel veljati v petek, imamo, pošiljamo ga največjim izvoznikom, je povedal Andrej Prislan, direktor Območne zbornice v Kranju. Podjetja lahko na zbornici dobijo tudi podatke, kakšne carinske stopnje veljajo po novem, dobili so tudi Sočanovo priporočilo izvoznikom, naj si za sorazmerni del carinske obremenitve puste izstaviti cesijo in naj še naprej izpolnjujejo izvorna spričevala EUR I, da bodo kasneje lahko dokazovali izvor. Na zbornici so dobili tudi natančen pregled stopenj dodatnega prometnega davka, ki ga je s 7. novembrom za slovensko in hrvaško blago uvedla Srbija, za posamezne izdelke so višje od petine do tretjine. Najbolj zanimivo je, da so posebni prometni davek uvedli tudi na fakturirano vrednost reprodukcijskega materiala, ki ga mora plačati kupec. Do konca leta je ta davek 5-odstoten, z januarjem pa bo 25- odstoten. # M. V. Zapustilo že okoli 505 tisoč ,, Po podatkih centra je na tonskem 211 tisoč beguncev, v loj 58 tisoč in v Sloveniji 21 ti-W Večje število ljudi se je i^.aknilo tudi v tujino, od tega i^eč na Madžarsko, 45 tisoč. l|i°venija je imela konec tedna 'ok beguncev, še vedno največ ejnih občinah. Na Gorenjih jih je tudi veliko, 506 na Je-Č^h, 581 v Kranju, 495 v Ra-■m 322 v Škofji Loki in 97 v IBERALNO-OEMOKRATSKA STRANKA OMm.ki «ibor kr..j 0 ŠOLSKI PROBLEMATIKI V SREDO, 20. NOVEMBRA 1991, OB 19. URI SEJNA DVORANA ŠT. 15 SKUPŠČINE OBČINE KRANJ v pogovoru sodeluje DR. PETER VENCEU REPUBLIŠKI MINISTER O lastninjenju naj odloča referendum Poljče, 16. in 17. novembra - Na dvodnevnem posvetu poslanskega kluba vladne koalicije Demos so po objavi stališč Demokratske stranke, ki se z vladnim predlogom lastninjenja ne strinja, sklenili, da bodo parlamentu predlagali razpis referenduma o zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po mnenju večine Demosovih poslancev je le na tak način možno prebiti sedanjo skupščinsko blokado. Kakšno bo referendumsko vprašanje, pa še ni dogovorjeno, sklenili so le, naj bi glasovali o vladnem predlogu lastninjenja dopolnjenem z usklajevalnimi predlogi tako imenovane Kopačeve komisije. Več o zasedanju Demosa v Polj-čah na 3. strani. # Š. Ž. Ekonomisti na Bledu - Društvo ekonomistov Ljubljana je minuli konec tedna pripravilo v Festivalni dvorani na Bledu srečanje slovenskih ekonomistov na temo Kakšne pogoje gospodarjenja lahko pričakujemo v prihodnjem letu. Gostje, med katerimi so bili tudi podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, finančni minister Dušan Šešok, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, predsednik slovenske gospodarske zbornice Feri Horvat in drugi, so povedali, da se nam prihodnje leto ob delni izgubi treh trgov (jugoslovanskega, vzhodnega in zdaj še zahodnoevropskega) ne obeta ničesar dobrega. Ob najugodnejši predpostavki - 14-odstotnem zmanjšanju prodaje v druge jugoslovanske trge, bi bilo treba izvoz na Zahod povečati za 18 odstotkov. Da to verjetno ni realno, dovolj pove že podatek, da bo letošnji izvoz za deset odstotkov manjši od ianskega. C. Z., slika: G. Šinik Jeseniška priznanja v kulturi Jesenice - S podelitvijo Čufarjevih plaket in diplom zaslužnim za delo v jeseniški kulturi in s premiero Marina Držića Tripče de utol-če so se na Jesenicah zaključili letošnji štirje Čufarjevi dnevi. S to kulturno prireditvijo, ki so jo na Jesenicah uspešno pripeljali že v četrto leto, dobiva srečanje amaterskih gledaliških skupin, ki se ne omejuje le na gorenjske skupine, nenehno na svojem pomenu. Gledališke dneve je uvedla komedija poklicnega gledališča - Prešernovega gledališča Kranj, zaključila pa komedija domače jeseniške gledališke skupine v režiji Vere Smuka-vec. Mag. Viktor Žakelj, povabljen, da slovesnemu zaključku nameni nekaj tehtnih misli, je navedel nekaj problemov slovenske družbe danes, izrazil pa je upanje, da bo mogoče končno po treh vojnah uresničiti idejo slovenstva: zaželel je vsem, da bi lahko v miru uživali večere umetnosti, tako Čufarjeve kot Cankarjeve in seveda tudi druge, na primer renesančne, po kateri je znova seglo Gledališče Tone Cufar. • L. M., foto: Gorazd Šinik Vrednost točke 72,16 tolarja Ljubljana, 15. rovembra -Slovenska vlada je sprejela več sklepov v zvezi z izvajanjem stanovanjskega zakona, kar ho poenotilo prodajo dosedanjih družbenih stanovanj. Zavezanec za plačilo prometnega davka je prodajalec, stranki pa se s kupoprodajno pogodbo lahko dogovorita tudi drugače. Podjetja dokažejo, da bodo sredstva kupnine uporabila za stanovanjske namene, tako da upravi za družbene prihodke predložijo ali pogodbe o nakupu stanovanj ali sklep organa upravljanja o tem, da se ho kupnina od prodaje družbenih stanovanj zbirala na stanovanjskem delu sklada skupne porabe, kam mora biti tudi razvidno iz zaključnega računa /a tekoče leto. Vrednost točke za vrednost stanovanj pa bo od 19. novembra dalje, ko izide uradni list republike Slovenije, znašala 72,16 tolarja. Loka na starih razglednicah Škofja loka - Razglednice so se razširile v osemdesetih letih preteklega stoletja, izdajali pa so jih tako svetovno znani založniki kot trafikanti, trgovci, gostilničarji in tudi fotografi, kot sta bila v Škofji Loki Sadar in Blaznik. Poleg teh pa so bili pomembni založniki razglednic še Debeljak, Guzelj, Koceli, Ostere, Papa in Žigon. Stare razglednice Škofje Loke je za stenski koledar 1992 uporabil Peter Pipp, ki je koledar tudi oblikoval. Koledar spremljajo izbrana besedila starih Ločanov ter motivi loških kruhkov iz Loškega muzeja. Na koledarju so tudi že vsi novi državni in cerkveni prazniki. Koledar starih razglednic prodaja Turistično društvo Škofja Loka, prav tako tudi koledar Martina Goričanca, koledar 8000 (fotografije Himalaje), darila in spominke. Decembra pa bodo imeli v Turističnem društvu posebno ponudbo daril in umetniških slik. OBLAČILA ZAME J GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 19. novembra 1* ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Kako dolgo še? Kako dolgo si ho še treba prizadevati in čakati na mednarodno priznanje Slovenije? Kdaj bo konec morije in rušenja na Hrvaškem? Bo Srbija opustila svoje čezmerne zahteve sama od sebe ali šele po streznitveni klofuti? To so samo tri od vprašanj, ki (si) jih zastavljajo režiserji, igralci in gledalci jugoslovanske drame. Če bi bilo slovensko vprašanje ločeno od drugih dveh, bi odgovor že poznali. Republika Slovenija izpolnjuje vse pogoje za samostojno državnost in Evropska skupnost ji to priznava. Ker pa ne ve, kako hi "predčasno"priznanje RS vplivalo na dogajanja jugovzhodno od nje, ga zadržuje. Druge (evropske) države se ravnajo po ES. Da je tako, so nazadnje potrdile skandinavske, v katerih sta se prejšnji teden mudila premier Peterle in zunanji minister Rupel. Pni si priznanje vseeno obeta že za Miklavža. - Če ga ho prinesel Dedek Mraz, pa tudi ne bo prepozno. V hnaški tragediji, zapleteni v toku zgodovine in nato še z volovska politiko predsednika Tuđmana, smo v zadnjih dneh kljub nadaljevanju spopadov le ugledali znamenja razpleta. Najnovejše posredovanje pregnanega in neutrudnega lorda Čarringtona se je končalo bolj obetavno in manj papirnato od prejšnjih. Doseženo je soglasje obeh strani o prihodu modrih čelad OZN - če bodo te sploh hotele priti, bi dodal imenovani lord. Prišle bodo le, če bo prej vzpostavljeno premirje. To pa bo možno šele, ko se bodo spopadene enote uspele razmakniti. Vprašanje je nadalje, katera bo črta razmika in premirja. Za Hrvaško je tO lahko le uradna (avnojska) republiška meja s Srbijo, BiH in Črno Goro, za Srbijo in JLA pa naj bi se to zgodilo na zatečeni frontni črti, ki ni daleč od memorandumske meje Velike Srbije. Možen in realen bi bil potemtakem kompromis: ju-govojska se umakne na hrvaške "administrativne" meje, s Srbi poseljena sporna območja pa bi namesto hrvaških zasedle mednarodne mirovne sile. Čez nekaj let, ko bi se duhovi že malo umirili, pa bi na njih izvedli še en plebiscit. Vse kaže, da Srbiji intervencijska klofuta, kakršne je bil v zalivski vojni deležen Irak, sploh ne bo potrebna. Dr. Janez Drnovšek, ki mu ne manjka časa in smisla za prodorne analize, meni, da je za nedavnim saltom mortale srbskega ostanka predsedstva (nenadni pristanek na pobudo o prihodu mirovnih sil) trojni razlog: "Bojazen pred ekonomskimi kaznimi in naftnim embargom, presenečenje nad tem, kako dobro se na bojiščih držijo Hrvati in pa dejstvo, da je v Srbiji in Črni Gori vedno manj rezervistov, ki bi bili pripravljeni iti na fronto." Prvi razlog je mednarodni, drugega doživljajo na fronti, tretjega imajo doma. Slednjemu seveda botrujejo še tisti, ki so od prej: katastrofalno stanje gospodarstva ter izredne razmere na Kosovu in v Sandžaku. Klasični srbski pristop k stvari - vojskovanje na tuj račun - je tokrat spodletel. Pravoslavna naveza je sicer potihoma še na strani Srbije, sponzorirati pa je ne more (Moskva) ali ne sme (Atene). Po tej vojni čaka Srbijo nadvse banalno soočenje z resnico: delo za svoj račun. "Veliki met", kakršen jim je uspel v letih 1914 in 1941, ko so s seboj potegnili v vojno še druge, se jim tokrat ne bo posrečil. Balkan in Evropa ne kažeta nikakršne volje za dejavno sodelovanje v krvavi orgiji, ki jo vsiljujejo nori vožd in podivjana soldateska. Še v času hladne vojne bi razdvojene jugonacije potegnile v spopad tudi razdvojena bloka. Tokrat pa bo Srbija, če bo šla v vojno z vsemi, ostala sama in bo tepena kot še nikoli. Zato ji ne kaže drugega kot odnehati in se soočiti s "kruto" usodo, ki se ji reče: živeti od lastnega dela. Hrvaška pot iz te nesreče bo, dolgoročno gledano, manj kruta; obnova razrušene domovine bo omogočila tudi nov razvojni ciklus. Za Slovenijo pa bodo sedanje gospodarske vice mogoče celo koristne; prisilile bodo naše gospodarstvo, da se iz balkanske potuhe zares preusmeri na tolikanj opevana in okrutna svetovna tržišča. Mednarodnemu priznanju bo torej sledil boj za mednarodno gospodarsko uveljavitev. In ta bo še dolg. Sindikat nezaposlenih Kranj, novembra - Nezaposlenost tudi na Gorenjskem nezadržno raste. V kranjskih sindikatih razmišljajo o organiziranju sindikata nezaposlenih in o agenciji za posredovanje dela. Cilj načrtovanega projekta je samoorganiziranje nezaposlenih in skupno iskanje dela, pa naj gre za trajno zaposlitev ali za priložnostna, začasna dela. Poleg povsem konkretnega iskanja zaposlitev pa naj bi bila sindikalna dejavnost namenjena tudi stalnemu pritisku na vladne institucije. Te naj bi skrbele za tako gospodarsko politiko, ki bo povečevala zaposlovanje. Tudi pobude za spremembo delovne in socialne zakonodaje v dobro delavcem naj bi prihajale iz te organizacije. Vanjo vključeni nezaposleni ljudje pa bi imeli tudi možnost vpliva na oblikovanje socialne politike in sistema socialne varnosti in sicer prek svojih sindikalnih predstavnikov v upravnem odboru zavoda za zaposlovanje in drugih pristojnih ustanovah. Dajali naj bi tudi pobude za organiziranje in financiranje javnih del, nudili specifično pravno pomoč, zastopali in uveljavljali terjatve delavcev v stečajnih postopkih (kar počnejo že zdaj), preprečevali izkoriščanje nezaposlenih ljudi za stavkokaze in podobno. Sodelovanje s podobno organiziranimi sindikati v Sloveniji pa bi jim dalo moč. • D. Ž. -§~=— KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo | J_I_L J_I_L J_I_I_I_I_I J_I_I_I_I_l l l l l l l Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Svobodni sindikati želijo omiliti revščino Direktor dobi manj kot tisoč mark Sindikat si prizadeva, da razlike v plačah ne bi bile prevelike Jesenice, 18. novembra - Svobodni sindikati v jeseniški Železarni imajo 3.600 aktivnih članov in 150 članov, ki so že upokojeni. Vodstvo svobodnih sindikatov je namreč mnenja, da je prav, da so člani tudi upokojenci, ki so trideset in več let delali v Železarni in da imajo kot člani sindikata še vedno tiste ugodnosti, ki jih sindikalna organizacija ponuja. Upokojenci plačujejo simboličnih 10 tolarjev članarine mesečno, imajo pa ugodnosti pri nakupu ozimnice in pri vseh akcijah, ki jih vodi sindikat. V sindikatu jeseniške Železar- Seveda pa hranilnica ni edina ne so med prvimi desetimi v Slo- aktivnost svobodnih sindikatov veniji ustanovili svojo hranilnico, preko katere pomagajo najbolj ogroženim skupinam delavcev. Zdaj so že razdelili prvih 250 posojil za nakup ozimnice. Pomen te hranilnice je v tem, da ohranjajo realno vrednost denarja, da je konkurenčna in da članstvu vsake štiri mesece ponudijo nakup blaga po realnih, ne pa oderuških obrestih. To pomembno obliko pomoči bodo ohranili in krepili tudi tako, da bodo delavci, člani sindikata, lahko najemali večje kredite - v prihodnjem letu naj bi z njimi kupili celotno ozimnico. Razen tega razno blago nabavljajo po nižjih, konkurenčnih cenah. Železarne. Marca bo prenehalo delovno razmerje tistim delavcem, ki so tehnološki presežek, zato sindikat ustanavlja službo, ki si bo prizadevala, da bi ti delavci spet dobili delo in bili obenem deležni vse pravne pomoči, ki jo potrebujejo. Prav zdaj pa se tudi iztekajo zadnji dnevi tistim delavcem - okoli 180 jih je - ki jim je bilo dokupljeno do pet let delovne dobe in odhajajo v pokoj. V železarni je v presoji tudi nadaljnja skupina okoli 150 odvečnih delavcev, ki bodo razglašeni za tehnološke presežke. V tovarni so se tako dosledno ravnali po analizi McKinsev in tako ali drugače odpustili predvideno šte- vilo delavcev, vendar pa so se v tem času razmere hudo poslabšale, saj po podržavljanju Železarne ni prišlo vzporedno tudi do drugih nujnih ukrepov. Zdaj je veliko vprašanje, ali je številka več kot 3.000 odvečnih delavcev sploh dokončna? Železarske plače so poseben problem, ki povzroča hude in do-male že nemogoče socialne stiske. Tudi po zaslugi sindikata so dosegli, da so plače nekoliko višje, vendar so to majhni in premajhni koraki. Po zajamčenem dohodku je zdaj tudi v Železarni najnižja plača 6.000 tolarjev, za čakajoče na delo pa 4.800 tolarjev, medtem ko je danes povprečje okoli 9.000 tolarjev. Zaradi slabega dotoka gotovine izplačujejo del plače v bonih po kriteriju: kdor ima nižjo plačo, dobi manj bonov, tisti, ki imajo višje plače, pa se jim izplačujejo v več bonih. Ta mesec bodo železarji zaslužili za 12 do 13 odstotkov več kot ti prejšnji mesec. Sindikat MjH ni zadovoljen, kajti plače ni^ skladu s kolektivno pogo&» omejitve pa so v intervencij1 zakonodaji in v preskrom1" proizvodnih rezultatih železa^ Zato je treba narediti vse, da uresničijo sanacijski ukrepi ffl se vendarle že začne investira" tehnologijo. In še to: sindikat si prizad«* da razlike v plačah ne bi bile Pf velike. Nekaj zaposlenih je p"? nih izven razredov, vendar res'' na ljubo: v železarni je prej** mesecv 400 delavcev zaslug manj kot 5.500 tolarjev, 800 de^ cev manj kot 6.000 tolarjev, II manj kot 7.000 tolarjev, 2.600' lavcev manj kot 8.000 tolarf 3.600 delavcev manj kot 9.OO0J ariev in 320 delavcev od lMI Plačevanje v šolstvu po novem Profesor trikrat "težji" od čistilke Kranj, 19. novembra - Zahteve delavcev osnovnih šol, naj bo nagrajevanje poenoteno v vsej Sloveniji, so se začele pojavljati že pred leti, ko so bili, denimo, kranjski šolniki s plačami še na vrhu republiške lestvice. Njim in kolegom v gospodarsko močnejših občinah bi tedaj sistem "enako plačilo za enako delo" škodoval, danes so zanj še kako ogreti. Z novim letom naj bi tudi pla- nimi, različno bogatimi, občina-čevanje dela v osnovnih šolah za mi je še ovit v skrivnost. V šolah t.i. nacionalni program prevzela republika. Ali bo republiška blagajna radodarnejša od obubožanega občinskega proračuna, je zdaj še težko reči, po izkušnjah srednješolskih učiteljev pa si prevelikih iluzij ne kaže delati. Zakon o plačah, ki naj bi zgladil velika nesorazmerja med posamez- poznajo le osnovne točkovne vrednosti posameznih del oziroma poklicev, kolikšna bo njihova vrednost, pa je še uganka. Čistil-ka, denimo, je ocenjena s faktorjem 1, učitelj z višjo izobrazbo z 2,65, profesor s 3,10, kuhar z 1,60, hišnik in administrator se sučeta okrog 2. Ne glede na to, s kolikšnim denarjem se bodo ti faktorji množili, pa je že jasno, da bodo nova razmerja precej ostreje zarisana, kot so zdaj, ko seje v šolah zaradi pomanjkanja denarja uveljavila pretirana uravnilovka. Ce bo po novem letu denarja za šole več in bo čistil-ka lahko zaslužila najmanj toliko kot zdaj, profesor pa dobre trikrat več, bo dobro, če pa bo za osnovo sedanja profesorjeva pla-ča^bo upravičeno zaropotalo. Šolniki upajo, da bodo konkretnejše odgovore lahko slišali od šolskega ministra dr. Petra Slovenska vlada o novi davčni službi Finančne policije ne bo! Ljubljana, 18. novembra - Izvršni svet Republike Slovenije je na svoji seji konec preteklega tedna obravnaval osnutek novega zakona o službi za javne prihodke, po kateri naj bi se z novim letom vse davčne uprave centralizirale v enotni republiški, postopoma pa naj bi ta služba prevzemala tudi dosedanje delo SDK na področju davkov. Vlada se je tudi odločila, da sproži ustavno spor o členu zakona o podjetjih, ki omogoča, kot trdijo, divje lastninjenje. Z novim zakonom naj bi se ustanovila enotna služba za javne prihodke, ki bo vključevala dosedanjo republiško in vse občinske uprave za družbene prihodke (te bodo poslej le izpostave te službe in v njeni izključni pristojnosti), ki bo opravljala davčne naloge za fizične osebe, s posebnim zakonom pa se bo določil rok, v katerem bo ta služba prevzela odmero, kontrolo in inšpekcijski nadzor ter celo del plačilnega prometa tudi nad pravnimi osebami. Za ustanovitev večkrat omenjene finančne policije se niso odločili, saj številni obstoječi predpisi to onemogočajo. Davčni inšpektorji bodo sicer pridobili večje pristojnosti in zlasti pooblastila (pravica do legitimiranja oseb, preiskave prostorov. Pokojnine in zdravstveno zavarovanje Slovenska vlada se je s posebnim odlokom danes tudi odločila, da začne Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije izplačevati pokojnine tistim osebam, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pokojnine pa so prejemali iz drugih republik. Upravičenci morajo tej skupnosti, podobno, kot to velja za vojaške upokojence, o čemer je bila pred tednom dni sprejeta podobna odločitev, predložiti potrdilo o stalnem prebivališču, kopijo odločbe o priznanju pravice in zadnjo nakaznico, s katero so tako pokojnino prejeli. Pokojnine bodo preračunane v tolarje v razmerju 1 : 1 in bodo zmanjšane le, če presegajo v Sloveniji določeni najvišji znesek. Izvršni svet je tudi sklenil, da se vsem prejemnikom vojaških pokojnin in njihovim družinskim članom od 1. novembra zagotavlja zdravstveno varstvo pod enakimi pogoji in obsegu, kot to velja za zavarovance v Sloveniji. Zdravstvene izkaznice bo izdala republiška uprava za zdravstveno varstvo na podlagi prijave SPIZ Slovenije za izplačevanje vojaške pokojnine. odvzem dokumentacije, osebna odločba za plačilo kazni), prekrški pa še vedno ostajajo v pristojnosti organov za notranje zadeve zlasti službe za področje gospodarske kriminalitete. Republiška uprava za javne prihodke bo delovala v sklopu ministrstva za finance, že pripravljeni novi zakon o službi družbenega knjigovodstva pa se bo moral prilagoditi predlagani novi organizaciji. Minister za pravosodje dr. Rajko Pirnat pa je predstavil sklep vlade, da sproži ustavni spor za raz- larjev in 320 delavcev od tolarjev do 17.000 tolarjev na i nad to mizerijo pa predst*^' podatek, da ima tudi direktor *; lezarne manj kot tisoč mark m?* čne plače! • D. Sedej Venclja, s katerim se bodo sre^ jutri ob 19. uri v kranjski ob*1 ski hiši. Vprašanj zanj gotovo ■ bo manjkalo; ne le o plačah, t"' glede novih standardov in n. mativov je še marsikaj nerazj čenega. Čeprav čistilke v š°' niso najpomembnejše, vsi r*^ telji opozarjajo, da je dvakrat šji normativ čistilnih površin l eno čistilko 1200 kv. metr". nesprejemljiv. Zlasti velikim . lam z dvoizmenskim pouk0 kakršne so vse kranjske rncS'' osnovne šole, preti umazanija-H. Jelovčan Kranjski liberalni demokrat' vabijo Z ministrom dr. Vencljem o šolstvu Občinski odbor Liberalno de^ kratske stranke Kranj organi*', v sredo, 20. novembra, ob \9-. v veliki sejni dvoran« SkupSSj občine Kranj javni pogovor ° žavah slovenskega osnovnega I srednjega šolstva. Po mnenju beralnih demokratov se prob'^ šolstva vse predolgo odla^J pravih informacij, ob celi v^ dezinformacij, pa ni. Na pog° ^ zlasti vabijo kranjske učitelje S. Z. veljavitev 145. člena zveznega^ kona o podjetjih, ki omogy brezplačen prenos kapitala druge pravne osebe brez prsi, upravljanja (tako imeno^ "holding člen"). Po mnenju v'aj ta člen omogoča privatizacij0 v "samopostrežnem principu"«}; s je sprejela odredbo o takoj5 J. prepovedi uporabe tega $81 zadnjo besedo pa bo imelo us vno sodišče, ki naj bi odločil01 di o retroaktivni razveljavitvi | slov na tej osnovi. • S. Ž. Zasedanje zborov Skupščine občine Kranj Tudi tokrat bo veliko dela Kranj, 19. novembra - Za danes ob 15. uri je sklicana skupna seja zborov Skupščine občine Kranj, na kateri bodo izvolili novega podpredsednika občinske skupščine in namestnika tajnika, na ločenih zasedanjih zborov, ki bodo sledili skupni seji, pa je predlagan dnevni red s kar 17 točkami. Med drugim bodo razpravljali o politiki odprodaje družbenih stanovanj, izpraznjenih vojaških objektih, posebno pozornost pa si zasluži tudi osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa. Če bosta sprejeta predloga odlokov o lokacijskih načrtih za rekonstrukcijo Likozarjeve, Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja, bodo priprave za razrešitev teh hudih prometnih zagat prešle v zaključno fazo, le dober mesec pred koncem leta pa naj bi bil, po vseh sprenevedanjih o postopku sprejema, sprejet tudi socialni program. Po znanem strankarskem prerekanju o Radiu Kranj, naj bi danes končno potrdili tudi njegove organe. • Š. Ž. Dr. Rajko Pirnat v Škofji Loki O lastninski zakonodaji V času sprejemanja republiške zakonodaje s področja lastfl!j njenja, privatizacije ter denacionalizacije, se pojavlja v javn in strokovnih krogih vrsta povsem nasprotujočih si stališč, mti?Z in predlogov. Tudi v skupščinskih klopeh in na vseh ravneh- "Vj rodni demokrati Škofje Loke so zato pripravili javno tribuno P naslovom »Lastninska zakonodaja in divja privatizacija«, na " tero so povabili svojega predsednika, dr. Rajka Pirnata, slov^ skega ministra za pravosodje in upravo. Pogovora, na katefe. naj bi spregovorili tudi o morebitnih znanih primerih nezak0^, tega prisvajanja družbene lastnine na območju škofjeloške °" ^ ne, pa se bosta udeležila tudi republiški poslanec Andrej Štef Kranja ter prof. dr. Andrej Umek iz Ljubljane. \. Javna tribuna bo v sredo, 20. novembra, ob 18. uri v predav niči Šolskega centra na Podnu v Škofji Loki. DBERALN0-OEM0KRATSKA STRANKA Občinski odbor Kranj POGOVOR 0 PODJETNIŠTVU v petek, 22. novembra 1991, ob 19. uri v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko V3'-1 p/ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZaploinikuglA CB Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje, ,6*, TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mo.se Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon. 218-463, telefax: (064) Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda z Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku..Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). \ ^t*4T lZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes sestanek zbora združenega dela o lastninski zakonodaji, jutri pa bodo imeli zbori redne seje Križev pot mednarodnega priznanja Predsednik skupščine dr. France Bučar je sklical za jutri skupno sejo vseh zborov skupščine, na kateri bo podana informacija o zunanjepolitičnem položaju Slovenije, razen skupne seje pa bodo zbori zasedali tudi na ločenih sejah. Zaradi zaostanka ima družbenopolitični zbor najzahtevnejše delo. m Ljubljana, 19. novembra - Skupščinsko dogajanje se začenja *e danes. Predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič je sklical sestanek poslancev zbora, na katerem naj bi se odločili, kako se bodo lotili obravnave lastninske zakonodaje. Pričakovati je, da bo zbor poslušal poročilo delovne skupine zbora in predstavnikov vlade (dr. Umek, dr. Pleskovič), ki je imela nalogo pripraviti novo verzijo zakona o lastninskem Preoblikovanju podjetij, ob tem Predlogu pa se bo najverjetneje znašel tudi predlog dr. Ivana Rib-nikarja. Če se bodo poslanci zedi-nili (ali izglasovali), kateri predlog je pravi, bi lahko jutri začeli z vsebinsko razpravo. Seveda, če ne bo vlada po sestanku Demosa v Poljčah vlekla drugačnih potez pri sprejemu lastninske zakonodaje. Razen skupne seje bodo jutri ločene seje zborov. Na dnevnem redu so naslednje zadeve: predlog zakona o Prešernovi nagradi, poročilo o jedrski varnosti pri obratovanju jedrskih objektov v letu 1990, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi sodnikov in sodnikov porotnikov rednih sodišč, družbenopolitični zbor in zbor občin pa bosta obravnavala še predlog zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji (zbor združenega dela ga je že sprejel), predlog zakona o prometnem davku, poslansko interpelacijo glede renominacije republiškega proračuna in predlog zakona o skladu kmetijskih zem- ljišč in gozdov Republike Slovenije- Družbenopolitični zbor ima "na vesti" še nekatere zadeve s prejšnjih sej: glasovanje o spremembi zakona o državljanstvu, kar predlaga vlada (omejitve pri prejemu državljanstva glede ljudi, ki so sodelovali z agresorjem na Slovenijo), odločanje o problematiki beguncev ter o zakonu o povračilu vojne škode. Zaradi obseženega dnevnega reda bo družbenopolitični zbor zasedal še v četrtek, 21. novembra. Visoka stopnja jedrske varnosti Ocena varnosti obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji (nu- klearka v Krškem, reaktorski center v Podgorici) je zadovoljiva. Skupščinska komisija" za varstvo okolja m naravne dediščine ugotavlja, da sta obe napravi delovali leta 1990 z visoko stopnjo zanesljivosti, brez resnejših okvar in ogrožanja okolja. Republiški upravi za jedrsko varnost je treba zagotoviti toliko denarja, kadrov in veljave, da bo omogočen maksimalni nadzor nad delovanjem. Še vedno pa je nerešen problem skladiščenja radioaktivnih odpadkov. Zato naj se čim prej določi odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Republika Slovenija je dolžna tudi čim prej sprejeti odločitev o nadaljnjem obratovanju jedrske elektrarne v Krškem. # J. Koš-njek Dvodnevni posvet poslanskega kluba Demos v Poljčah Neuspešno preštevanje Posvet, ki naj bi razčistil odnose v Demosu, ni dal pričakovanih rezultatov, saj novoustanovljena Demokratska stranka Slovenije ni bila sprejeta kot enakopravna članica koalicije. Voljče, 16. in 17. novembra - Dnevni red, ki je zahteval pogovor o odnosih v Demosu, o prihodnjem programu vladne koalicije in stališčih do aktualne (lastninske) zakonodaje, je bil s konkretnim sklepom izpolnjen le v eni točki. Sklenili so namreč, da bodo v skupščini zahtevali referendum o lastninski zakonodaji. Za odnose in prihodnji program pa bi lahko trdili, da so jih razprave na tem posvetu še bolj zapletle. Mno-8e je presenetila javnost tega zasedanja. V skladu z vabilom smo, kot ri bi lahko poveljeval, pač pa mo- Vedno doslej, pričakovali le nedeljsko tiskovno konferenco, saj Je. bilo zasedanje poslanskega kluba Demos najavljeno kot za-Prto za javnost. Tako smo mnogi novinarji, ki smo bili o odprtju seje obveščeni kasneje, zamudili uvod, v katerem je predsednik demosa dr. Jože Pučnik poudaril Potrebo po dokončni razjasnitvi r Š. Ž. Koncert za bronaste zvonove Kranj - Lanski srebrni jubilej župnije Kranj - Primskovo je krajane spodbudil, da bodo svojo cerkev obogatili z novimi bronastimi zvonovi. V ta namen so v soboto, 9. novembra, v Zadružnem domu na Primskovem pripravili koncert. Prikazali so filmski posnetek pritrkavanja v zvoniku primskovske cerkve, nato pa sta nastopila mešani pevski zbor Musica viva Primskovo pod vodstvom Nade Kos in mladinski mešani cerkveni zbor pod vodstvom Branke Potočnik ter ženski septet Bodeče neže. Predstavila se je tudi primskovska folklorna skupina, Kocbekovo pritrkavanje je recitirala igralka Alenka Bole Vrabec, za razvedrilo pa sta poskrbela instrumentalni trio in mladi citrar Aleksander Prime. Zbrane je nagovoril župnik Franc Godec. Prireditev je organizirala Jožica Debelak, povezoval pa Janez Dolinar. Podoben koncert bo priredil tudi moški pevski zbor Dr. Janez Bleivveis in sicer pred božičem v Zadružnem domu, v cerkvi pa 26. decembra. • U. S. Odgovor na to vprašanje je delno ponudil že prvi sestanek predstavnikov PZS, jeseniške občine, naravnega zdravilišča Triglav iz Mojstrane in tamkajšnjega planinskega društva. Predsednik PZS Andrej Brvar je v pojasnilu predloga planinske organizacije navedel, da želijo slovenski planinski muzej postaviti tam, kjer bo lahko resnično zaživel z okoljem. Mojstrana je znana tako po planinski in alpinistični dejavnosti, obenem pa so tod postavili temelje muzejski dejavnosti s Triglavsko muzejsko zbirko. V bližini tega muzeja bi zato radi pridobili prostor za stalno zbirko slovenskega planinskega muzeja. Takemu interesu, so menili predstavniki PD Mojstrana, najbrž v kraju ne bodo nasprotovali, vendar bo treba razmisliti o profesionalnem vodstvu muzeja in najprej seveda zagotoviti primerne prostore. Last- nik zgradbe "Sonja Marinko-vič", kjer se nahaja Triglavska muzejska zbirka, je Naravno zdravilišče Triglav iz Mojstrane. Direktorica tega kolektiva je predlagala, naj bi podrli lope za to stavbo in skupno naredili nekak objekt za planinske in gostinske namene. Tako možnost so zavrnili zlasti predstavniki oddelka za gospodarstvo jeseniške občinske skupščine, ki se jim zdel sprejemlj1' vejši predlog, da bi za lastnika poiskali nadomestno zemljišče v bližini. Po proučitvi možnosti slednje rešitve bodo v občin' skušali doseči dogovor na skupnem sestanku s predstavniki Mojstrane, od česar bo odvisna tudi uresničitev predloga Planinske zveze Slovenije. Sedaj, ko so končno tudi v LjU; bljani spoznali, da osrednj1 planinski muzej sodi le pod g0' re, bi kazalo to naravnanost izkoristiti v prid pristnemu p'3' ninskemu kraju! # Stojan Saje 5. aVgUSt Še naprej - Radovljica - Čeprav so bila zadnje poldrugo leto v radovljiški občini precejšnja prizadevanja nekaterih posameznikov iz vrst vladajočih strank, da se sedanji občinski praznik 5. avgust, v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini, odpravi, so zbori občinske skupščine sklenili, da 5. avgust še naprej ostane občinski praznik. Vendar pa je sklep kompromisen, saj bodo poslej tudi 1 j-december - Linhartov dan praznovali kot občinski praznik. Sicer pa je bil že več kot dve desetletji v občini 11. december občinski kulturni praznik. • (jr) GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Izza stanovanjske reforme Odkup ali najem, to je zdaj vprašanje Odkup stanovanj po novem stanovanjskem zakonu je presegel vsa pričakovanja. Kdor ne bo kupoval, ne bo ostal na cesti. Lovci na imetnike stanovanjske pravice. Se spomladi se nam je zdelo iluzorno pričakovanje ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, da bo stanovanja po novem zakonu odkupila tretjina imetnikov stanovanjske pravice. Zdaj je ta tretjina dejstvo, pa je zakon v veljavi komaj mesec dni. njih dveh letih, če jih k sklepanju omenjenih poslov pač sili denarna stiska. ku do sklenitve kupoprodajne pogodbe. Nekateri ljudje, ki so v naglici vlagali zahteve za odkup, so si vmes tudi premislili glede pogojev. Kar zadeva odkup stanovanj iz občinskega fonda, je zdaj v Kranju vloženih 900 vlog in sklenjenih več kot 200 pogodb.« »Kupim stanovanjsko pravico« Medtem pa so se z novim zakonom in njegovimi ugodnostmi skušali okoristiti tudi tisti, ki ne prebivajo v družbenih stanovanjih. Ne mislimo pri tem svojcev, se pravi ožjih družinskih'ćla-nov, ki imajo možnost s privolitvijo imetnika stanovanjske pravice odkupiti stanovanje svojih staršev, otrok (skratka svojcev po vertikali). Izkušnja pri odprodaji občinskega stanovanjskega fonda kaže, da tovrstno stanovanjsko pravico prenaša vsak tretji. Pač pa se v interesu stanovanjskega odkupa pojavljajo tako imenovani lovci na glave. Imetnikom stanovanjske pravice za odkup ponujajo dokajšnje denar-, ne nagrade, avtomobile, brezplačno najemno razmerje (kar je zlasti mikavno za starejše ljudi). Ali tako početje ni protizakonito? Kdor odkupi stanovanje in poravna kupnino, ga ima pravico takoj prodati naprej, pravijo poznavalci. Čudno pa je vendarle, da se ljudje spuščajo v tvegane pustolovščine na sivem (če ne kar črnem) trgu, saj jim zakon prav tako omogoča odpravnino, če stanovanje zapustijo v prihod- Tretjina ljudi odkupuje stanovanja Resda je bil prvi mesec hudo intenziven, saj je začetna vrednost točke (66,60 tolarja) obetala nizko ceno stanovanja. Zato so ljudje že prve dni veljave novega zakona hiteli urejat birokratske posle, povezane z odkupom in pritisnili na lastnike za čimprejšnji odkup. Ernest Mikoletič s kranjskega Domplana, ki je doživel novembrski naval na razprodajo vseh razprodaj, si ni mogel kaj, da ne bi ob tem ošvrknil nepremišljenosti zakonodajalca. »Mnogo lažje bi bilo, ko bi se odprodaja stanovanj začela denimo januarja, za tedaj bi tudi določili vrednost točke, v (fveh mesecih do tedaj pa bi imeli priložnost za razjasnitev številnih nejasnosti, ki zdaj begajo nas in kupce. Zakonodajalec sam je na primer povzroči! nesporazum o plačniku 2-odstotnega davka od prodaje, kar je bilo zapisano tudi v vzorcu kupoprodajne pogodbe. Zdaj je jasno, da kupec vsaj v primeru, ko odkupuje stanovanje prek Domplana, tega davka ne plača, v primeru podjetij pa je plačilo davka stvar dogovora. Toda mnoge pogodbe so že sklenjene in tudi nekatere kupnine že poravnane. Nejasnosti so bile glede državljanstva. Ljudje tudi sprašujejo, katera vrednost točke velja pri njihovem odkupu, saj so nekateri lastniki upoštevali priporočilo, naj velja tista na dan vložitve popolne vloge, medtem ko drugi spet upoštevajo stanovanjski zakon, ki govori o 30-dnevnem ro- Otroci otrokom Pribežnikom tople besede in oblačil Lesce, novembra - Prejšnji teden so otroci iz osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc hrvaškim vrstnikom, ki jih je vojna pregnala,, na slovensko stran, natančneje v Črnomelj, odpeljali poln tovornjak daril. Akcijo je vodila učiteljica Štefi Muhar, oče ene od učenk, Radko Mu-lej, pa je zbrano pomoč s svojim vozilom dostavil v prave roke. Ob drami hrvaških beguncev Slovenci nismo ravnodušni. Mnogi so pribežnike sprejeli na svoje domove, drugi jim skušamo pomagati s sodelovanjem v humanitarnih akcijah. Posebno toplo izzvenijo dobrodelne akcije, v katerih so udeleženi otroci. Ena takih je bila tudi tista iz Lesc, ki jo je začela učiteljica Štefi Muhar. Staršem svojih šolarjev je pred dvema tednoma poslala ganljivo pismo, naj za begunske otroke poklonijo, česar ne potrebujejo. »Radi bi jim olajšali trpljenje, jim pokazali, da v nesreči niso sami, radi bi jih zaščitili pred hladno zimo, pred ledom, ki se je naselil v njihova srca. Radi bi, da bi spet lahko mirno hodili v šolo in zaživeli ob domačem ognjišču, radi bi, da bi se jim spet povrnila vera v svobodno in mirno življenje...« je med drugim pisalo v pismu. Čeprav tudi našim ljudem ne gre več dobro, so se v Lescah in okolici odzvali povabilu in v pičlih desetih dneh zbrali 360 zavitkov s toplimi otroškimi, pa tudi odraslimi oblačili, obutvijo, igračami, zvezki, knjigami, nekateri otroci so priložili tudi sladkarije in pisma. »Sodeč po medijskih poročilih je največ beguncev v obmejnih občinah, Mariboru, Kopru, Metliki in Črnomlju, zalo smo tja na pobudo občinskega Karitasa tudi sklenili usmeriti svojo pomoč,« nam je povedala Štefi Mugar. »V Črnomlju se je v času naše akcije čez noč povečalo število beguncev. S toplimi oblačili za otroke, pa tudi odrasle, bomo lahko vsaj malo odpomogli njihovi stiski, otroke pa razveselili z darili njihovih vrstnikov. Česar za begunce v Črnomlju ne bodo potrebovali, bodo poslali čez Kolpo, kajti tudi na hrvaški strani je stiska teh ljudi velika.« »Slišali smo obvestilo o zbiranju pomoči za begunce po zvočniku,« je povedala učenka Jasna Mulej, ki je bila s sošolko Azro učiteljici desna roka akcije. »Tudi sama sem pripravila paket z oblačili in drugimi predmeti. Otroci so zbirali tudi sladkarije, zvezke, nekatere BDlske potrebščine, igrače... Najbolje sta se v akciji izkazala razreda ~a in 6b. Na šolski oglasni deski je tudi visel seznam z imeni daro-valcev. Poleg učencev so sodelovali tudi učitelji, devet jih je prineslo Zavoje z oblačili od dojenčka do odraslega.« Azra Mujezinović. prav tako sedmošolka, pa je dodala: »K vsebini paketov s toplimi zimskimi oblačili - jaz sem prispevala več puloverjev - smo mnogi dodali tudi pisma. V njih smo napisali, kako žal nam je, da je na Hrvaškem vojna, pisali smo tolažilne besede, priložili naše naslove in jih povabili, naj nam pišejo. Sicer pa so razredi na naši šoli kar tekmovali, kdo se bo v dobrodelnosti bolje izkazal« Tako kot še v mnogih šolah po Sloveniji so tudi v Lescah pisali spise na temo »Svobodno sonce«, učiteljica likovnega Pouka pa je za konec leta predlagala izdelovanje igrač v razredih, ki °.;ij bi jih za božič in novo leto poslali pribežnim otrokom. • D. Z. z'ebir, foto: G. Šinik Prodaja v rokah stečajnih upraviteljev Tudi podjetja so lastniki velikega števila stanovanj - jeseniška Železarna denimo razpolaga z več kot polovico stanovanjskega fonda v občini. Tudi po teh stanovanjih vlada veliko povpraševanje. Ali je mogoče odkupiti tudi stanovanja firm, ki so v stečaju, nas pogosto sprašujejo bralci. Tudi zanje velja stanovanjski zakon, odločitev o politiki odprodaje pa je večinoma v rokah stečajnega upravitelja. Povprašali smo, kako je s tem v BPT v Tržiču, kjer sprva še niso natanko vedeli, ali bo stečajni senat podprl odprodajo ali ne. Zdaj je prižgal zeleno luč. V tovarni je že 50 vlog, dve tretjini ljudi bi takoj poravnalo kupnino. Kot so nam povedali, ni sklenjena še nobena pogodba, saj se bodo držali 30-dnev-nega roka. To tudi pomeni, da bo veljala vrednost točke na dan podpisa pogodbe. To mnoge spravlja v slabo voljo, zlasti, ker so se nekateri lastniki stanovanj v trži-ški občini odločili za vrednost točke na dan popolne vloge. Vprašanje je tudi, kako bo z odprodajo Tekstilindusovih stanovanj, zdaj ko je podjetje v stečaju. Sicer pa so nas bralci opozorili, da je tovarna pred leti stanovanja že prodala občini in da zdaj nima kaj prodajati. Teksti-lindus stanovanja vendarle še ima, saj jih je tedaj prodal le kako tretjino. Za odkup vsakdo nima denarja Resda se tretjina dosedanjih imetnikov stanovanjske pravice zaradi ugodnih pogojev odloča za odkup, za tiste z nizkimi prejemki, brez prihrankov in premoženja pa je stanovanje nedosegljivo tudi na sedanji »razprouaji«. Odkupa si ne bodo mogli privoščiti, ostali bodo najemniki, vendar jih ob tem stiska strah pred prihodnjimi visokimi najemninami in mogočo odpovedjo stanovanjskega razmerja. zgodi, da bo lastnik stanovanje prodal nekomu drugemu (seveda šele potem, ko bo najemniku prednostno ponudil odkup, pa ga bo ta odklonil), slednji pa bo stanovanje potreboval zase. V tem primeru lahko pride do odpovedi najemnega razmerja, vendar mora lastnik stanovalcu zagotoviti drugo ustrezno stanovanje.« »Nimam denarja za odkup stanovanja,« nam je dejala upokojenka Pavla Grčar. »Stanujem v starem družbenem stanovanju, dvosobnem s kabinetom, ki smo ga morali ves čas sami vzdrževati, da se je v njem dalo živeti. V podjetju, kije lastnik stanovanja, so mi izračunali precej visok znesek odkupa, mesečni odplačilni obroki pa bi presegali 3.800 tolarjev. S svojo pokojnino komaj zmorem stanarino, ki zdaj znaša 1.300 tolarjev. Po stari točki bodo nekateri lahko prišli do stanovanj, meni pa so v podjetju dejali, da bi mi ga obračunali po novembrski točki, ki bo presegala 80 tolarjev. Kako naj grem torej v odkup? Ko sem bila mlada, te možnosti nisem imela, na starost pa je imam še manj!« VESTI M&s v i «Se celo, če bi bil zaposlen, bi težko mislil na odkup stanovanja, ne pa zdaj, ko sem zaradi stečaja Tekstilindusa brez dela,« je ugotavljal Kadrija Hadžović. »Sicer pa s štiričlansko družino živim v sobi s kuhinjo in souporabo kopalnice, ki jo je žena dobila od Inštituta Golnik. Vsaj to bi rad dosegel, da nam za to bivališče naredijo posebni vhod. V Tekstilindusu, kjer sem delal 12 let in pol, sem bil prvi na prioritetni listi za družbeno stanovanje, toda to mi ni nič pomagalo.« • D. Z. Zlebir, foto: G. Šinik TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d. o. o. Sp. Besnica 81 - domači, tuji proizvajalci - popusti, krediti, prevoz, montaža - nagrade _ »Strah je odveč,« nam je zatrdil Ernest Mikoletič s kranjskega Domplana. »Odpoved najemnega razmerja po zakonu lahko pride zgolj iz krivdnih razlogov, se pravi, ko najemnik ne poravnava svojih obveznosti, ko stanovanje uporablja nenamensko, ga v celoti oddaja v podnajem in podobno. Če nekdo obveznosti ne plačuje iz socialnih razlogov, ga ne doleti odpoved najemnega razmerja. Kdor torej stanovanja ne bo kupil, bo z lastnikom sklenil trajno najemno pogodbo. V najslabšem primeru se mu lahko Telefon KLIC V STISKI 064/211-373 Kranj, novembra • Ljubljana ima že vrsto telefonskih številk, kamor se v stiski lahko anonimno obračajo ljudje v stiski. Zdaj telefon za klic v stiski uvaja tudi skupina prostovoljcev na Gorenjskem. Od 2. decembra naprej bo vsak delovni dan od 19. do 22. ure odprt telefon 064/211-373. Telefon so namenili vsem ljudem, odraslim in otrokom, ki so se znašli v stiski. Pokličejo lahko, če imajo osebne težave, če jim drugi delajo težave, če ne vedo, kaj storiti, če jih nihče ne razume, če jih tepejo, če imajo težave na delu, v šoli, doma, če so osamljeni, če svoje stiske rešujejo z alkoholom, mamili... Med prostovoljci so psihologi, pedagogi, pravniki, vsi, ki so pripravljeni človeka v stiski poslušati, razumeti, mu svetovati, skupaj z njim poiskati odgovore na vprašanja. Od ponedeljka do petka bodo torej lahko v nočnem času. ko se poraja največ stisk, poklicali po telefonu 211-373. Lahko se bodo predstaviji ali pa tudi ne, skupina prostovoljcev vsakomur jamči anonimnost. Izpovedali bodo svoje težave, na drugi strani telefona pa lahko pričakujejo posluh zanje, človeški nasvet ali pa informacijo, kam se v svoji stiski še lahko obrnejo. Torej 064/211-373 od 2. decembra dalje vsak delavnik med 19. in 22. uro Zbor sladkornih bolnikov škofja Loka, novembra - Prihodnji četrtek, 28. novembra, bo ob 17. uri v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki občni zbor društva sladkornih bolnikov. Po zboru bo predavanje o zdravi prehrani. Izvršni odbor društva vabi člane in bolnike, ki se še niso včlanili v društvo. Po nakupih na Koroško Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na nakupovalni izlet na Koroško, ki bo v četrtek, 5. decembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. V trgovinah v Borovljah in Celovcu bodo lahko nakupili darila za Miklavža, Božič in Novo leto. Prijave sprejema društvo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, vključno do 30. novembra. Dan poprej, v sredo, 4. decembra, pa na enak izlet na Koroško vabijo upokojence iz Žabnice in Bitenj. Odhod bo ob 7. uri z avtobusnih postaj od Zgornjih Bitenj do Zabnice. Prijave sprejemajo poverjeniki do 30. novembra. Rdeči križ zbira hrano za ogrožene Rdeči križ Slovenije opozarja svoje organizacije, naj prostovoljce, ki zbirajo sredstva za pomoč hrvaškim beguncem, opremi s potrebnimi pooblastili. Pojavljajo se namreč zlorabe, zato je tudi občanom namenjeno opozorilo, naj od zbiralcev omenjene pomoči zahtevajo omenjena pooblastila. Še vedno Rdeči križ Slovenije zbira sredstva za pomoč beguncem s Hrvaške, ki jih je v Sloveniji nad 30.000 in predstavljajo že veliko materialno breme. Vse, ki želijo pomagati, prosijo, naj nakazujejo denar na žiro račun: 50101-678-51579 »za begunce« in ne neposredno posameznim institucijam Hrvaške. Hkrati začenjajo pri slovenskem RK akcijo za pomoč slovenskim družinam, ki so socialno ogrožene. Zanje pripravljajo večjo količino prehrambenih paketov. Strelske vaje Strelska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi člane društva in druge upokojence na strelske vaje, ki se za sezono 1991/92 začnejo v torek, 19. novembra. V prihodnje bodo strelske vaje vsak torek od 10. do 12. ure na strelišču Huje. Odvetnik Veljko Jan svari pred zlorabami "Prijaznost" do starejših stanovalcev Škofja Loka, 18. novembra - Čeprav je novi stanovanjski zakon zelo konkreten in čeprav je bilo zlasti o odkupu stanovanj tudi v časopisih že veliko pojasnil, vprašanj še ne zmanjka. V odboru li-beralno-demokratske stranke Škofja Loka so se zato z odvetnikom Veljkom Janom, ki ima zasebno advokaturo na Mestnem trgu v Škofji Loki, dogovorili za brezplačne nasvete vsem, ki jih zanima bodisi odkup stanovanj ali želijo ohraniti stanovanjsko pravico brez odkupa, še posebej pa tistim, praviloma starejšim stanovalcem, do katerih so nekateri v zadnjem času nenavadno prijazni; prijazni zato, da bi prek njih prišli (za 10.000 mark) do stanovanja. Kot pravi Veljko Jan, ljudje želijo nasvete predvsem glede odkupa družbenih stanovanj. Tu so stvari sicer jasne - največ zmede povzroča vrednost točke - vendar pa nekateri lastniki stanovanj, zlasti podjetja, poskušajo zakon izigravati. Tako marsikje nočejo sklepati pogodb o odkupu, dokler točka ne bo višja, ponekod hočejo skrajševati rok plačila, prometni davek naprtiti kupcu ipd. Ljudi, ki nimajo ustreznega pravnega znanja, je pač lahko prinesti okrog, zato je poteza škofjeloške LDS o brezplačnih pravnih nasvetih vsekakor hvalevredna. V zvezi z odkupi stanovanj pa se pojavljajo tudi druga vprašanja. Ali imetnik stanovanjske pravice, ki gradi hišo, lahko kupi stanovanje ali ne. Pravila ni, očitno gre za prosto odločitev lastnika. In drugo: ali lahko otrok, ki sicer živi na svojem, odkupi starševo družbeno stanovanje. Ovir ni; ko je kupnina plačana, novi lastnik stanovanje lahko proda ali daruje. »Kombinacij, da bodo otroci namesto staršev kupili stanovanja, je precej. Tu ne vidim posebnega problema, da bi bilo treba dajalca zavarovati, čeprav je res, da so otroci takšni in drugačni. Slabše se utegne goditi tistim, praviloma starejšim dajalcem, ki bi nasedli mamljivim ponudbam in sladkim besedam znancev ali neznancev (prek oglasov), ki so namesto njih pripravljeni odkupiti stanovanje, le-tega pa nato dobiti zase z darilnimi pogodbami,« svari Veljko Jan. Tedaj se namreč prijaznost utegne končati, darovalec pa ostati praznih rok. • H. Jelovčan VZGOJNOIZOBflAZEVAlNI ZAVOD JESENICt - IOZD fkdtae Sira U3a.e 'paćenice - Jubc Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: - splošni pogoji, določeni z zakonom - visoka strokovna izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog delavske univerze Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa na naslov: Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice, Čufarjev trg 1.0 izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice razpisuje za določen čas delovno mesto STROKOVNEGA DELAVCA ' Pogoji: - visoka izobrazba 3-mesečno poskusno delo Rok za prijavo je 8 dni, nastop dela s 1. 1. 1992. rs* ,n GLAS 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 19. novembra 1991 KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER KNJIGA KOT OROŽJE Knjiga je orožje, vzemi jo v roke, je dejal Brecht. Zadnje čase so slovenski bralci, če sledimo tej Brechtovi misli še naprej, vedno bolj antimilitantni. Pa ni bila to govorica pravega orožja pri nas in okoli nas. Preprosto vse manj ljudi posega po knjigah. Po vrvežu na letošnjem jubilejnem knjižnem sejmu, ki ga od prvega do zadnjega dneva oblega tudi šolska mladež, bi si obiskovalec lahko predstavljal seveda drugače. Cela vrsta spremnih prireditev sejma, ki predstavlja dveletno knjižno bero naših založb, velikih in majhnih, pa tudi založb iz zamejstva, ni mogla zakriti dejstva, da je vendarle skupna bera naslovov manjša, kot pa je bila v prejšnjem obdobju. Tega seveda ni krivo manjše zanimanje bralcev za knjige, pač pa znane založniške težave, ki se vlečejo zdaj že iz obdobja v obdobje. Konca krize pa ni videti. Pravzaprav je videti vse še bolj pesimistično. Ne samo, da je v knjigarnah padlo povpraševanje po knjigah za polovico ali pa še več, v podobnem stagniranju so tudi knjižnice. Pa ne zaradi obiska, pač pa zaradi knjig, ki naj bi jih ponujali v branje obiskovalcem - zaradi tega pač obstajajo knjižnice. Žal pa so še knjižnice v tem letu ubadale s podobnimi problemi kot vsi kupci knjig: rade bi kupile nove knjige, pa niso imele denarja. Razen obveznega izvoda namreč zadnje mesece v knjižnice niso prihajale knjige v količinah, ki so normalne, pač pa je le tu in tam priromala /takšna knjiga čez zagotovljeni obvezni izvod ali pa še to ne. Na nekatere naslove je bilo zato treba čakati na čakalnem spisku. Kot bi postalo tudi informiranje s knjigo nekakšen privilegij. Vsekakor pa bo v prihodnje, če za nekatere že ni postalo, informiranje s knjigo in to lastno knjigo, privilegij tistih, ki si bodo ta Gutenbergov izum za prenašanje misli in besed še lahko omislili. Ob tem, da bralna kultura pri nas nikoli ni zmogla na posebej visoko vejo, ji sedanji čas tja pač ne pomaga dosti. Celo nasprotno: cene nam dostopnost knjig vse bolj odmikajo, zaman založniki opozarjajo, kam lahko to privede. Vsekakor opozorilo Toneta Pavčka, da nas bo pobralo, če ne bomo brali, namreč kot narod, še vedno drži. Le verjamejo ne vsi v takšna opozorila. Nadomestila za knjigo, ki so zadnja obdobja očitno precej opustošila za branje vneto bralstvo in odvrnila mlade od knjig, kot na primer televizija in druga kvazi duhovna rekreacija-, so kot kaže še vedno na osvajalskem pohodu. Ob tem pa nekateri celo razpravljajo o tem, da je knjiga kot komunikacija med ljudmi vsekakor zastarela. Morda je na pragu novega tisočletja v nekaterih družbah že tako, toda pri nas knjiga še v modi ni bila kaj posebno dolgo. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec, v kletnem razstavišču pa je odprta razstava udeležencev slikarske kolonije v Premanturi V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 91. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja Izidor Jalovec. V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 18. uri literarni večeri mladim pesnikom Kozmo Ahačičem in njegovo pesniško zbirko Skodelice iz vodnjaka misli. Prešernovo gledališče bo danes, v torek, ob 13.30 uprizorilo komedijo G. Fevdeauja Do re mi - za Gimnazijo Kranj prav tako tudi jutri, v sredo. V četrtek, 21. novembra, bodo predstavo G. Fevdeau Do re mi ob 19.30 ponovili za abonma zeleni in izven. V petek bodo uprizorili diotovo zgodbo SA80za abonma petek II in izven, v soboto pa samo za izven. V Pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje ob diapozitivih Janeza Pretnarja Od Quita do Atacame. Državna založba Radovljica vabi na literarni večer v četrtek, 21. novembra, ob 19.30, ko bodo predstavili pesniško zbirko Litanije za mir Nete Maurer. V Šivčevi hiši je na ogled razstava Tisnikar - 25 let kasneje. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo keramik Keramoslike Jožeta Stroška. V galeriji Fara je na ogled razstava barvnih fotografij avtorjev Justi in Adija Finka. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja akvarele oris Štrukelj SA80iz Ljubljane. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Gasilskem domu na Trati razstavljajo člani Foto kluba L T H. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava fotografij gorenjskih foto klubov. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikar Franc Novine. LJUBLJANA - V galeriji Cankarjevega domaje v sodelovanju Arheološkega muzeja Zadar na ogled razstava antičnega stekla. Čufarjevi dnevi 91 ŠKOFJA Lesna industrija in objekti p. o. Kidričeva 56 64220 Škofja Loka Po sklepu Delavskega sveta podjetja bomo prodali na javni licitaciji osnovno sredstvo: Osebni avto LADA 1200 karavan, letnik 1984 v nevoznem stanju. Izklicna cena je 20.000 SLT. Licitacija bo v četrtek, 21. 11. 1991, ob 14.30 uri v prostorih LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Avto si interesenti lahko ogledajo od 14. ure dalje. Davek plača kupec od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni podjetja 10 % kavcije od izklicne cene. GLEDALIŠKI IN KULTURNI PRAZNIK Jesenice - V gledališču Tone Čufar je bila v soboto zvečer svečanost, na kateri so podelili letošnja Čufarjeva priznanja za dosežke v kulturi. Tako kot je že navada, pa so se tudi letošnja gledališka srečanja zaključila s predstavo domačega jeseniškega teatra, ki je kot prvo premiero nove sezone postavil na oder igro Mariana Držiča Tripče de utolče. Štirje dnevi kulturnega dogajanja so bili na četrtih Cufar-jevih dnevih tako kot doslej v pretežni meri namenjeni srečanju amaterskih gledaliških skupin ne samo z Gorenjskega, in tudi iz zamejstva. Večina gledaliških skupin je predstavila hvaležnemu jeseniškemu gledališkemu občinstvu najuspešnejše predstave iz minule sezone. Čeprav program letos niso mogli v celoti izpeljati, zaradi objektivnih razlogov je odpadla predstava DPD Svoboda Bohinjska Bistrica, pa je bilo preostalo gledališko dogajanje toliko bolj zanimivo: tudi za šolarje, ki so nadvse uživali ob predstavi Martin Krpan v šoli, predstavilo jo je Gledališče pod kozolcem iz Šmartna ob Paki, kot tudi v predstavah za bolj razvajen gledališki okus. Letos so organizatorji naredili izjemo in so na Čufarjeve dneve povabili prvikrat tudi poklicno gledališče: prišli so igralci Prešernovega gledališča Kranj s Feydeauyevo komedijo Do re mi. V časih, ko je smeh skoraj redkost, je bilo jeseniško občinstvo deležno dobršne mere smeha in zabave z odra na začetku in tudi na zaključku Ču-farjevih dnevov. Na zaključek so organizatorji povabili kot slavnostnega govornika mag. Viktorja Žaklja. Čufarjeve plakete in diplome Plakete: Franc Čelesnik je prejel Čufar-jevo plaketo za življenjsko delo pri vzgoji mladih in starejših glasbenikov, mentorsko delo in za dolgoletno uspešno ustvarjalnost. Začetki njegovega dela segajo v čas, ko je bil še kot osemnajstleten sprejet v Kovinarsko godbo Jesenice, kjer je kmalu postal vodilni glasbenik in nato tudi kapelnik, kasneje pa je prevzel še vodenje Godalnega orkestra pri gledališču KPD Svoboda Jesenice. Zelo znan in popularen je bil tudi njegov salonski orkester. Po vojni je bil med soustanovitelji Glasbene šole na Jesenicah in tu tudi nadaljeval svoje glasbeno pedagoško delo ter sodeloval tudi v godalnem in simfoničnem orkestru, nekaj časa edinem tovrstnem orkestru na Gorenjskem. V zadnjih letih njegovega sodelovanja na Glasbeni šoli Jesenice je vodil šolski salonski orkester, v katerem je sam nastopal tudi kot violinski solist. Adi Fink je prejel plaketo za dolgoletno ustvarjalno in pedagoško delovanje na področju fotoamaterizma. Bil je ustanovitelj več foto društev na Gorenjskem ter foto krožkov na šolah. Z razstavljanjem fotografij se je začel ukvarjati leta 1947 in je do danes sodeloval na več kot 240 razstavah po Jugoslaviji in v tujini. Pripravil pa je tudi deset samostojnih fotografskih razstav. Za fotografske dosežke je prejel 70 nagrad in priznanj. Leta 1987 je dosegel naziv fotoamater kandidat mojster fotograf. Lani je sodeloval na 18. foto razstavi treh dežel Koroške, Julijske krajine in Slovenije ter prejel prvo nagrado, na letošnji razstavi, ta je bila oktobra v Gorici, pa tretjo nagrado za barvno fotografijo in priznanje za črno belo fotografijo. Veliko svojega časa pa posveča tudi organizacijskemu delu. Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice je prejel plaketo za tridesetletno neprekinjeno delovanje in ohranjanje slovenske pesmi in zborovske tradicije. Zbor je bil ustanovljen leta 1961 in kljub težavam z zborovodji deluje neprekinjeno tri desetletja. Nekateri pevci pa v tem zboru nastopajo tudi po dvajset, trideset in več let, najstarejši skoraj sedemdeset let. To vsekakor priča o volji vztrajnosti in spoštovanju Izšel peti zvezek ES GESLO DO GESLA - ES Ljubljana - Tisto, kar so se pri založbi Mladinska knjiga še lani ob izidu 4. knjige Enciklopedije Slovenije, najbolj bali, se ni zgodilo. Slovenski izvršni svet oziroma ministrstvo za kulturo je z zajetno finančno dotacijo pripomoglo k izidu naslednjega enciklopedičnega zvezka. Konec tedna so ga v okviru 10. knjižnega sejma predstavili v Cankarjevem domu. Seveda ni povsem jasno, ali je veliki projekt nacionalnega pomena, kar Enciklopedija Slovenije s svojo zgodovinsko, znanstveno vsebino vsekakor je, ob prehajanju proti polovici tudi že kaj manj ogrožen. Če bi izid petega zvezka vzeli simbolično, rojstvu je botrovala nova slovenska država, potem se zdi načrt trinajstih zvezkov vsekakor uresničljiv. Novi zvezek, v prodaji bo 25. novembra po vsej Sloveniji, prinaša gesla pod črko K in sicer od Kar do Krei, kar pomeni, da se bodo gesla s to črko nadaljevala iz četrtega še v šesti zvezek. Statistično gledano je ES dobila novih 416 strani velikega formata s skoraj tisoč gesli, nekaj večje biografskih kot stvarnih. Pisno gradivo dopolnjuje več kot osemsto ilustracij, od tega največ slik s področja likovne umetnosti, sledijo pa portreti, tematske karte in zemljevidi ter grafikoni. K sodelovanju je uredništvo za peti zvezek povabilo kar 425 piscev besedil, znanstvenikov in strokovnjakov različnih področij. Peti zvezek Enciklopedije Slovenije je vsebinsko pester ne samo zaradi sintetičnega osvetljevanja preteklosti, temveč tudi zaradi raznih konotacij s sodobnim časom je ob predstavitvi zvezka dejal glavni urednik Marjan Javornik. Med zanimivejšimi gesli in tudi obsežneje predstavljenimi gesli petega zvezka so na primer Kartografija in njeni začetki na naših tleh iz 16. stoletja. Katoliška cerkev na slovenskih tleh je naslednje obežnejše geslo, besedilo o zgodovini in vlogi le-te pa sta prispevala dr. Zdenko Roter in dr. France Dolinar. Za slovensko kulturno in nacionalno identiteto pomembno Književnost in Knjižni jezik so besedilo prispevali ugledni strokovnjaki kot na primer dr. Janko Kos, dr. Jože Toporišič. Zgodovinsko področje z več gesli o Koroški, to je tudi najobsežnejše besedilo v tem zvezku, so prispevali dr. Bodo Grafenauer, Janez Stergar in dr. Avguštin Malle. To je le drobec iz novega enciklopedičnega zvezka, ki je izšel v nakladi 22.000 izvodov: uredništvo ES pa se seveda že pripravlja na šesti zvezek, ki bo izšel konec leta 1992, obsegal pa bo gesla iz črk K, L, M in delno N.# L. M. Premiera z Držičem - Jeseniški gledališčnik so se razigrali v TripČe de Utolče. do lepe slovenske pesmi in petja sploh. Zbor ima preko petindvajset nastopov letno, sodeluje na vseh občinskih letnih srečanjih pevskih zborov, na gorenjskih in republiških srečanjih zborov društev upokojencev, stalen gost je na pevskem taboru v Šentvidu, v združenem zboru upokojencev Slovenije, nastopai pa je zbor tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, v dvorani Vatroslava Lisin-skega v Zagrebu, v TV oddaji Srečanje v nebotičniku itd. Diplome: Peter Muhar je prejel diplomo za dolgoletno organizacijsko delovanje v pihalnem orkestru jeseniških železarjev. V tem orkestru igra že tri desetletja. Vendar pa ni le vzoren, reden in delaven godbenik, pač pa je prevzemal tudi organizacijsko delo kot podpredsednik orkestra in v zadnjem času kot njegov predsednik. V času njegovega predsednikovanja je vodil delovanje orkestra skupaj z dirigentom k razvoju in napredku, saj je orkester s kvalitetnimi nastopi in koncerti osvojil občinstvo. Peter Muhar je bil tudi pobudnik in ustanovitelj plesnega orkestra pri pihalnem orkestru. Za svoje sodelovanje je že prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko. Joža Vari je prejel diplomo za kontinuirano in uspešno organizacijo delovanja ljubiteljske kulture v občini Jesenice. Vsekozi je povezan z delom na kulturnem področju, zaslužen je za neprekinjeno in uspešno delovanje ljubiteljske kulture, ki z nekaterimi dejavnostmi sega tudi v slovenski kulturni vrh. Bil je pobudnik, organizator in sodelavec številnih sti- kov, gostovanj in srečanj z zamejci, oblikoval veliko scenarijev za različne prireditve v občini in jih kot organizator tudi izpeljal. Vseskozi sodeluje pri kulturnem povezovanju v ok\i-ru ZKO Gorenjske, vseskozi po vojni sodeluje pri likovno ustvarjalni in razstavni dejavnosti v jeseniški občini. Mnogo je naredil tudi pri nakupu in ureditvi Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah. Za svoje delovanje v kulturi je doslej prejel že dve Čufarjevi plaketi in tudi veliko plaketo Skupščine občine Jesenice. Anton Vončina je ob svoji osemdesetletnici prejel Čufar-jevo diplomo za dolgoletno organizacijsko tehnično delovanje na področju fotoamaterizma. Več kot štirideset let je že član fotokluba sedanjega kluba Andrej Prešeren. Posebej je skrbel za vzdrževanje foto opreme in jo nekaj tudi sam izdelal. Kasneje je imel v foto klubu še druge dolžnosti in obveznosti, ki jih je vseskozi vestno opravljal. Za to delo je prejel tudi celo vrsto priznanj. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik HOTEL CREINA Kranj vas vabi od 22.11. do 1 1991 na dneve RIBJIH SPECIALITET. Rezervacije po tel.: 213-650 12. V Prešernovem gledališču NEKAJ MALEGA ZA OTROKE Ludistična, zabavna igrica Norčavi striček frak Zdravka Zupančiča odpira staro rano dramatike za otroke. Seveda ni mogoče trditi, da predstav Norčavega strička fraka v Prešernovem gledališču v Kranju ni bila pripravljena s kompletnimi ambicijami, kot se za predstavo spodobi; toda rezultat je skromen, nekaj paše za oči, nekaj situacijske komike in humorja v dialogu, predvsem pa poudarjeno naprezanje igralcev. Pred-stavica se odigrava na barvno eksotičnem otočku, kakor v slikanici, po zasnovi scenografa Tomaža Štruca in situacije, ki se nizajo z igro treh protagonistov, so ukrojene po tej meri. Igrica ne pove ničesar, saj se ne spodobi, da bi bila vzgojna, kaj šele Čustvena. Odigrava se na ravni teatraličnega ludizma s kupleti, it katerih s težavo razbereš besedilo. Igralci Tine Oman, Tanja Di« mitriovska kot nagajiva in spakljiva deklica ter Matjaž Višnar v vlogi zaspanega Vilija, ki se ukvarja tudi s slikarstvom, na mile viže pretiravajo, saj jih nič ne zavezuje. Kot ponavljamo iz sezone v sezono, bo vendarle potrebno nekaj več volje in duha vložiti tudi v ta segment repertoarja, ki ga tako imenovana pokrajinska gledališča izvajajo praviloma pred novoletnimi prazniki, ali pa se povezati z Lutkovnim gledališčem v Ljubljani, kjer so v zadnjih sezonah angažirali najboljša peresa, ki sicer prav tako razvijajo ludistično teatraliko, vendar puščajo še nekaj prostora za poetiko. France Vurnik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Jecanje slovenskih ekonomistov na Bledu Trgovinski embargo bo Slovenijo bolj prizadel kot Srbijo yiada pripravlja za prihodnje leto tri različice ekonomske politike. Najugodnejša 'e tista, ki temelji na (samo) 14-odstotnem zmanjšanju prodaje v druge jugoslo-v*«ske republike in predvideva tujo finančno pomoč do 200 milijonov dolarjev. "ied, 15. novembra - "Slovenija pada iz enega gospodarskega šoka drugega« je v uvodnem predavanju na 20. strokovno - izobraženem seminarju slovenskih ekonomistov na Bledu dejal dr. An-fej Ocvirk, podpredsednik slovenske vlade, in poudaril, da je zad-1' sok za slovensko gospodarstvo odločitev Evropske gospodarske *upnosti, da zaradi vojne na Hrvaškem in nepripravljenosti za s|avjtev ognja prekine trgovinski sporazum z vsemi republikami **danje Jugoslavije. Čeprav sklep dopušča možnost, da EGS ob-0vi trgovanje s tistimi republikami, ki delujejo "v duhu haaške mi-.|VHe konference in evropske skupnosti", pa ukrep za zdaj velja tu-. *a Slovenijo. Vlada se bo po besedah dr. Ocvirka prizadevala, da l" ,rgovinski embargo veljal za Slovenijo le do 2. decembra (takrat ,° zasedanje ministrskega sveta evropske dvanajsterice) ali najdlje * konca leta. prodaje in nabave v drugih republikah za okrog 30 odstotkov, osebna poraba za 8 odstotka, javna poraba za 32 odstotkov, naložbe za 16 odstotkov. Število zaposlenih se bo zmanjšalo za 9 odstotkov, stopnja nezaposlenosti pa se bo povzpela z lanskih 4,7 na 8 odstotkov. Težave, ki so nastale zaradi vojne v Sloveniji in vojne na Hrvaškem, se bodo še povečale z zadnjimi neselektivni-mi ukrepi Evropske skupnosti. Dr. Andrej Ocvirk: "Odkar sem v vladi, poslušam pripombe, da je treba pripraviti ekonomski program. V razmerah, ko gospodarstvo pada iz šoka v šok, programa ni in ga tudi ni mogoče pripraviti. Naš program je sprotno prilagajanje nastalim razmeram." Čeprav je Slovenija za svoje posvojitve ne korake imela j^lporo Evropske skupnosti, so Jeni ukrepi najbolj prizadeli penijo, vsekakor pa bolj kot, l'n'nio, Srbijo. Slovenija namreč 8uje predvsem z državami Ev-Pske skupnosti, Srbija pa z nji-v 1 bolj malo, ampak bistveno $ z vzhodnoevropskimi, še zla-J s Sovjetsko zvezo. Tudi drugi SL eP' s katerim grozi Evropska ^Pnost, namreč s prepovedjo °za nafte v Jugoslavijo, bi spet «e|0 sv0 prizadel Slovenijo, ki za ra-od Hrvaške ali Srbije nima v 'Je nafte. Čeprav je bolj malo *rJetno, da bi predlog za naftni ^oargo dobil podporo, pa se bo-? v Sloveniji poskušali nanj ■"»bolj pripraviti, u Ob takšnih in podobnih šo-^ na katere je slovensko go- spodarstvo sicer že navajeno, se zastavlja vprašanje, ali je bila odločitev za razdružitev z Jugoslavijo in za osamosvojitev, napačna. Jaz sem prepričan, da ni bila. Trenutno so težave velike, dolgoročno pa je perspektiva večja, še posebej zato, ker ni pričakovati, da bi na Balkanu hitro vzpostavili pogoje za trajni mir," je dejal dr. Andrej Ocvirk in poudaril, da je največji problem v tem. ker nekatere članice Evropske skupnosti še vedno upajo, da je Jugoslavijo v takšni ali drugačni obliki mogoče ohraniti. Posledice osamosvojitvenih in drugih ukrepov bodo za slovensko gospodarstvo hude. Letošnji družbeni proizvod se bo v primerjavi z lanskim realno zmanjšal za 11 odstotkov, izvoz in uvoz blaga in storitev za 10 odstotkov. Na vprašanje o lastninski zakonodaji je dr. Ocvirk odvrnil, da bo treba še malo počakati, da se politika "izpo-je", potem pa bo dobila besedo tudi ekonomika in ekonomija. Ob predlogu, da bi ustanovili gospodarski krizni štab, pa je dr. Ocvirk dejal, da tak štab že deluje - za zdaj predvsem v povezavi vlade in gospodarske zbornice, vključiti pa bo treba še sindikat. Raj se bo zgodilo s cenami? Dr. Ocvirk je zavrnil možnost, da bi c?ne zamrznili. Dosedanje izkušnje kažejo, da jih je administra-tjvno mogoče le nekaj časa držati na vajetih, potem pa podivja-J°- Tudi posredovanje z blagovnimi rezervami ali sprostitev uvo-*a (zaradi podcenjenega tolarja) ne ne pride v poštev. V vladi izmišljajo o tem, da bi uskladili nekatera cenovna razmerja in da bi se z nekaterimi najpomembnejšimi gospodarskimi organi-zacijami dogovorili za cenovno politiko. Na izrecno vprašanje sirila Dolenca, direktorja kranjske Oljarice, ali bo vlada zamrzila cene hrane, je dr. Ocvirk odvrnil, da vlada pripravlja zakon, *' bo podobno, kot zdaj velja za mleko in kruh, določil cenovna Ozmerja tudi za meso in še nekatere druge pomembne prehram-hne izdelke. Ob slabih letošnjih rezultatih so tudi napovedi za prihodnje leto zelo neugodne. Kot je dejal podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk, vlada ni pripravila.ekonomskega programa, ampak le tri možne scenarije ekonomske politike. Po prvem, ki predvideva (vrednostno) izravnavo blagovne menjave z drugimi republikami, naj bi se prodaja Slovenije v ostale dele nekdanje Jugoslavije realno zmanjšala za 14 odstotkov, po drugem pa še precej več - za 20 odstotkov. Zmanjšanja prodaje na jugoslovanskih trgih v nobenem primeru ne bo mogoče nadomestiti z izvozom na evropska in svetovna tržišča. Če bi, napri-mer, hoteli v celoti nadomestiti 20-odstotno zmanjšanje prodaje v druge jugoslovanske republike s prodajo na tuje, bi izvoz blaga in storitev morali realno povečati za 40 odstotkov, v prvem primeru (14-odstotno zmanjšanje prodaje) pa za 18 odstotkov. 40-od-stotno povečanje prodaje na katerikoli trg, še posebej pa na zahodnega, ni realno. V vladi ocenjujejo, da bi bilo v obeh primerih mogoče z izvozom nadomestiti največ dve tretjini izpada prodaje v druge republike. Po obeh variantah je mogoče v prihodnjem letu pričakovati nadaljnje padanje proizvodnje: po prvi naj bi se družbeni proizvod zmanjšal za 6,5 odstotka, po drugi pa kar za 12 odstotkov. To bo vplivalo tudi na delitvena razmerja. Za javno porabo po besedah dr. Ocvirka ni več možnosti, da bi jo še bistveno zmanjšali. Osebna poraba se bo po prvi varianti znižala za pet odstotkov, po drugi pa za devet. Kar zadeva naložbe, naj bi po prvi različici ekonomske politike ohranili letošnjo raven, po drugi pa bi beležili 5-odstotni padec. Vlada je ob dveh variantah, ki temeljita samo na domačih virih, pripravila še tretjo, ki temelji na prvi (zmanjšanje prodaje v druge republike za 14 odstotkov) in na možnosti, da bi se v tujini zadolžili v znesku do 200 milijonov dolarjev. S tem, ko bi izposojeni denar namenili za produktivne gospodarske naložbe in za odpiranje novih delovnih mest, bi naložbe realno porasle za 12 odstotkov, padec števila zaposlenih v gospodarstvu bi bil manjši kot sicer (le 3-odstotni), družbeni proizvod pa bi se še vedno zmanjšal za 5 odstotkov. Ko v vladi ocenjujejo različne variante ekonomske politike za prihodnje leto, ugotavljajo, da bi bila najboljša prva (na tej naj bi tudi temeljil proračun) in daje cilj tretja varianta, ki predvideva dodatno pomoč iz tujine. • C. Zaplotnik |ada v senci kritizira Peterletovo vlado Čedalje močnejši slovenski monopoli ji»bljana, 15. novembra - Vlada v senci je pripravila strokovni po-J\ o strategiji razvoja Slovenije v prihodnjem letu in na njem opojna na napake Peterletove vlade, ki po besedah Emila Milana ^*tarja ne obvladuje več vse večjih gospodarskih problemov. Fran-I Križanič je podal nekaj predlogov, kaj bi morali storiti, Sonja »,*ar pa opozarja pred gospodarskim in socialnim zlomom Slove-Govorili so tudi o pripravi novega zakona o lastninjenju, ki so Ustavili znani slovenski ekonomisti. Slovenija je s koncem morato- temeljijo vsi ti zakoni in če bo ta *n z uveljavitvijo lastne valu- ihtava naglica res vpeljala več oL^j3 >n carin vstopila v novo pravnega reda v slovensko druž-Sk*°bje, v katerem se številni barski problemi Vlada pod strogo zaupno že nekaj časa "testira " zakon o zamrznitvi plač, tudi v gospodarstvu. Imamo informacije, da del vlade vztraja na zamrznitvi, je dejal Pintar, težko je reči, ali bo do tega prišlo, ni pa izključeno. i go-zaostrujejo, e preobražajo v doslej ne-dj?ne oblike, pojavljajo pa se tu- fugl l0v'evilni novi problemi. Peterle L*$a kritika je popolna, saj Peterletova vlada ne obvladuje več vse globljih starih in novih gospodarskih pro-le0iov, pravi vlada v senci. jal, da bi morali zagotoviti zadostno povpraševanje, predvsem za ekspanzivno in aktivno socialno politiko. Gospodarske dejavnosti bi morale imeti izjemno spodbuden davčni sistem, predlagal je pavšalno obdavčenje dohodka za razliko od ad hoc davčnih olajšav izgubarjem, kar bi dalo spodbudo rastočemu delu gospodarstva. Potrebujemo tudi ostro proti-monopolno zakonodajo, je dejal Križanič in opozoril na čedalje močnejše slovenske monopole. Vlada se nanje ne odziva, ker je kmečki lobi tako močan, draginja je neposredni produkt Demosa, zaradi porušenega notranjega ravnotežja se utegne kmalu zaplesti med Banko Slovenije in vlado, če banka ne bo sledila z večjo ponudbo denarja, bo prišlo do izredne recesije in nelikvidnosti podjetij. Obeta se nam vrtinec krize (kot na začetku 1990), inflacije ne bo, padel pa bo življenjski standard, če vlada ne bo prišla z ustrezno denarno, davčno in zunanjetrgovinsko politiko. Če tega ne bo, se bodo začela lomiti jedra najboljših podjetij, začel se bo zlom celotnega gospodarstva. Križanič predlaga tudi finančno sanacijo gospodarstva s pomočjo preoblikovanja dolgov v lastniške deleže upnikov in z možnostjo državnega dokupa terjatev v primeru likvidnostne krize upnika. Ne bo se moč izogniti primanjkljaju v državnem proračunu, saj bo potrebno povečati delež socialnih izdatkov v vedno manjšem obsegu produkta in s tem na eni strani preprečiti revščino, na drugi pa zagotoviti izkoristek produkcijskih zmogljivosti (dela in ' kapitala). • M. Volčjak ^a vlada problemov ne obvla-H^e> vendar pa ji nedelavnosti ^ Moremo očitati, saj namerava l0j ? v zadnjih treh mesecih le-'<3ega leta sprejeti 80 novih za-vlj tem se seveda žasta- jj vprašanje, na kakšni podla-' na kakšni razvojni strategiji /' dni po zamenjavi je bilo Wj*o, da je v obtoku preveč ?'arjev. Težko je verjetno, 9 so prišli iz tujine, saj za-*°ni kanali niso tako moda bi (ni Ne verjamem, °Qnka Slovenije ze na zacet-^ destabilizirala valuto, saj £er ne bi že po 14 dneh pobila nazaj tretjine tolar-^v- Preostane torej možnost, a so nekatere institucije že s eJ prišle do tolarjev (ko so [iskali) in jih ob zamenjavi e v obtok. Dokazov seve-£Q nimam, lahko pa sta prek fflčnega sistema to napra-s'°be državotvorni ministr-v'< je dejal Pintar. bo. oziroma tistega pozitivnega reda in stabilnosti, ki je za kvalitetno gospodarjenje in gospodarski razvoj nujno potrebna, ocenjuje vlada v senci, ki jo vodi Emil Milan Pintar. Namesto običajne jesenske gospodarske analize je vlada letos pripravila "Oceno gospodarskih tokov in razmerij v Republiki Sloveniji v letu 1991". ministrstvo za planiranje pa je dodalo besedilo "Osnovne usmeritve makroekonomskega programa Republike Slovenije". Ta dokument je podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk javno predstavil na petkovem srečanju ekonomistov na Bledu, v prihodnjih dneh pa bo nedvomno deležen še številnih ocen. Odpisali tretjino trga Vladni ukrepi slonijo na iluziji o mednarodni uspešnosti Slovenije zaradi visokega deleža, ki ga je imela v jugoslovanskem izvozu, je dejal Pintar ter o tem, da je vse odvisno samo od mednarodnega priznanja Slovenije. Ne zavedamo pa se, da utegne Slovenija kot razvita država izgubiti marsikatero ugodnost, ki jo je tujina dajala Jugoslaviji kot državi v razvoju. Premalo se tudi zave- damo, da je Slovenija zgradila skoraj tretjino gospodarstva za potrebe Jugoslavije in da je bil ta del gospodarstva zgrajen pod težo ideloških bremen. Zdaj pa naj bi to tretjino gospodarstva preprosto odpisali. Na gospodarsko socialnem kompleksu nas čaka šok, saj je bila Slovenija v Jugoslaviji njen najbolj razviti del, ekonomsko smo opravljali "lepše delo" in "umazano" prepuščali delovni sili z juga. Zdaj pa prehajamo v sistem, ko smo najmanj razviti med razvitimi, delitev dela poslej sociološko ne bo potekala v našo korist, temveč v našo škodo, kar pomeni, da bodo zlasti bančne, trgovinske in finančne storitve pri nas opravljali tujci, je dejal Pintar. Draginja je produkt Demosa Naša kritika je popolna, pridružili se bomo tistim, ki bodo zahtevali temeljito rekonstrukcijo vlade ali do novih volitev vlado strokovnjakov, je dejal France Križanič. sodelavec Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Zaradi hitrega padanja števila zaposlenih, gospodarske dejavnosti, realnega obsega zunanje in celo notranje trgovine, visoke zadolženosti in hitre inflacije je de- GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Lastninska drsalnica Kaj niso naši politiki že vse bolj podobni otrokom, ki so na vaški poti pod novozapadlim snegom odkrili drsalnico in zdaj veselo brusijo podplate. V tej njihovi igri pa nikoli ni jasno, kdaj bo kdo padel, se pobral in drsal naprej, vanjo pa so tako zatopljeni, da se ne zmenijo za skupno nevarnost, če pripelje avto, ki na zamrznjeni poti ne bo mogel ustaviti? Mar ni podobno nejasna usoda lastninske zakonodaje, tudi po zadnjem Demosovem sestanku v Poljčah, grozečo nevarnost pa predstavlja trda gospodarska stvarnost, ki ne bo izbirala, kdo se bo znašel pod njenimi kolesi. Vlada je nedvomno že spoznala, da svojega lastninskega zakona ne bo mogla pririniti skozi parlament. Ali ga bo uspela s pomočjo referenduma, je zelo težko reči, saj ni jasno niti, o čem naj bi glasovali, samo o vladnem zakonu ali še o čem drugem. Dejstvo, da Demos v Poljčah ni pritisnil pike na i na svojo rešilno formulo, nedvomno veliko pove o notranjih odnosih in trenjih. Seveda tudi vsi drugi ne držijo križem rok, temveč veselo drsajo, če nadaljujemo z našo prispodobo. Nastal je novi zakon o lastninjenju, ki so ga sestavili ekonomisti z Ribnikarjem na čelu, že ta teden bo verjetno doživel več obravnav. Za novi zakon je značilno, da je na sledi Mencingerjevemu, ki ga kombinira s skladi, kakršne je prinesel vladni zakon. Predvideva, da bi 15 odstotkov delnic vseh podjetij dobil odškodninski sklad, 20 odstotkov pokojninski in 65 odstotkov razvojni sklad, pri čemer ni povsem jasno, kako bo upravljan slednji. Upoštevali naj bi za vrednost nepremičnin popravljeno knjižno vrednost podjetij s konca letošnjega leta, družbeni kapital pa določili kot razliko med vrednostjo sredstev podjetja (celotne aktive) in obveznostmi podjetja. V tem procesu lastninjenja bi upniki dobili navadne delnice, omenjeni skladi pa participativne prednostne delnice, posamezniki bi lahko kupovali delnice razvojnega sklada, ki bi se tako spremenile v navadne, seveda pa bi jih lahko podjetje tudi razpisalo in tako povečalo kapital. Ni povsem jasno, ali bo po tem zakonu kupnina ostala v podjetju ali ne, veliko ugibanj bo verjetno vzbudila tudi določba, da zasebni lastniki dobijo večino v upravnem odboru že z 10-odstotni lastnine. Sestavljalci tako verjetno skušajo spodbuditi menedžerje v boljšemu poslovanju, saj ta zakon predvideva postopno lastninjenje. Nedvomno pa jih lahko spodbudi tudi k špekulacijam, saj je že pri 10-odstotnem lastništvu moč odločati o tem, da se podjetje pod ceno proda, propade... Vsekakor je meja med spodbudo in špekulacijo administrativno zelo težko postaviti, verjetno jo bodo v razpravah poskušali premikati. Toliko za začetek o novem zakonu, v prihodnjih dneh bomo lahko slišali različne ocene generalnih stvari in podrobnosti. Vsekakor se nam obeta še nekaj drsanja. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Slovenijo "Izjave o tem, da lahko Srbija naredi vse sama, so neodgovorne. Srbija sicer lahko naredi veliko več kot drugi, vendar tudi ona - enako kot katerakoli druga država na svetu in celo Japonska - ne more biti gospodarsko popolnoma neodvisna in zadovoljna sama s seboj," je med drugim izjavil Momir Pavli-ćević, član predsedstva Gospodarske zbornice Srbije, ki skupaj s srbsko vlado pripravlja načrte gospodarskega sodelovanja z Evropo in z drugimi deli jugoslovanskega gospodarstva. Pavli-ćević je zatrdil, da se gospodarsko sodelovanje s Slovenijo normalizira, čeprav ob zmanjšanem obsegu menjave, poslužujejo se predvsem sistema menjave blaga za blago ali pa konvertibilnega plačevanja. Povedal je še, da se predsedstvo zbornice ne strinja z nekaterimi potezami srbske vlade, kot je npr. ponovna uvedba depozita na slovensko blago, saj to ni v interesu gospodarstva. Večkrat pri nas slišimo ocene, da bo sodelovanje s Srbijo nemara celo boljše kot s Hrvaško, ko se bo seveda končala vojna in ko bodo rešena politična vprašanja. Težko je verjeti, da si takšne besede na srbski strani lahko razlagamo kot začetek takšnega razdobja, pripišemo jih lahko kazenskim ukrepom evropske skupnosti. Iz Srbije namreč že prihajajo glasovi o posledicah, težavah, pomanjkanju in podobnem. Ilustrativen je primer beograjskega podjetja Grmeč, ki je prejelo brzojavke več deset zahodnih podjetij z zahtevami po nadomestilu carinskih taks in znižanju cen. Nekateri zahodni partnerji z njimi nočejo več sodelovati, neka švedska firma pa je zahtevala 12-odstotno zmanjšanje carinske takse celo za blago, ki so ga iz Beograda odposlali že pred tedni. Nizozemsko podjetje, ki jim od aprila dolguje 18 tisoč dolarjev, pa jim je zdaj pismo napisala kar v holandščini, namesto v nemščini kot doslej, očitno jim je vseeno, ali jih v Beogradu razumejo ali ne. Ljubljanski pohištveni sejem Na ljubljanskem razstavišču so danes odprli pohištveni sejem, ki si ga lahko ogledate do sobote, 23. novembra. Sodelujejo znani proizvajalci pohištva, med njimi pa je letos veliko novih zasebnih proizvajalcev, rdeča nit njihovega nastopa so novosti. To ne brez razloga, saj bodo letos razstavne programe ocenjevali, priznanja bodo podelili skupščina mesta Ljubljana, revija Naš dom in Društvo oblikovalcev Slovenije. Letos sodeluje 125 razstavljalcev, od tega 5 hrvaških ter po en italijanski in avstrijski. Sejem obsega tudi vrsto predavanj, posebej je treba omeniti jutrišnje na temo "Les v našem okolju", v četrtek pa bodo predstavili projekt "Kamra", ki je namenjen kmečkim turističnim sobam. Pred sejmom se je v Slovenijalesu sestal Odbor razstavljalcev, spregovorili pa so o najnovejših programih, ki v precejšnji meri posegajo v slovensko kulturno dediščino, saj ima lesarstvo 600-letno tradicijo, vse bolj pa izbirajo ekološko čiste materiale. Razgovor ni mogel mimo najbolj žgoče problematike, pozvali so pristojne državne organe, naj storijo vse, da preprečijo gospodarske ukrepe EGS in za mednarodno priznanje Slovenije kot samostojne države s svojim gospodarskim sistemom. GLAS 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 1S. novembra 19^1 Avto naj ne bo več luksuzno blago Če gledajo pod prste, naj vsem Kakšne so cene? 18. novembra 1991 I iiiklidna ti/n oni Krn _ M Avaucla II Avl IAHA rHni/prilA A L III /1V n I h ' vr I v ■ n * r i I _____ I _ .tki' Ljubljana, novembra - Novoustanovljeno združenje ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev avtomobilov se zavzema, da avtomobili ne bi bili več obdavčeni in ocarinjeni kot luksuzno blago-po-govarjali smo se s predsednikom BORUTOM REZARJEM. servisov na območju Slovenije "Kakšen je namen Združenja?" "Radi bi pripomogli k temu, da bi avtomobili postali normalno blago, ne pa, da so vedno nekaj posebnega, skratka, da ne bi bili več luksuzno blago. Radi bi dosegli, da bi bili pri uvozu upoštevani vsi normativi, ki veljajo v evropskih državah in s tem zaščitili kupca. V Sloveniji se tako ne bi pojavljalo toliko nehomologira-nih avtomobilov, starih tipov avtomobilov, z izboljšanjem voznega parka bi dosegli večjo varnost v celotnem prometu." "Koliko ekskluzivnih zastopnikov je trenutno v Sloveniji?" "Trenutno je trinajst ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil, naše število pa se bo povečalo za vse tiste, ki so imeli doslej zastopstva v drugih republikah. V naših podjetjih je zaposlenih 4.500 ljudi, v naši sestavi je 112 salonov avtomobilov in 194 in Jugoslavije. Lani smo uvozili 31.500 vozil, letos smo jih do konca avgusta 21.000." "Kakšni so stiki združenja s slovensko vlado?" "Po ustanovitvi smo bili povabljeni na sestanek, bili smo zelo dobro sprejeti. Rezultat našega pritiska je že znižanje carine, med 16 in 17 odstotki, verjetno se bodo tudi pri davkih približali naši zahtevi po manjših dajatvah. Doživeli smo že velik uspeh, znižanje z 80 in 90 odstotkov na 45 odstotkov. Upamo, da se bomo približali Evropi, ki ima 15 do 30-odstotne dajatve na motorna vozila." "Kaj pa zaščita okolja?" "Predlagali bomo zakon, da se smejo v Sloveniji prodajati le avtomobili z vgrajenim katalizatorjem, do sprejema zakona pa davčne olajšave pri prodaji takšnih vozil in goriva." • Helena Brudar AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV, KISE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 25.11.1991, OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL. 324-746 Slovenija približno petino dolga Kranj, novembra - Inštitut za primerjalne gospodarske študije z Dunaja (WIIW) je objavil podatke, koliko Zahodu dolgujejo republike bivše Jugoslavije, kar je prvi tovrstni izračun na Zahodu. Zanimiv je toliko bolj, ker razdeljuje tudi dolg, za katerega je jamčila federacija. Podatki se dokaj ujemajo z izračunom, ki ga je pred časom napravil Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Po dunajskih podatkih je konec lanskega septembra skupni dolg znašal 16.295 milijonov dolarjev. Od tega naj bi Srbiji pripadlo 4.183 milijonov dolarjev, skupaj z Vojvodino in Kosovom pa 6.165 milijonov dolarjev. Hrvaški dolg naj bi znašal 3.860 milijonov dolarjev, slovenski 2.496 milijonov, bosansko-hercegov-ski 2.125 milijonov, makedonski 970 milijonov in črnogorski 680 milijonov dolarjev. Znani slovenski dolg znaša 1.788 milijonov dolarjev, razlika na račun dolga, za katerega je jamčila federacija, torej znaša 707 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bi imela Slovenija v tej razdelitvi 19,5- odstotni delež. Bistrica v Tržiču, novembra - če bo Tržič hotel turistično zaživeti, bo moral najprej spremeniti miselnost, ki je včasih polna zavisti, In če že gledajo pod prste gostincem, naj vsem, ne le nekaterim, glasno razmišlja lastnik Cherrv bara na Deteljici Bojan Vrečar. Pa ni edini. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ organizira Pripravljalne tečaje za preizkus znanja pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije, za pridobitev obrti v: - Trgovski stroki - Gostinski stroki Informacije: 217-481 Mojo pozornost so pritegnili prijetni, iz protja pleteni stoli v enem od prehodov pod trgovskimi strehami Deteljice. Noč in dan so bili tam. Nič po avstrijsko privezani, ne zvezani. Le lepo so tam stali in vabili, da se usedeš. Mar jih nihče ne pokrade? mi je šlo po glavi. Nihče ni nobenega vzel, so pa prav ti stoli prinesli kup preglavic lastniku Cherrv bara in stolov Bojanu Vrečarju. Stoli so bili tako vabljivi, da so se Tržičani, ki so se vračali s svojega večernega potepanja po gostilnah, tu usedli, popili pijačo, ki so jo navadno prinesli s seboj in bili glasni. To pa je motilo stanovalce v blokih in eden od njih je bil vsak teden vsaj enkrat s pritožbo na občini. Prišlo je tako daleč, da je njegov primer prišel celo na sejo izvršnega sveta. Medtem je že zamenjal stole, tudi ti so prijetni, le da se dajo zložiti drug v drugega in speti, da jih nočni obiskovalci ne morejo uporabiti za veselo ponočevanje, potem ko je lokal že zaprt. Tudi okrog pravice uporabe in lastništva širokega hodnika se je stvar uredila. Člani izvršnega sveta so lahko le ugotavljali, da bo za razvoj pravega turizma v Tržiču treba storiti več, nuditi gostom več, in najmanj, kar lahko storijo, dovolijo gostincem, da imajo vsaj poleti lokale odprte vsaj do enajste ure zvečer in ne le do desetih, kot je bila praksa sedaj. Saj bo konec koncev tako za vse bolje. Ljudje bodo lahko kje posedeli, v miru ali ob lepi glasbi po vročem dnevu popiti vrček hladnega piva, več bo prika-pljalo tudi v občinsko blagajno. Zdaj pa je izgledalo tako, kot da se temu z vsemi silami upirajo. Kaj potem, če občina nima, glavno je, da gostinec ne zasluži. In nagajajo mu, kjer se da. Če drugega ne, mu pošiljajo policijo na vrat. Petinštiride-setkrat je plačal kazen. Za Hram devetintridesetkrat, šestkrat za Cherrv. Gostje so že sami raje odhajali prej, da niso doživljali teh neprijetnih srečanj. Marsikdo bi vse skupaj že pustil in odšel, a Bojan se ne da. Morda je njegova največja napaka le to, da ni domačin. Zdaj kaže, da je bitko dobil. "Nihče ne ve, da moram biti v poslu od sedmih zjutraj pa do konca šihta, koliko je administracije, pisanja, stroški rastejo, cen pa ne moreš kar naprej dvigovat, sicer izgubiš še tiste stranke. Konkurenca je huda. Ko sem pred sedmimi leti odprl Hram, ni bilo nobene konkurence, zdaj pa je kup črnih točenj. Morda imajo deset dinarjev cenejše pivo, a nimajo nobenih sanitarij, ne dobivajo nobenih inšpekcij. Če gledajo pod prste, naj gledajo vsem!" • D. Dolenc Kakšne da so cene? Vsak dan višje, nesramno previsoke, ubi' jalske... Primerjave in številne košarice, ki jih v medijih skušan)? predstavljati, pravzaprav lahko služijo zgolj kot ilustracija, z ■ mi pomagati pa si največkrat ne morete, saj vas cene prehitijo-Torej, le nasvet, ko berete našo razpredelnico: preberite podatk' kot ilustracijo, nikar v njej ne iščite strokovne analize in upo&t'' vajte, da največkrat niti dve trgovini nimata istega dobavitelja- Podatke smo zbirali v ponedeljek, 18. novembra, kot običaj"^ po telefonu. Izdelki, ki smo jih izbrali: kruh, liter mleka (PV* embalaža), paštete vseh vrst, kilogram sladkorja, vse vrste marg3; rine in prav tako špageti več vrst. Čemu takšna raznolikost? Pfl paštetah in margarini gre predvsem za izdelke, ki so še do nedaV' nega v večji meri prihajali s Hrvaškega. Skušali smo ugotovit1' kako se trgovci znajdejo, s katerimi izdelki nadomeščajo hrvaška če jim to sploh uspe. Kot so nam povedali, je trenutno največ te* žav ravno z margarino, paštetami, mastjo in celo vinom iz Um3' ga. Od časa do časa sicer pride nekaj izdelkov tudi iz Zagreb' (margarina), toda le v manjših količinah. Kupci so, kot pravijo trgovci, dosedaj še bili kolikor toliko razumevajoči, kako pa bo v prihodnje, se ne ve. Tokrat smo poklicali v naslednje trgovine: trgovino Krajci (podjetje Bešop) v Britofu, nakupovalni center Živil v Čirčafl> Specerijo Bled v Radovljici in Samopostrežbo Rožca na Jesei"' cah. M. Peternelj Britof Čirče Radovljica Jesenice kruh mleko paštete sladkor marganne jezerski-domači polbeli 32SLT 18,50 jetrna ABC 150 g 36SLT Ormož 56 SLT MERCATOR MESO-IZDELKI d. Mestni trg 20 Škofja Loka ODDA V NAJEM PISARNIŠKE OZ. POSLOVNE PROSTORE Prostori so na zelo primerni lokaciji v starem mestnem delu Kranja, Maistrov trg 7, v izmeri 198 m2. Na voljo je 7 ločenih prostorov, ki pa jih je mogoče po dogovoru z najemodajalcem tudi preurediti oz. predelati. Vsi prostori so ogrevani in opremljeni s telefonom in telefonskimi linijami. Pisne ponudbe zbira uprava podjetja Mercator - Meso-izdel-ki d. o. o., Mestni trg 20, Škofja Loka do 26. 11. 1991. Podrobnejša pojasnila lahko dobite po telefonu 064/622-171 int. 42. špageti 34,60 bela štruca 28 SLT 18,40 turistična 100g 51,70 Đačka (50 g) 29,40 ABC (150 g) 30,50 Ormož 53 SLT Petra 1/2 kg 118 SLT Smanta 1/2 kg 99,10 Grande 1/2 kg 43,20 Senta 1/2 kg 17,50 Žito-bela štruca 28 SLT 18,40 Emona (200 g) 92,70 ABC (150 g) 52,20 Ormož 53 SLT Grande 1/2 kg 88,20 18. novembra 1991 Žito-bela štruca 28 SLT 18,40 jetrna (150 g) konzerva 38,10 Puris(lOOg) konzerva 20,50 Ormož 53 SLT Frisal/2 kg 94,30 Petra 1/2 kg 178 SLT Zvezda-navadna 40,20 Zvezda-special 45,20 Mlinotest 1/2 kg 41,40 Žito 1/2 kg 42,40 Dorun 1/2 kg 35 SLT sg SAMSUNG »: SAMSUNG Electronics E»ctt.n«5 IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio, ura. budilka, spomin, dvojni kasetofon, navadni gramofon, daljinsko upr SAMO 22.990,00 SLT telovizor|i, ekran 70. 51 cm. z ali brez TTX za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST tei.: 212 367 del t»» od pr,n«dei|hi do petka 9 do 12 ur*, od 15 do-'9 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 iB" gostu™ Bufu"1 In kakšne so nagrade? KRANJ Nova trgovina MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena! Udeležen bo vsak kupec! 1. nagrada: 2. nagrada: glasbeni stolp ićar trije radiokasetofoni 3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom 4. nagrada: garnitura kuhinjske posode 5. nagrada: poslovni kovček SAMSONTTE Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas. ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN. TA VERNA S7AJ?IMAYR Titov trg 16, Kranj MAYR V NOVI PODOBI VAM NA USLUGO V I. nadstropju stare gostilne vam nudimo okusno hrano in pijačo ob zvokih prijetne glasbe od 12. do 04. zjutraj. IDEALNO ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE stari mayer VAMVNOVI PODOBI S PRIJAZNOSTJO OLEPŠA VEČER! Rezervacija: tel.: 222-197 od 12. do 04. Dražje avtomobil' sko zavarovanje Kranj, 18. novembra - Las'' niki vozil morajo od danes " prej spet globlje seči v žep.* zavarovanje svojih jeklenih k njičkov. Medtem ko se je *_ oktobra 1991 zavarovanje P. dražilo za 23 odstotkov, se J po treh tednih povečalo za 11 daljnjih 25 odstotkov. Kot izvedeli v oddelku za avtom, bilsko zavarovanje Zavarov^ niče Triglav v Kranju, njih°vv vodstvo utemeljuje podraži^ z novimi povprečnimi vre... nostmi vzorčne skupine voZ'^ povedano bolj preprosto, vzr^ so višje cene avtomobilov- A avte z močjo do 44 kVV (na Pr mer, jugo 55 in Z-101) stane5, daj obvezno zavarovanje m1 ^ malno 14.066 tolarjev in s P? v vojeno vsoto 15.473 t°'af-«j< (brez popusta). Torej, za \e * zavarovalnine so krivi proi* ^ jalci avtomobilov, zato se | hudujte S. S na zavarovalnico- TRGOVINA ZA OTROKE L lica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 PO UGODNIH CENAH vam nudimo igrače vseh vrst: LEGO KOCKE, AVTOMOBILČKE, PUZZLE... in oblačila • kozmetiko • ortopedsko obutev Petejan | šolske potrebščine • vozičke • stajice • hojice • nahrbtnike t avtosedeže • previjalne mize... Ce TRGOVINA Velika izbira gumbov, zadrg, sukancev, prej in drugega šivilskega materiala. V mesecu novembru ugodna prodaja zadrg vseh barv in deljivih dolžin že od 2 SLT za cm naprej. Montiramo tudi stiskače (fiocchu v Reševi ulici - Primskovo Odprto vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Nakupovalni vodič po celovcu vam prihrani veliko denarja in časa bovški župan LEOPOLD GUGGENBERGEN Stikov s Slovenijo je vse več Cftlovec, 14. novembra - Celovški župan Leopold Guggenber-*6" nas je prijazno sprejel In pozdravil naio zamisel o "celovški Pr||ogi" z besedami: čim več stikov tem bolje. Že devetnajst let celovški župan, kar kaže, da so meščani z njim zadovoljni. v Preteklosti navezovali Povsem praktične stike l Z našimi sosedi imamo do-~|6 stike, tudi s Kranjem, ne sa-^° z Ljubljano kot z glavnim ^stom Republike Slovenije, K' pred demokratičnih obdob-p"1. torej v času socialistične 6Publike Jugoslavije, so bili ?°bri, kar |ahko rečem, saj sem dolgo celovški župan, je de-?! Leopold Guggenbergen. Po-/»Čna vprašanja so namreč casih puščali bolj ob strani in «°iili praktične stike in izmenjali na ravni mest. Tako imajo *9r nekaj dobrih izkušenj, zlasti ?a Področju urbanizma, natan-^eje pri obnovi starih mestnih ^kr, kjer se je poleg Celovca .Ljubljane v sodelovanje vklju-p tudi Novi Sad, kar kaže, da No ta mesta del skupne zgodne. Celovec in Ljubljana sta tes-teJ§e stike navezala že pred le-l'1 Pred petimi leti so posneli te-?v'2ijski oddaji, posneli so utrip ljenja v obeh mestih in drug ^gemu pokazali, kako živijo l°sedje. Že več kot dvajset let ^a Celovec stike z našo Novo gorico in z italijansko Gorico. °rnemben dejavnik povezova-l'a so sejmi v Ljubljani, Kranju n Celovcu, saj že vrsto let .jnogočajo izmenjavo izkušenj Vojna vplivala tudi na koroški turizem Turistični promet na Koroškem je bil letos manjši, tudi , navezavo poslovnih stikov, rr je na obeh straneh meje ze-£dobro sprejeto. °°bro sodelujejo zlasti 'Plnisti Celovški župan pa je posebej L^nil in se razgovoril o sode-iV&nju planincev in alpinistov, J*sti s Kranjem in Kamnikom !° tovrstni stiki zelo dobri že .6set let, podpirajo ga tudi župni, ki se udeležujejo srečanj. Pko so že napravili gorsko tu-l''2 Kamnika v Kamniške Alpe, J;*0 kasneje pa iz Kranja v Julijih Alpe in se na koncu zbrali v J^0vi Gorici, kjer je bil poleg Slomških in celovškega navzoč 1župan VViesenbadna, ki ima w'iateljske stike z Ljubljano. . JUlija letos je alpinistična od-'*va, v kateri so bili tudi slo-^ski alpinisti, krenila v Pamir, ?0rovje na sovjetsko-kitajski ljeii- Izhodišče je bilo mesto .^anbe v sovjetski tadžiški repliki, osvojili so neimenovani vrh na višini 6.205 metrov in ga poimenovali Pik Celovec, ki je le 50 kilometrov oddaljen od kitajske meje. Prijateljstvo s tadži-škim mestom Dušanbe so tako potrdili na svojstven, alpinistični način. Celovški župan "doživel" našo vojno Gospod Guggenbergen je brez oklevanja dejal, da javno podpira slovensko samostojnost, saj je prepričan, da je to pravica vsakega naroda, ki je mednarodno priznan. Na slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti v Ljubljani sicer ni bil, prišel pa je štiri dni kasneje, ko so bili na ulicah že tanki. Prišel je skupaj z županom VViesenbadna, ki ima prijateljske stike z Ljubljano, razgovore sta imela z ljubljanskim županom Strgarjem in z ministrskim predsednikom Peterletom, si ogledali prvi uradni video o poteku vojne v Sloveniji in bila tako res dobro seznanjena z dogajanjem pri nas. Na povratku sta tanke srečala na cesti, se peljala mimo njih, ker je bil Ljubelj zaprt, sta se vračala čez Jezersko, kjer sta srečala slovenske teritoriale, ki so ujete zvezne vojake peljali v Kranj. V vojnih dneh sem se seznanil s kranjskim županom Vitomi-rom Grosom, bil je pri meni, da bi pomagali z radijsko opremo in zdravili ter sanitetnim materialom, če bi bilo potrebno, je še povedal celovški župan. nanj je vplivala vojna v Sloveniji in na Hrvaškem. Po eni strani se je ustavila turistična reka, ki se vsako poletje izliva zlasti v Istro, po drugi pa so se Nemci, Nizozemci, Belgijci bali priti tudi na avstrijsko Koroško, saj so si mnogi rekli, tam blizu je vendar vojna. Letos nas je žal to doletelo, upam, da se bodo razmere kmalu normalizirale, saj je koroški turizem povezan s slovenskim, pomembno vlogo igrajo tudi sejmi ter seveda gospodarski stiki nasploh. Mislim, da naš zunanji minister gospod Mock veliko naredi za poznavanje osamosvojitve Slovenije, ne le v uradnih, temveč tudi v osebnih in prijateljskih stikih, kar je zelo pozitivno, je dejal gospod Guggenbergen. Voda v Vrbskem jezeru je pitna Na vprašanje, kaj Celovec izgublja s karavanškim predorom, je celovški župan odvrnil, da pravih izkušenj še ni, saj promet zdaj ni normalen. Prepričan pa je, da za Celovec ni bistvenega pomena, saj je zanj potrebno plačevati predornino (90 šilingov na avstrijski strani), zato bo obojestranski sosedski in nakupovalni promet še vedno potekal čez Ljubelj. Vpliv bo torej kvečjemu pozitiven, saj tam tranzitni promet ne bo več povzročal gneče. Pohvalil pa se je s čistočo vode Vrbskega jezera, ki je postala spet tako čista, da je pitna. V zadnjih dvajsetih letih so namreč okoli jezera zgradili kanalizacijski prstan, odplake se ne iztekajo več v jezero, temveč jih odvajajo v čistilno napravo, ki so jo postavili v Celovcu, zgrajena pa je za 200 tisoč prebivalcev. NAJVEČJI AVSTRIJSKI QUELLE JE V CENTRU CELOVCA 'P WX,.....*\ *|of jŠ CELOVEC HEILIGENGEISTRPLATZ 4 Quelle ZA PRIJETEN NAKUP DA VAM NAŠO VELIKO PONUDBO ŠE BOUŠE PREDSTAVIMO, SMO NAŠE NAKUPOVALNE CENTRE NA NOVO UREDILI. NUDIMO VAM: • VSE TEHNIČNE ELEKTRIČNE PREDMETE ZA PROSTI ČAS IN GOSPODINJSKE STROJE • FOTO - OUELLE • MODA • IGRAČE IN ŠPORTNI IZDELKI • URE IN NAKIT e GOSPODINJSKI PREDMETI • TEKSTILNI IZDELKI • ČEVLJI • USNJENI IZDELKI • PAPIRNI IZDELKI • KNJIGE • KUHINJE • NAČRTOVANJE KUHINJ • PARFUMERIJA • ŽIVILA - SUPER MARKET • RESTAVRACIJA • OUELLE - POTOVANJE IN DOPUST LASTNI PARKIRNI PROSTOR V KLETI POD BLAGOVNICO. PRI NAKUPU NAD 200.- ATS 1 URA PARKIRANJA BREZPLAČNA. Sintschnig CELOVEC Sudbahngurtel 8 Telefon: 9943-463-321440 (Blizu glavne železniške postaje) t CELOVŠKI GLAVNI ZASTOPNIK ZA FORD • VEDNO VELIKA ZALOGA VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA TRANZITNIH IN DRUGIH KOMBIJEV V ZALOGI FIESTA 1.1 i KAT IN 1.4 i V RAZLIČNIH BARVAH V ZALOGI ORION 1.4 i KAT, 1.6 i KAT IN DIESEL KAT V RAZLIČNIH BARVAH TEKOČA DOBAVA ESCORT LIMUZIN IN KOMBIJEV SIERRA 1.8 TD SAPHIR, POSEBNI MODEL, SERIJSKO S SERVO VOLANOM, RADIJEM, POMIČNO STREHO, CENTRALNIM ZAKLEPANJEM, ELEKTRIČNA STEKLA... ZELO VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV BOGATA IZBIRA DODATNE OPREME, denimo: avtoradiji, zvočniki (z montažo), spojlerji, sončne strehe, sedežne prevleke, preproge, prtljažniki za smuči, okrasne črte, meglenke, aluminijasta platišča, notranja dodatna oprema... VREDNO SE JE POTRUDITI ZA VAŠ AVTO NUDIMO VAM TUDI SERVIS IN RAZNOVRSTNA POPRAVILA NA VOLJO VAM JE TUDI NAJMODERNEJŠA KAR0SERIJSKA DELAVNICA, KJER NAREDIMO VSE Z ORIGINALNIMI NADOMESTNIMI DELI IN Z GARANCIJO: VELIKA IZBIRA GUM VSEH VRST IN DIMENZIJ ZA VSE MODELE (Michelin, Semperit in druge...) Več naših sodelavcev govori SLOVENSKO. Veselimo se vašega obiska, tudi če je samo informativen imW®mQiUkS 10. STRAN CELOVEC - ZA VSAKOGAR NEKAJ' , Torek, 19. novembra 1991 brother STREICHER ŽIVAl.NI P L Ej T I L N I I N OVVERLOCK STROJI brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.990. PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 KROPFITSCH PRI HONDI št. 1 HONDA CONCERTO • EVROPSKI IZDELEK - UVOZ MOGOČ izvoz od ats 145.000.- neto CELOVEC, ROSENTALERSTR. 147 Tel.: 9943-463-22344 • TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV • SERVIS IN POPRAVILA • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • LEASING ZA FIRME • KREDIT Z AVSTRIJSKO PRIČO EKSPORTNE CENE Na malce šaljivo zastavljeno vprašanje, ali je vodo iz Vrbske-ga jezera že pil, je gospod Guggenbergen smeje odgovoril, da že, med plavanjem v jezeru. Javna podjetja pod črto nimajo izgube Pri nas javna podjetja šele ustanavljamo, v Celovcu imajo z njimi dolgoletne izkušnje. Na občini bedijo nad tem, da pod črto nimajo izgube, saj bi jo morali pokriti iz občinskega proračuna, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morali povečati davke. Avtobusno podjetje je zasebno, občina pa skrbi za prevoz na določenih linijah, ko je dovolj potnikov le občasno, zato te linije prinašajo izgubo. Med mestna podjetja sodijo tudi odvoz komunalnih odpadkov, oskrba z mestnim plinom, daljinsko ogrevanje, vzdrževanja plavalnih bazenov, ladij za prevoze po Vrbskem jezeru in podobno, kar spada v oskrbo mesta. Nekateri obrati poslujejo bolje, drugi slabše, pod skupno črto izgube ni, saj si je ne smemo privoščiti, pravi celovški župan, saj so bili davki v zadnjih letih večji že zaradi obnove, zlasti starega dela mesta. Nova obvoznica za Beljak Velika pridobitev za Celovec bo obvoznica za avtocesto do Beljaka, ki jo bodo odprli te dni. Izgradnja je veljala 3,2 milijarde šilingov, denar je seveda prispevala zvezna država. Prihodnje leto bo nared velik prireditveni center, ki ne bo prevelik in ne predrag, je dejal gospod Guggenbergen, veljal bo 150 milijonov šilingov. Pripravljen imajo program izgradnje in obnove šol, ki je vreden 250 milijonov šilingov. V načrtu je še več manjših projektov, ki se nanašajo na dograditev kanalizacije, izgradnjo cest, širje- nje daljinskega ogrevanja, oskrbo z vodo itd. Tako je občina v Rožni dolini že kupila večje površine, da bodo lahko zaščitili pitno vodo izpod Karavank, izkopali so že vodnjake, v njih pa je voda tako čista, da je ne bo potrebno predelovati. Veliko pa je zasebnih investicij. V gradnji so stanovanja, novo poslopje gradi njihova koro-ško-štajerska banka, ki je vredno 5 milijonov šilingov, v mestu obnavljajo veliko stavb, zlasti starejše. Predloženih je več projektov in sicer za salon pohištva, za zdravstveni center, za mednarodno gimnazijo, za pri- POSOJILNICA« BANK bližno 300 otrok iz vse Evrope, katerih starši delajo po svetu, zato bo poleg tudi internat, ki bo prav tako zaseben. Že vedno je veliko trgovskih projektov, predloženi so kar trije za nove supermarkete, vendar jih moramo že zavračati, saj jih je že veliko, za vse ne bo dovolj posla, je pristavil celovški župan. • M. Volčjak ZVEZA BANK Kevboards. svnthesizer - Yamaha. Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Vamaha, Aria. Shiro, Blokflaute Moeck, flavte Vamaha Velika izbira-nizke cene I°rek, 19. novembra 1991 CELOVEC - ZA VSAKOGAR NEKAJ 11. STRAN GLAS M AUTOHAUS SUDRING Aspermg CELOVEC, SUDRING 332, Tel.: 9943-463-37238 NOVO: OPEL ASTRA že od neto ATS 125.000.- • VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME • HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS Celovški trgovci hvalijo slovenske kupce Celovec, 14. novembra - Celovške ulice so bile sredi dopoldne-bolj prazne kot ne, srečevali smo v glavnem domačine, ven- iar pa smo lahko slišali tudi govorico slovenskih kupcev, da jih vendarle nekaj, je bilo moč razbrati tudi z registrskih tablic Parkiranih avtomobilov. . Slovenske kupce imajo v Ce-l0vcu radi, to smo lahko slišali na vsakem koraku. Nedvomno j*e celovškim trgovcem nekoli-*° toži po precenjenem dinarju v Markovičevih časih, ko smo ^ožično nakupovali v sosednji Avstriji prav vse, saj se je vse jačalo kupiti. Zdaj seveda ni tako, navsezadnje smo vsi 6deli, da dolgo ne bo. Dobili Srno tolar, ki se v tujini še ni Rjavil, doma pa ga že načela inflacija, krepko nam je pa-ae' življenjski standard in vse ^redkeje se odpravljamo čez ^ejo. če tam že kaj kupimo, s&veda dvakrat .premislimo in ,r,krat pogledamo ceno. Obiskali smo nekaj celovških ,r9ovin in povprašali, ali slovenji kupci k njim še zahajajo. Najprej smo vstopili v moški ^odni salon na Starem trgu (Anzug salon, Alter Platz 21), gegova lastnica je Karin Muel-6r' Prodajajo moška oblačila, ^ plaščev do nogavic, imajo udi oblačila za posebne prilož-jj°sti, kot je poroka, pa oblačila *a golf in narodne noše. Povedi so nam, da je naših kupcev a°sti manj kot pred letom dni. vendar še vedno prihajajo, zlasti tisti, ki iščejo kakovost in jim zanjo ni žal odšteti deanrja. Najmanj slovenskih kupcev je bilo poleti, zlasti julija in avgusta, zdaj se počasi spet vračajo. Ko smo odhajali, so nam prijazno stisnili v roke listič, na njem je pisalo, naj si na njihov račun privoščimo kozarec šampanjca v bližnji kavarni, kar je njihovo posebno darilo od začetka novembra tja do Božiča. Domiselno in prijazno, ni kaj! Krenili smo v drugi konec Celovca in na ulici 10. oktobra stopili v avtomobilsko prodajalno. Gert Magometschnigg je povedal, da slovenski kupci radi prihajajo k njemu, saj ima vse za avtomobiliste, od rezervnih delov, gum in orodja do šampo-nov za pranje avtomobilov, vse druge drobnarije ter seveda radijske aparate za avtomobile. Poleti je bil obisk zelo slab, zdaj ^•1 Magometschnigg Moški modni salon na Starem trgu. Foto: J. Cigler PEUGEOT UMSCHADEN Celovec/ Klagenfurt. Volkermarkter Str. 233, tel. 9943-463-33455 405 i LUX 1580 ccm, 90 KS, od ATS 141.000 -300 "MAGNUM" 1360 ccm, 75 KS, od ATS 116.000 -• GOVORIMO SLOVENSKO • PROSTO DO MEJE • RENAULT auto NOVAK pO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: SERVIS NADOMESTNE DELE DODATNO OPREMO KAROSERIJSKE DELE MEHANIČNA IN KLEPARSKA POPRAVILA NOVI AVTOMOBILI CELOVEC, ROSENTALERSTR. 106 (OB< GLAVNI CESTI V CELOVEC) Tel.: 9943-463-24304 4> KDOR HOĆE, DA SE MU ČEVUI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) GOVORIMO SLOVENSKO VVolfgang VVanderer pa slovenski kupci spet prihajajo. Kupujejo v glavnem s šilingi in markami, za menjavo tolarjev niti ne vprašajo, je dejal Gert, vedo, da jih ne moremo vzeti, ker jih avstrijske banke ne jemljejo, kolikor jih, imajo dnevni tečaj. Kdor se ukvarja s fotografijo, verjetno pozna trgovino Foto VVanderer v središču Celovca (Domgasse). VVolfgang VVanderer je povedal, da k njemu prihajajo tudi slovenski kupci, zlasti takšni, ki se na fotografijo spoznajo in zato natančno vedo, kaj iščejo. Pri njem dobijo praktično vse, kar potrebujejo, tudi za opremo laboratorija, pa videokamere, diaprojektorje, elektronske ure. V glavnem ima iz Slovenije stalne kupce, ki v času vojne niso prihajali, zdaj pa se spet vračajo, vendar pa jih je še vedno manj kot lani v tem času. Radi imamo slovenske kupce, je posebej dejal, saj vedo, kaj hočejo, poznajo kakovost in cene. • M. V. HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLACHER RING 59 Tel. 9943-463-56895 BILJARD DART VIDEO FLIPPER DOD.OPREMA CELOVEC, ALTER PLATZ 25 Tel. 9943-463-51 21 76 G0RETEX PLANINSKE JAKNE že od ATS 1.995- FLEECE - JAKNE že od ATS 930 -HANVVAG - PLANINSKI IN GORSKI ČEVUI LACOSTE k i b o o t • 3F TEAM namesto ATS 2995.- ATS 1995.-TOURUTE ATS 3190.- Hofer Jedilna čokolada 400 g Pecilni prašek 6 kosov 14,90 3,90 NAJDETE NAS: 4 x v Celovcu: 10. - Oktoberstr. 25, Lodengasse 22, St. Veiter Str. 70, Streingasse 209, 3xv Beljaku: VVidmanngasse 18, Italienerstr. 14, Maria-Gailer-Str 30, Velikovec: Umfahrungsstr. 6 Avto na dalj. vodenje različni modeli 98,90 Otroški Puzzle garn. 80 in 49 delni raz. mer 29,90 Vanilijev sladkor 10 kosov 3,90 Orehi v jedrcih 200 g 14,90 Velika mošnja z mešano čokolado 250 g 19,90 Kokosova moka 200 gramov 3,90 Mandeljni 200 g 9,90 Likerske stekleničke 24 kosov, 200 g 19,90 Posušene slive 200 g 4,90 Delikatesna margarina 250 g, kocka 3,90 Otroške stekleničke 24 kosov, 200 g 19,90 Modri mak 350 g 6,90 Delikatesna margarina Frisa 500 g, kupa 9,90 Svečke za jelko 20 kosov., bele ali pis. 6,90 Rozine 500 g, oprane 8,90 Jagodna marmelada 700 g, kupa 13,90 Bož. svileni papir 4 pole po 50 x 70 cm 4,90 Lešniki v jedrcih 500 g 19,90 Miklavž 150g 14,90 Lesene igrače 49,90 Orehi 400 g v lupini 14,90 Miklavž in parkelj 80g 9,90 Adventski koledar z mešano čokolado 75 g 9,90 Hišica za lutke 80 cm visoka Gradbeni žerjav na dalj. vodenje Mini avtomobili 398,90 249,90 98,90 SV 0c* Hofer GLAS 12. STRAN CELOVEC ■ ZA VSAKOGAR NEKAJ Torek, 19. novembra 1991 Kako je v Celovcu s parkiranjem Kot v vseh večjih krajih in predvsem v mestih, je tudi v Celovcu težko najti prosti parkirni prostor. Mestne oblasti na več načinov skušajo obvladovati red na območju ožjega središča mesta, kjer je pomanjkanje parkirnih prostorov največje. Posebej vas opozarjamo na površine in zasebne parkirne prostore, kjer je znak z narisanim »pajkom«. S teh površin in seveda, kjer je s parkiranjem oviran promet, stalno in tudi zelo hitro odvažajo vozila. Verjemite nam, da to zagotovo ni cenejše kot pri nas, kot večina stvari, zaradi katerih Celovec še posebej radi obiskujemo. V ožjem središču mesta ste verjetno že kdaj parkirali na parkirnih prostorih, zaznamovanih z modro četo in z označbo na tabli »»ge-buhrenpflichting« - zavezano pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mestna uprava uvedla tako imenovane »parkscheine« -parkirne lističe. Te dobite v vsaki trafiki in v posebnih avtomatih. Parkirni listič je pravzaprav parkirnina. Na voljo so vam trije različni in sicer za 30, 60 in 90 minut, po 3, 6 oziroma 9 šilingov. Kazen za parkiranje brez parkirnih lističev je od 100 do 300 šilingov. Vsekakor se splača priskrbeti si nekaj parkirnih lističev, saj so v Celovcu v primerjavi z drugimi deželnimi glavnimi mesti najcenejši (npr. Gradec ima trikrat dražje). Takole zgleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja označite datum in čas ob začetku parkiranja in ga pustite na vidnem mestu na polici nad armaturno ploščo. Lističi so naprodaj v vseh trafikah in veljajo na vseh parkirnih površinah označenih z modro črto in napisom »Gebuhrenpflichtig« za čas, označen na lističu. PARKSCHE1N tur B*n4itzurt« ««bubr»npfficht>ger Kurxparkxon»n MAGISTRAT DE P LANDE SHAUPTSTADT KLAGENFURT 249864 \JmJ. PARKDAUER 1 STUNDE S 6,- Monst NtNUM Mar* ] i_ juto j f Iti* j ;Sept»mb*rj f Oktober m m £3 ES 1 H si [22] CD 01 Tool pral mm H 01 n s 15J 31 m H 16 ES 01 m 5 33 ES 33 m RT! 01 [D Hi m 7 19 @3 01 ES m 20j m H' 13 00] M Stumta R'5l 30 [45! baufflaz DOBRO JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. Ai\ flflfl različnih izdelkov "U UUU pod eno streho • orodje • sanitarna oprema § električni proizvodi • gradbeni material t ploščice t tapete • barve t vrata in okna • les • vrtno pohištvo BAUMAX - CELOVEC Gerbervveg 45 - Sudnng Veselimo se vašega obiska! LJUBELJ SUDRING GRADEC VOLKERMARKTER STR. BELJAK V CENTER V CENTER CELOVEC/KLAGENFURT, VOLKERMARKTER STRASSE 165 Tel.: 9943-463-32182 Pomembne telefonske številke v Celovcu Prva pomoč 144 Policija 133 Taxi 31 1 U Železniška postaja 17 17 Glavna pošta 55 6 55 - - ■■■■4%» ipiM CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 lil IL^TIiICD Tel. 9943-463-281913 lili 1 M m% mM ■ !■ • NADOMESTNI DELI • SERVIS . ■ ■ • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL VELIKA IZBIRA ZX ORIGINALNE DODATNE OPREME SUBARU! AKCIJA:! • AKUMULATORJI H • ZIMSKE GUME M\ • PLATIŠČA m • GUMIJASTE PREPROGE • SMUČARSKI PRTUAŽNIKI • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA t GARANCIJA DELA • LAKIRANJE • DODATNA OPREMA KJE? AUTOHAUS TREFF CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511745 ŠM.NA KOROŠKEM SUBARU i™ ;VJ ALTER^PLAJ ni I I I Paradelser- SALON OBLEK CELOVEC BREZPLAČNE SPREMEMBE SE ISTI DAN.' ODPRTO: PON. - PET. 9.00 -18.00 SOB. 9.00-12.30 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU 9.00-17.00 i AVTO LETA WURM CELOVEC St. Veiter Ring 25 - 27 Tel. 9943-463-54400 ■ IZVOZNE CENE VOZIL ■ VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV ■ DODATNA OPREMA ■ MICHELINGUME ■ MEHANIČNA DELAVNICA ■ LAKIRNICA _\SM!K, ........ . . <*-m RENAULT Clio < !°*ek, 19. novembra 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. STRAN GLAS Devizni trg na borzi Po sklepu sveta Banke Slovenije se bo devizni trg v kratkem preselil na Ljubljansko borzo, kar pomeni, da se bo devizni tečaj oblikoval bolj prosto kot doslej. Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske borze, Pravi, da bodo tako upoštevali splošna tekoča devizna gibanja in ne bodo čakali fa tako imenovani "fixing" iz Frankfurta kakor doslej. Banka Slovenije pa bo lahko intervenirala in imela tako odločilno vlogo pri določanju tečaja. Ker Banka Slovenije nima deviznih rezerv, bo položaj domače valute na deviznem trgu uravnavala z emisijo tolarja, kar pomeni, da bodo tolarji več Vredni, če jih bo manj v prometu in obratno. Članice deviznega trga bodo slovenske banke z velikimi pooblastili, takih je devet, vsak dan se bodo srečevale na zaprtem borznem sestanku ter na podlagi ponudbe in povpraševanja oblikovale dnevni tečaj, kar bo za našo borzo novost. Na oblikovanje tečaja ne bo vplivalo samo dogajanje na deviznem trgu, temveč tudi v menjalnicah ter medsebojna prodaja med podjetji v okviru 48-urnega časovnega intervala, v katerem lahko razpolagajo s 70 odstotki deviz, ki so jih zaslužila z izvozom. Ljubljanska borza bo tako prva na območju bivše Jugoslavije, ki bo oblikovala devizni tečaj, oblikoval se bo tržno, kar naj bi spodbudno vplivalo na gospodarstvo. Pogovor z Veselinovičem Kranj, 19. novembra - V četrtek, 21. novembra, bo gost Kluba gorenjskih direktorjev Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske Borze vrednostnih papirjev. Pogovor, ki ga bo vodil Emil Milan Pintar, se bo začel ob 18. uri, običajni tenis pa bodo tokrat zamenjali z ogledom (in preizkusom) fitness centra in bazena z beauty salonom, saj bo srečanje tokrat za spremembo potekalo na Brdu in ne v Preddvoru. Hitri vlaki namesto letal Koliko je vreden tolar Na tečajni listi Banke Slovenije so bili 15. novembra dosežene naslednje srednje vrednosti deviznih tečajev: Najboljše iz Slovenije' Zaradi zaprtega zračnega prostora in prepovedi letenja Adrie Airways pridejo zdaj toliko bolj v poštev hitri vlaki, zlasti zeleni vlak in EuroCitv Mimara. Marsikdo pa še ne ve, da je moč s prvim jutranjim zelenim vlakom, ki iz Ljubljane odpelje ob 5.30 in v Beljak pripelje ob 7.12 tam moč ujeti evropske hitre vlake. Tako je moč po šestih urah vožnje prispeti ob 11.35 v Miinchen, ob 13.03 v Nurnberg, ob 13.49 v Stutt-gart in ob 15.49 v Frankfurt. Podobno ugodne so tudi zveze z bolj oddaljenimi nemškimi mesti ter z Amsterdamom in Brusljem. Podobne so povratne zveze, saj vlaki na beljaško železniško postajo pripeljejo do 19.50, ko odpelje zeleni vlak proti Ljubljani, kamor prispe ob 21.40. Če se odločite za vlak EC Mimara, ki iz Ljubljane odpelje ob 10.20, prispete v Miinchen ob 16.36, kjer so v času tridesetih minut na voljo zveze s pomembnejšimi evropskimi središči. Z vključitvijo v evropski rezervacijski železniški sistem pa je moč v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru rezervirati prostor na evropskih vlakih. Najprodornejše slovenske firme naj bi pod skupno oznako . Najboljše iz Slovenije" nemškemu trgu ponudile svoje storitve ln tako povečali naš turistični promet. Pobudo je dala Turistična *Veza Slovenije, med soustanovitelji naj bi bil tudi Center za turistično propagando pri GZS, računajo tudi na proračunska sredstva. Mednarodno združenje slovenskih partnerjev Podražitve v Srbiji V Srbiji s približno 17-odstotno pocenitvijo elektrike očitno skuŠajo ustaviti inflacijo, ki je tudi tam zelo hitra. November so v Srbiji začeli s kar 3.000 podražitvami, ki so bile 15- do 100-od-.stotne, cene pa se še naprej povečujejo. En teden se podraži meso, naslednji teden suhomesnati izdelki, cene pa so tako visoke, da ljudje to kupujejo na grame. STA poroča, da to priznava celo Politika, ki trdi, da se še nikoli ni zgodilo, da bi piščanci (meso za feveže) stali skoraj toliko kot junetina. V beograjskem C-marketu ^dijo, da se najbolj dražijo tisti izdelki, ki jih kupujejo najbolj fevni potrošniki in daje med 6.000 izdelki, kolikor jih je v prodaji v tej blagovnici, v prvem tednu novembra višje cene dobilo precizno 650 izdelkov. V dveh mesecih in pol pa so se podražili vsi. Pridite v Beljak! Pri nas najdete vse za notranjo izgradnjo: leseni stropi, talne plošče, parket, profllni les, letve, okovje itd... Natančno odrezani posamezni deli pohištva, poštene cene in strokovno svetovanje so prednosti, ki |ih morate izkoristiti. Obiščite nas v skladišču: PICCOSTRASSE 36 VSE ZA H0BBY. OKVIRJI ZA SLIKE GITSCHTHALER lBeljak, VVidmanngasse. Tel. 9943-4242-24434 Poslovneži, izvedenci, strokovnjaki in drugi zainteresirani Slovenci in njihovi prijatelji so v Avstraliji ustanovili mednarodno združenje slovenskih partnerjev s sedežem v Canbberi. Pomagati želijo Sloveniji pri njenem razvoju in jo predstavljati v svetu. Podelitev menedžerskih diplom Kranj, 19. novembra - V Centru na Brdu bodo 6. decembra podelili diplome prvi generaciji udeležencev enoletnega mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta (MBA). Na svečanosti bo spregovoril dr. Peter Kraljic, predsednik mednarodnega svetovalnega odbora Centra, uvodoma pa bo predaval profesor De-rek Abeli. Letos končuje študij 26 udeležencev iz Jugoslavije, Nemčije in Sovjetske zveze, povprečno so stari 33 let, med njimi je 12 inženirjev, 11 ekonomistov in trije diplomiranci družbenih ved. Študij je mednaroden tudi zaradi profesorjev, saj jih več kot 90 odstotkov prihaja z znanih tujih poslovnih šol, univerz in iz poslovnega sveta. LJUBLJANSKA 1 KRANJ (ZA HOTELOM JELEN) ® 211466 OBLAČILA ZA MLADE! PESTRA PONUDBA SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV: REPLAY AMERICANINO DIESEL Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 DIN 454,6240 3.200,0000 4,2512 3.604,8000 52,2752 80,0000 Tečaj dinarja se uporablja pri izkazovanju rezultatov in poslovanja z republikami, v katerih je dinar plačilno sredstvo. Čmi trgi na ljubljanski tržnici so bili v petek, 15. 12. uri doseženi naslednji devizni tečaji: novembra, ob nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 580-595 4.200 5,3-5,4 4.600 65-66 590-610 4.250-4.300 5,5 4.700 67 Ljubljanska banka na Šubičevi 2 v Ljubljani je v soboto, 16. novembra, devize kupovala in prodajala po: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 575 4.160 5,30 4.540 65,80 605 4.330 5,65 4.740 68,00 V A banki v Kranju so bili v ponedeljek, 18. 11. uri devizni tečaji naslednji: novembra, ob nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 585 4.160 5,30 4.530 65,40 610 4.310 5,55 4.770 68,40 V Stanovanjsko-komunalni banki v Kranju so v ponedeljek, 18. novembra, ob 11. uri veljali naslednji devizni tečaji: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 589,6019 4.150 5,5134 4.675,0651 67,7957 610,9237 4.300 5,7128 4.844,1302 70,2474 TRGOVINA g * JELOVČAN Grenc 2, Škofja Loka, tel. 064/632-094 Velika izbira uvoženih igrač pred Miklavžem Prehrambeni izdelki po ugodnih cenah Za obisk se priporočamo Trgovina odprta vsak dan od 7.30 - 19. ure ob sob. od 7. - 19. ure ob ned. od 9.-12. ure SLOVENSKE ŽELEZARNE 1 ugodno prodaja svoje izdelke v novi industrijski prodajalni na Jesenicah • betonsko železo in pletene žične vrvi • vlečeno jeklo • vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo • pločevino - navadno in nerjavečo • hladno oblikovane profile • vratne podboje • dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice • žeblje • končne izdelke - diske za kmetijske stroje, kljuke za žlebove, snegobrane, žlebove, kotličke za bojlerje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. GLAS 14. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 19. novembra 1991 Vlada bo določila cenovna razmerja Čeprav je precej pritiskov na zamrznitev hrane, se vlada za to ne bo odločila. Ko inflacija podivja, se porušijo logična cenovna razmerja in začno se prerekanja o tem, kdo (na račun inflacije) pridobiva in kdo izgublja: kmetje, klavnice, mlekarne in vsi drugi, ki predelujejo kmetove pridelke, trgovci ali le potrošniki, ki kritično ugotavljajo, da je hrana glede na njihove mesečne prejemke že občutno predraga in da morajo povprečno namenjati samo za hrano 40 odstotkov družinskega proračuna, nekateri pa kajpak še precej več. Kmetje trdijo, da v tej "igri" izgubljajo in to dokazujejo med drugim s podatkom, da je odkupna cena mleka od lanskega decembra do letošnjega oktobra porasla za 89 odstotkov (od 4,60 na 8,70 tolarja za liter), cene na drobno pa so v tem obdobju porasle za 153 odstotkov. Podobno naj bi bilo pri živini: lani decembra je bila odkupna cena mladega pitanega goveda (po statistiki) 23,74 tolarja za kilogram, oktobra letos pa je bila za dobrih lil odstotkov višja oz. 50,21 tolarja za kilogram. Nadpovprečna podražitev mladega pitanega goveda v zadnjih dveh mesecih je povzročila, da razkorak med rastjo drobnoprodajnih cen in odkupnimi cenami živine ni več tako velik, kot je bil, denimo, v prvih letošnjih desetih mesecih, še vedno pa obstaja. "Navezava" na nemško marko tudi pokaže, da kmet zdaj dobi za živino realno več, kot je, na primer, v večini letošnjih mesecev. Če upoštevamo tečaj, po katerem je bilo marke tudi dejansko mogoče kupiti, je kmet za kilogram najkakovostnejšega mladega pitanega goveda običajno prejel manj kot dve marki, zdaj pa dobi celo nekoliko več. V gorenjskih (družbenih) klavnicah namreč odkupujejo živino (MPG -extra) po 89,60 tolarja za kilogram, kar ob nakupnem tečaju okrog 43 tolarjev za marko znese nekaj več kot dve marki. Je to veliko ali malo? Dovolj pove podatek, da so bili že oktobra pri ne specializirani reji stroški prirasta kilograma goveda 86,87 tolarja oz. le nekaj manj od trenutne odkupne cene za živino. Da pa je bilo vmes že precej podražitev (nazadnje podražitev goriva) pa niti ni treba posebej omenjati. Čeprav je vse več pritiskov, da je treba zaradi socialnih razmer zamrzniti drobnoprodajne cene hrane, pa se slovenska vlada pa zagotovilih podpredsednika dr. Andreja Ocvirka za to ne bo odločila. V vladi razmišljajo o tem, da bi z zakonom (odlokom) uskladili cenovna razmerja oz. razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino. Za mleko in kruh so ta razmerja že postavljena, zdaj naj bi jih pripravili še za nekatere druge življenjsko potrebne prehrambene izdelke. • C. Zaplotnik Seminar o pridelovanju zelenjave Kranj, 15. novembra - Kmetijski zavod Ljubljana prireja 21. novembra v kino dvorani Mojca v Šiški (za pivovarno Union) seminar o možnostih pridelovanja zelenjave v pokritem prostoru in na prostem ter o možnostih sofinanciranja investicij v zele-njadarstvu. Na seminarju - začel se bo ob pol osmih - se bodo predstavila tudi podjetja, ki izdelujejo rastlinjake, plastenjake in opremo. Prijave zbira še jutri kmetijsko-gospodinjska svetovalka Metoda Karničar - telefon 242-734. • C. Z. MEŠETAR Ker se približuje čas kolin, je vse več zanimanja za cene prašičev. Pregled po slovenskih živinskih (prašičjih) sejmih je dober cenovni barometer. Na sejmišču v Ljubljani (Ižanska 303) so pred kratkim "odrasle" in za zakol primerne prašiče prodajali po ceni 110 tolarjev za kilogram, podobno tudi v Novem mestu. V Ajdovščini so bili nekoliko cenejši, po 95 tolarjev za kilogram, v Brežicah se je cena sukala 100 do 110 tolarjev. • • • Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije je kmetijskim in gozdarskim hranilno-kreditnim službam v Sloveniji priporočila, naj hranilne vloge, na vpogled obrestujejo po letni obrestni meri od 290 do 450 odstotkov, vloge, vezane za en mesec, po 969-odstotni obrestni meri, vezave na daljši rok pa ustrezno višje. Obrestno mero za posojila naj oblikujejo iz povprečne obrestne mere za hranilne vloge, povečane za 15 do 20 odstotkov stroškov poslovanja. • • • V Slovenski zadružni kmetijski banki veljajo od 1. novembra nove obrestne mere. Vloge na vpogled obrestujejo po 340-odstotni obrestni meri, vloge, vezane več kot en mesec, odvisno od zneska (do 100 tisoč tolarjev ali nad 100 tisoč), po 890- oz. 990-odstotni obrestni meri, vloge, vezane nad tri mesece po 1010- oz. 1020-odstotni obrestni meri, depozite, vezane nad šest mesecev, po 1030- oz. 1040-odstotni obrestni meri, vloge, vezane nad eno leto, po 1050- oz. 1060-odstotni obrestni meri itd. Obresti pri hranilnih vlogah na vpogled pripisujejo vsake tri mesece. Novica, ki neposredno ne zadeva gorenjskih kmetov, posredno pa jih, saj so predvsem živinorejci! Za kaj gre? Pomurski kmetje se ne strinjajo z odkupno ceno koruze 6,30 tolarja za kilogram, ampak na podlagi izračunov Živinorejsko-veteri-narskega zavoda v Murski Soboti zahtevajo najmanj 8,80 tolarja za kilogram. V republiškem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so jim obljubili, da jim bodo na zahtevo odgovorili v desetih dneh. • • • Če se odkupna cena svinjskih kož ne bo spremenila in bo tudi v glavni klavni sezoni le 2,5 tolarja za kilogram, bo tudi letos veliko kož končalo na gnojiščih, v gozdovih, na smetiščih, v grapah in drugod. Cena je tako smešno nizka, da z izkupičkom od ene kože ne bo mogoče pokriti niti prevoznih stroškov. Včasih je veljalo, da je kmet s kožo plačal mesarja, zdaj pa bi koža morala tehtati toliko kot cel prašič (okrog 180 kilogramov), pa še ne bi bilo dovolj. Slišati je, da usnjarji nočejo odkupovati kož dražje zato, ker so odrte ročno in je z njimi pri strojenju več stroškov. • • • Kolikšne so cene nekaterih kmetijskih pridelkov po slovenskih tržnicah. Krompir prodajajo v glavnem po ceni od 10 do 15 tolarjev za kilogram, kislo zelje od 35 do 50 tolarjev, kislo repo okrog 50 tolarjev za kilogram, jajca od 4 do 9 tolarjev, jabolka od 25 do 50 tolarjev, solato pa od 30 do 70 tolarjev. Lastniki gozdov o odkazilu V Vec kot polovica vprašanih pričakuje strokovno pomoč Odkazilo pomeni določiti in zaznamovati drevo za sečnjo (Gozdarski slovar, M. Brinar 1970) V letošnjih poletnih mesecih smo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo organizirali v okviru proučevanj o pridobivanju lesa v zasebnih gozdovih obsežno anketiranje lastnikov gozdov. Anketirali smo 865 naključno izbranih gozdnih posestnikov, ki imajo več kot en hektar gozda. Neodvisno od tega vzorca smo anketirali tudi nekatere svojce (63 primerov) tistih, ki so se od leta 1981. do 1990. leta smrtno ponesrečili pri delu v zasebnih gozdovih (v tem obdobju je bilo v Sloveniji 134 takih smrtnih nezgod oz. povprečno 15 na leto). Metodologija in vsebina anketnega vprašalnika je bila oblikovana pred sprejetjem moratorija za sečnjo v delu družbenih gozdov. Cilji raziskave so bili usmerjeni pred- jenju z gozdom potrebna strokovna povsem v odkrivanje problematike pridobi- moč?« Z dodatnim vprašanjem smo jih vanja lesa in k proučevanjem vzrokov ter vprašali še, kje strokovno pomoč pričaku- posledic nezgod pri delu v zasebnih gozdovih. Povsem drugotnega pomena so za cilje raziskave predstavljala vprašanja o odkazilu in nekaterih drugih dejavnosti gozdnih gospodarstev v povezavi z zasebnim sektorjem gozdarstva. V času (ne)sprejetja novega zakona o gozdovih pa je odkazilo na žalost postalo eno od ključnih problemov pri razhajanju stroke in politike. Zakaj? Zato, ker je odkazilo na eni strani predvsem strokovni problem, in zato ker kritiki gozdarstva odkazilo štejejo kot nekaj negativnega v odnosu do lastnika gozda. Pomen odkazila za gozd kot ekosistem in gozdarstvo kot (zaenkrat še) gospodarsko panogo pa ni tako enostaven. Če bi k temu problemu pristopili korektno in ob upoštevanju dokazljivih argumentov stroke in lastnikov gozdov, bi na koncu verjetno ugotovili, da so dolgoročni cilji enaki. Dolgoročni cilji pa so v zagotavljanju trajnega delovanjagoz-da kot ekosistema, ki ne bo dajal samo lesa, ampak bo opravljal tudi splošno koristne funkcije, katerih uporabnik je vsak državljan in ne samo lastnik gozda. Seveda ni namen tega prispevka politizirati o tej temi, ampak samo predstaviti rezultate naše raziskave in pojasniti metodološki pristop pri vprašanjih o odkazilu. Podatki o odkazilu iz naše raziskave so pogosto citirani in zelo različno razumljeni, z nemalokrat izraženimi dvomi o verodostojnosti podatkov. Zato bom poskušal razložiti potek anketiranja, ki zadeva odkazilo. Lastnike gozdov smo v zvezi s tem vprašali: Prvič: »Ali menite, da je pri gospodar- jejo: pri odkazilu, izvedbi sečnje, izvedbi spravila, izvedbi prevoza, izvedbi gojitvenih delih, gradnji cest in vlak, gozdnogospodarskem načrtovanju, svetovanju in kreditiranju pri nakupu opreme za delo v gozdu, pri izobraževanje za delo v gozdu. Za nepristransko interpretacijo podatkov je pomembno poudariti, da je anketirani najprej odgovarjal na zastavljeno vprašanje z da - ne, nato pa še povedal, pri kateri od devetih naštetih aktivnostih pričakuje strokovno pomoč. Drugo vprašanje pa se je glasilo: »Katere aktivnosti TOK-a vam ustrezajo«? Poleg naštetih pri prvem vprašanju, smo dodali še odkup lesa in splošni stiki z gozdarji. Tu se je lastnik za vsako aktivnost opredeljeval med tremi možnostmi: aktivnost mi ustreza, ne ustreza, ne vem oz. ne potrebujem te aktivnosti. Delež pritrdilnih odgovorov, ločeno po socio-ekonomskih tipih posesti, je naslednji: A-Strokovna pomoć pri gospod, z gozdom je potrebna Pri odkazilu pričakujem strokovno pomoč B-Aktivnost TOK pri odkazilu mi ustreza Čiste kmetije 70,9 % 52,7% 83,6% Mešane kmetije 65,8 % 49,7 H 76,7% Dopolnilne 75,4% kmetije 71,6 H 583% Ostarele kmetije 55,4 S 42,9% 623% Kmetijsko neaktivne posesti 62,8% 533% 72,1% V povprečju dve tretjini vprašanih meni, da je strokovna pomoč pri gospodarjenju z gozdom potrebna. Kljub temu da so se pri vprašanju anketirani popolnoma samostojno odločali, katere gozdarske aktivnosti se jim zdijo potrebne, je v povprečju več kot polovica anketiranih odgovorila, da pričakujejo strokovno pomoč pri odkazilu. Odkazilo so lastniki gozdov uvrstili na prvo mesto med vsemi naštetimi aktivnostmi gozdarstva pri gospodarjenju z gozdovi. Kar tri četrtine (povprečno 76 odstotkov) jih je izjavilo, da so jim dotedanje aktivnosti gozdarskih TOK-ov (drugo vprašanje) v zvezi z odkazilom ustrezale. Ti podatki jasno kažejo, da odkazilo ne predstavlja kratkega stika na relaciji lastnik - gozdarstvo, saj je le 14 odstotkov vseh izrazilo, da niso zadovoljni z gozdarji pri tem delu, ostalih 10 odstotkov lastnikov pa se ni jasno opredelilo. Kaj je v resnici predstavljal problem za lastnike gozdov, pa pove podatek, da je skoraj dve tretjini vseh izjavilo, da je bil odkup lesa neustrezen. Namesto zaključka v razmislek: Gozdarji so šolani za delo z gozdom in za gozd, lastniki gozdov pa prepričani, da je stroko* vno delo v gozdu potrebno in da pri tem pričakujejo pomoč. Odkazilo v gozdarstvu predstavlja osnovno orodje za izvajanje na* Črtovanih ukrepov pri gospodarjenju z gozdom za zagotavljanje trajnosti vseh funkcij gozdov. Mag. Mirko Medved, dipl. inž. gozd-Inštitut za lesno in gozdno gospodarstvo Vsak deveti gozdni posestnik živi od gozda Tržič, 15. novembra - V tržiški občini pokrivajo gozdovi 66 odstotkov površine občine. Več kot polovica (56 odstotkov) jih je v družbeni lasti (17 odstotkov pod moratorijem), 44 odstotkov pa v zasebni. S 4500 hektarji zasebnih gozdov gospodari 767 lastnikov, med katerimi je 62 odstotkov nekmetov. Kmetje imajo v lasti 69 odstotkov vseh zasebnih gozdov. Vsak lastnik ima povprečno šest hektarjev gozda, kar je še enkrat več od republiškega povprečja. Razdrobljenost gozdov je precejšnja: tretjina lastnikov ima manj kot hektar gozda, le 16 odstotkov lastnikov pa ima gozda več kot deset hektarjev. Kar zadeva gospodarsko odvisnost od gozda, pomeni gozd 73 odstotkom lastnikom nepomemben vir zaslužka, 16 odstotkom pomemben vir, 11 odstotkov lastnikov pa od gozda živi. V gozdovih tržiške občine je povprečno 250 kubičnih metrov lesne zaloge na hektar, v Sloveniji je to povprečje precej nižje - 185 kubičnih metrov na hektar. Na leto posekajo okrog 33 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega več kot eno tretjino v zasebnih gozdovih. Gozdarstvo pa zaposluje poldrugi odstotek aktivnega prebivalstva. • C. Z. Zakon o zadrugah Usklajevalna skupina opravila svoje delo Ljubljana, 15. novembra - Delovne skupine delegatov vseh treh zborov republiške skupščine za uskladitev različno sprejetega besedila zakona o zadrugah so po štirih sestankih izoblikovale predlog, katera dopolnila naj bi posamezni skupščinski zbori umaknili in katera naj bi sprejeli. Vsi zbori bodo morali več dopolnil umakniti kot sprejeti, največ dela pa čaka zbor združenega dela, ki je ob obravnavi zakonskega predloga imel največ pripomb na poglavje o vračanju zadružnega premoženja in lastninjenju kmetijsko-predelo-valnih podjetij. Delovne skupine predlagajo, da bi vsi zbori sprejeli dopolnjeni seznam podjetij, v kateri bi zadruge uveljavljale lastninski delež. Na novem predlaganem spisku je dvaindvajset mesnopre-delovalnih in perutninskih podjetij, devet vinskih kleti, osem mlekarn in še sedem drugih podjetij, med njimi tudi štiri podjetja z Gorenjske: Klavnica Jesenice, Mesoizdelki Škofja Loka in Spe-cerijina poslovna enota Klavnica Radovljica ter kranjska Mle-karna. Zboru združenega dela, ki je edini sprejel dopolnilo, da bi celotno poglavje o vračanju in lastninjenju zadružnega premoženja črtali, predlagajo, da to in še nekatera druga dopolnila umakne, ker sicer zadruge ne bodo mogle sodelovati pri lastninjenju nekaterih živilsko-predelovalnih podjetij. Temu zboru tudi predlagajo, da bi umaknil dopolnilo, po katerem naj bi podjetjem in zadrugam prepustili, da sami določijo kooperantski delež. # C. Z. od 1.11.1991 dalje POTROŠNIŠKO POSOJIL01+4 za okna, vhodna, notranja In garažna vrata, senčila, vrtne garniture stenske In stropne obloge 10% POPUST za hiše in montažne stene IJELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu Ujel, telefax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA SKOFJA-LOKA 064/632-270, KRANJ 064/211 232, LJUBLJANA 061/440-400 CELJE 063/25-881, MARIBOR 062/631-331MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 085/23-660, IZOLA 066*1 -238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto tal 067/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tel.: 064M1-S64, LIR Velene tel.: 063/855-646. KERA TRADE Zagone ob Savi 0601/62456, ERA Velen/e 063MS3-448 OBIŠČITE NAS NA SEJMU POHIŠTVO 91 - HALA D J 5IGLAS |.1 današnjo sindikalno prilogo, ki še vedno nosi delo-sod ^slov Glas gorenjskih sindikatov, smo pripravili v ueiovanju z Območno organizacijo svobodnih sindika-za Gorenjsko. Ta sindikat ni edini na Gorenjskem, ce-H^eni sami tovarni delavci pripadajo različnim sindikal-1 snk organizacijam. V tržiškem Peku obstajata dve, ki sta Ki'oi za delavce zaobšli vse tisto, v čemer si sicer nas-Ulujeta. Tokrat pišemo o stvareh, ki v sindikate včla- f*W gorenjskih sindikatov SSS OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO njene delavce ta čas najbolj mučijo, pa naj gre za divje lastninjenje nekdaj njihovih tovarn, za nov koncept zdravstvenega varstva, za direktorsko izogibanje podpisu podjetniških kolektivnih pogodb ali za povsem življenjska vprašanja. Delavce bo zanimalo, kako do gotovinskih posojil iz delavske hranilnice, o pravnih nasvetih, ki jih sindikalni pravniki nudijo o odkupovanju družbenih stanovanj, in slednjič tudi o prodajalnah in obratovalnicah, kjer članom sindikata ponujajo popuste. Sicer pa ponovimo vabilo k sodelovanju tudi drugim sindikatom na Gorenjskem, ki čutijo potrebo po rednem in popolnejšem obveščanju svojega Članstva. Svobodni Sindikati Slovenije ^upno za delavca vlhVarn' 0Dutve Peko Tržič delujeta dve sindikalni organizaciji, ^bodni sindikati in Neodvisnost KNSS. Kljub razlikam v pogle- ^ na reševanje delavčevega položaja sta pri posameznih akci- jnj^Pela najti stične točke. 6. novembra so imeli v Peku razšir- * krog pogajanj obeh sindikatov z vodstvom podjetja. Predmet avnave je bilo pet zahtev. Dosledno spoštovanje panožne kole- £ "* Pogodbe. Predstavniki sindikatov bodo pregledali izplačila Ktober in jih primerjali z izhodiščnimi zneski v kolektivni po- bl- Kjer bodo odstopanja, bodo zahtevali uskladitev. Ustavi- i Prodaje družbenega premoženja do sprejema lastninske zakono- Sindikata se zavzemata za ohranitev čim večjega števila delih rnest. Če bi prišlo do možnosti prodaje posameznih delov Larne, mora biti hkrati poskrbljeno za delavce, ki tam delajo. niitev programa reševanja presežnih delavcev. Mnenja o nači-Ješevanja presežkov se med sindikati in vodstvom podjetja ra-3eJ°- Slednji bo bedel predvsem nad zakonitostjo in sklad-(|1 .lJo s kolektivno pogodbo pri teh postopkih. Delavcem pa bo 111 tudi vso pomoč pri zaščiti teh pravic. Tajnost plač. 29. člen Osne kolektivne pogodbe navaja v 3. točki, da so OD delavcev IjJf.olektivni pogodbi javni, dejanski izplačani OD pa zaupni. Iio 1 k° redno spremljal usklajenost plač s panožno kolekti-t if08odbo. Zahteva po sklenitvi podjetniške kolektivne pogod-' Podjetniška pogodba sicer ni nikjer predpisana, toda sindika-)i 'trajata pri njeni sklenitvi, saj bodo imeli delavci le tako lu *nost vpliva na urejanje odnosov z vodstvom podjetja. Direk-il^e predlagal podpis podjetniške kolektivne pogodbe hkrati s ,5.Usnim preoblikovanjem podjetja. Sindikata se strinjata, če bo ^ e?na zakonodaja sprejeta do konca tega leta, drugače pa aJata na sklenitvi podjetniške pogodbe do 1. januarja 1992. ^dojenčkom na cesto! pravnik z diplomo in pravosodnim izpitom? jjate veselje do dela na področju 6|-0vnopravne zakonodaje? j*6 pripravljeni s svojim znanjem in izkušnjami -»rovati pravice delavcev? Potem se nam pridružite. ^Območni organizaciji sindikatov Gorenjske iščemo * diplomiranega pravnika s pravosodnim Izpitom *a delo v sindikalnih izpostavah na Jesenicah in v Radovljici s sedežem na Jesenicah " diplomiranega pravnika s pravosodnim Izpitom *adelo na področju svetovanja in zastopanja za sindikate katerih podjetij v občini Škofja Loka J^ndidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi 1$ dneh po objavi tega oglasa na naslov: Območna r9anizacija sindikatov Gorenjske, škofja Loka, Kidrlčeval. P Izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem branju prijav. 'o, m njegova žena, oba člana ZSSS, zaposlena v srednje dobro ,o*cih gorenjskih podjetjih sta oni dan potrkala na vrata sedeža ^ffiskih svobodnih sindikatov. On, videlo se je, da so njegove de-bi r°^e z8arane- obraz kljub mladosti utrujen, potožil je celo, da 3°'Qn, je nekako v zadregi začel pripovedovati, zakaj je pravza-Prišel. Povedal je, da so mu svetovali, naj se oglasi na sindika-tt(aJ 'am vsaj poslušajo. Žena, plaha, bledega videza v visoki no-\°s,'je k nemo strmela nekam skozi okno. Na obeh obrazih so j( ' znaki utrujenosti, strahu, žalosti in negotovosti. $$-eta v samskem domu. Ona nekaj nadstropij nižje kot on. \ So dovoljeni le preko recepcije, tak je menda hišni red. Spre-'oj'Q 'udi to. Sad občasnih zakonskih srečanj in ljubezni bo novo-to^ °e^- ki ga pričakujeta še ta mesec. Zavedata se, da žena z otroku "e more nazaj v samski dom. Spor s starši zaradi nasprotovali Vpr^° mešanemu zakonu jima je prepovedal vrnitev v rojstno K0lOskušala sta v svojih podjetjih. Prvič, zaman. Odgovor kratek, ty aiski- »tržno naravnan«, ni to naša stvar. Poskušamo skupaj. %°v.0r v podjetju sicer prijazen, toda enak kot prvič. Svetujemo hd°° na Centru za socialno delo. Stanovanjski skupnosti. Nič. Pot Vi"°^f t-^kat zasebno sobo. Ja, stanovanje imamo, ogrevano, v 1 a^'' ^el'' PoseDm vhod. kakršnega si želimo. Obraz se razve-\j ^al' ^° Pr^de tisto zlovešče vprašanje. Cena. 250, pa po mož-/>0 Vsoj za leto naprej. SPLOŠNI AKTI ALI KOLEKTIVNE POGODBE Kolektivna pogodba kot način urejanja razmerij med delavci in delodajalci si počasi utira pot v podjetja in po sklenitvi splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo tudi v zavode. Dosedanja praksa uveljavljanja tega za nas razmeroma novega akta (čeprav so že od leta 1972 najprej imeli kolektivno pogodbo delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih) kaže, da obstajajo mnoga sporna vprašanja na področju vrednotenja delovnih mest, sklepanju pogodb o zaposlitvi, nadomestil osebnega dohodka, pravic delavcev, katerih delo postane traj-no nepotrebno. Z dograjevanjem pogodb, m»M predvsem panožnih in podjetniških in s sprejetjem nove zakonodaje, delovno pravne lastninske, se bodo današnje dileme in nedorečenosti razreševale. Na tem mestu pa bi opozorila na dve zelo pogosti vprašanji v zvezi s kolektivnim pogajanjem. Podjetniška kolektivna pogodba: da ali ne? Predvsem v manjših podjetjih opažamo težnjo po ohranitvi splošnih aktov, ki so jih sicer pripravljeni uskladiti s splošno oz. panožno kolektivno pogodbo. Ob tem vodstvo in strokovne službe prepričujejo delavce, da v bistvu ni nobene razlike in s tem tudi ne potrebe po sklepanju podjetniške kolektivne pogodbe. Člen 113. Zakona o delovnih razmerjih res določa, da se kolektivna pogodba lahko sklene tudi za posamezno organizacijo ali delodajalca, kar pomeni, da ni mogoče nikogar prisiliti v to, in da ni za podjetje nobenih sankcij, če kolektivne pogodbe nima. Za delavce in s tem za sindikat pa je sklenitev kolektivne pogodbe v podjetju osnovnega pomena, saj jim daje enakopraven položaj pri urejanju odnosov z delodajalci. Ničesar, kar je med obema strankama v pogajanjih dogovorjeno, se ne sme brez pristanka nasprotne strani (spreminjati). Pogodba obvezuje obe strani k izpolnjevanju dogovorjenega. In še to, nobeno določilo podjetniške kolektivne pogodbe ne sme biti za delavca manj ugodno kot v pa-nožni ali splošni pogodbi. Zato Svobodni sindikati vztrajamo pri zahtevi po sklepanju podjetniških pogodb, kljub temu da so možnosti zagotavljanja izhodiščnih zneskov za posamezne tarifne razrede vedno manjše. Druga pesem so poslovodni delavci. Podatki kažejo, da večina podjetij ureja njihove osebne dohodke s posebno pogodbo o zaposlitvi, ki jo priporoča društvo Manager. Na tem področju se je pohitelo, medtem ko so zmerom pri roki izgovori za odlašanje, ko gre za pogodbe z delavci, Kaj storiti z zaostajanjem izplačil po kolektivni pogodbi? V sedanjih pogojih gospodarjenja velik del podjetij, ne more zagotavljati niti zmanjšanega izhodiščnega osebnega dohodka. Vztrajanje pri doslednem upoštevanju izhodišč za posamezne tarifne razrede bi pomenilo največkrat zmanjšanje števila delavcev, torej odpuščanje ali pa celo stečaj podjetja, kar pa za sindikat spet ni sprejemljivo. Delovno mesto, pa če še tako slabo plačano, je danes vrednota. Zato iščemo druge rešitve za premostitev tega brezupnega položaja. Sindikat priporoča, da se razlika med zasluženimi in izplačanimi OD ustrezno knjigovodsko evidentira. OD delavca se izračuna po kolektivni pogodbi in če izplačila ni mogoče realizirati, se izdelata dve plačilni listi: ena za izračunane OD po kolektivni pogodbi in druga za izplačane. Razlika se knjigovodsko evidentira in obravnava kot terjatev delavcev, ki se lahko realizira: - v primeru, da se izboljša gospodarjenje in s tem dohodek - kot osnova za izdajo obveznic - kot kupnina za delnice pri lastninjenju podjetja - v stečajnem postopku. Zaradi inflacije se morajo te obračunane razlike valorizirati v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen ali nominirati npr. v DEM. Podrobnejša priporočila in navodila glede izvedbe so pripravile strokovne službe ROS, čeprav sam postopek ni stvar sindikata, ampak pripravljenosti in znanja strokovnih služb v podjetjih. Milena Sitar Posojilo za člane ZSSS - kaplja v morje V območnem sindikatu Gorenjske smo se na podlagi ustanoviteljskega deleža z Delavsko hranilnico d.o.o. Ljubljana dogovorili za 400.000 tolarjev gotovinskih kreditov. Razporedili jih bomo 80 prosilcem, članom Svobodnih sindikatov gorenjskih podjetij, po 5.000 tolarjev na vsakega. Merilo za dodelitev posojila je socialni položaj prosilca. Ugotavljali ga bomo na podlagi podatkov o višini osebnih dohodkov in premoženjskega stanja, opisanega v prošnji. Upoštevali bomo tudi mnenje socialne službe podjetij in sindikalnih zaupnikov. Prosilci, ki bodo tokrat izpadli, bodo imeli možnost kandidirati na naslednjem razpisu. Sodeč po velikem zanimanju pomeni teh 80 kreditov kapljo v morje potreb. Zato večjim sindikalnim organizacijam priporočamo, da navežejo neposredne stike z Delavsko hranilnico. Možno je, da del članarine, ki po pravilniku pripada sindikatom podjetij, vežejo v hranilnici in na osnovi tega pridobijo širše možnosti za kreditiranje svojih članov. C?""0 skupaj pogovor. Računamo. Seštejemo dve plačilni listi. Kako dO StOHOVOtija %n°Vo "kovinarsko« in njeno »gostinsko«. Seštevek 314 DEM. K ^^.rini prištejemo se stroške bivanja. 80 DEM. Znese skupaj 330 Kjt. • Razlika je negativna. Saj to ni res. saj sva oba zaposlena, k Je nrana, obleka, zdravnik? Ne vem. Ne, ne moreta si privoščiti %tuSomere- te8a »razkošja«. Pa vendar otrok ne more ostati v h Snid, ne na cesti. le ? y iščemo nove možnosti. Naletimo na vrsto ovir, ki so povezalo 0 r:c*vljanstvom, ta pa s stalnim bivališčem. Tega ni, tudi za ce-'oj^Plačila stanarine. Položaj je brezupen, dnevi pričakovanega '.ti 1° Se Približujejo. Še nekaj dni. Ko bi vsaj toliko zaslužila, da kip 0 najela skromno sobo, garsonjero. Kaj ko bi še enkrat po-' v podjetju, kjer dela ona. Naj razumejo njeno stisko kot sti- % e*je. bodoče matere, če že delavec ni nič vreden. Kaj, ko hi pro Mvo samega doma. da bi vsaj nekaj časa posluš'' Mogoče nam bo uspelo, mogoče. Kaj pa, če ne? Sandi B. Odkar je bil sprejet novi stanovanjski zakon, ki omogoča ugoden odkup družbenih stanovanj, se med stanovalci le-teh pojavlja kopica vprašanj. Veliko odgovorov nanja najdemo tudi v priročniku Stanovanjska razmerja po novem, ki je pred kratkim izšel pri založbi Enotnost. Na specifična vprašanja pa ljudem, ki v zvezi z odkupom stanovanj iščejo konkretna navodila, odgovarjajo tudi v pravnih službah gorenjskih svobodnih sindikatov: Na JESENICAH ob četrtkih od 14. do 16. ure v sindikalni izpostavi, Titova 86, tel. 81-585, advokat ZDRAVKO RUS. V RADOVLJICI: ob ponedeljkih od 13. do 16. ure, v sindikalni izpostavi, Gorenjska 25, tel. 75-262, advokat ZDRAVKO RUS. V ŠKOFJI LOKI: ob torkih od 14. do 17. ure na sedežu območja, Kidričeva 1, tel. 620-201, dipl. pravnica LUCIJA VUGA. V TRŽIČU: ob sredah od 8. do 15. ure v sindikalni izpostavi, Bra-čičeva 4, tel. 50-354, dipl. pravnica LUCIJA VUGA. RADOVLJICA 1. Trgovina na drobno »ŠPAROVEC« - Železniška 3, Lesce 2. Trgovina »MOJCA«, M. Dija, Železniška 3, Lesce 3. MA-PA Majina papirnica - Železniška 12, Lesce 4. Trgovina Tekstila in obutve. Alpska 33, Lesce 5. Cvetličarna »LILIJA«, Alpska 40, Lesce 6. Trgovina »MULEJ«, Bled 7. ZOIS. Inženiring, proizvodnja, zunanja in notranja trgovina -Lancovo 7. c 8. Trgovina obutve in igrač »PEPELKA« - Linhartov trg, Radovljica 9. Splošno kleparstvo in trgovina, Janez Bohinc, Sercerjeva 1, Radovljica 10. Trgovina »LECTAR« - Linhartov trg 2, Radovljica 11. Šoping center, Radovljica 12. Optika »M«, Radovljica, Linhartov trg 12 13. Trgovina »VEZENINE« Bled, Pristava 14. Ribarnica »BARAKUDA«, Radovljica, Cankarjeva 62 15. Pa še to! Za zaključene družbe in svečane priložnosti gostišče TULIPAN, Lesce 10-odstotni popust pri koriščenju vseh vrst gostinskih storitev v vrednosti nad 500 SLT 16. Restavracija CENTER, Lesce, Alpska c. 17. Gostilna »TURIST«, Črnivec, Brezje 18. Gostilna LECTAR, Linhartov trg, Radovljica 19. Trgovina SUKNO, Zapuže 13 20. Trgovina SUKNO, Kranj, Vodopivčeva 19 21. Trgovina SUKNO, Tržič, Trg svobode 10 22. Modna hiša Pristava, Bled 23. Trgovina Prešeren, Gorica 1 pri Radovljici 24. Papirnica in drogerija POLO v Modni hiši Pristava, Bled 25. Ribarnica Ljubljana, prodajalna Kranj, C. na Brdo 47 26. Ribarnica Ljubljana, Tržaška 69 27. Trgovina CORAL, avto deli, Lesce, Alpska 33 28. Trgovina PIOMA, Blagovni center Bled, Ljubljanska c. 13 a 29. Trgovina RES Bled, Ljubljanska c. 13 a Prodajalna BAM, Bled, Trgovski center JESENICE_ 1. TEKSTIL, Titova 32 - trgovina z metrskim blagom, posteljnino, zavesami in pozamenterijo 2. TEKSTILKA, na tržnici - trgovina z volno, gobelini, lahko konfekcijo in perilom 3. KEKEC, Titova 36 - specializirana trgovina: vse za otroke od dojenčka do 14. leta 4. KONFEKCIJA, Titova 40 - lahka moška in ženska konfekcija, perilo in pokrivala 5. NOVOST, Titova 18/a - moška in ženska konfekcija, pletenine, volna, srajce, bluze, usojena galanterija 6. TKANINA, C. Zelezarjev - metraža, konfekcija, volna, perilo, posteljnina 7. PARFUMERIJA, Titova 33 - kozmetika za vse, mila, pralni praški, optika, zlatnina in okras ter foto material 8. MOJSTRANA, Triglavska 18 - mešana tekstilno-galanterijska trgovina asortimansko prilagojena potrebam kraja 9. KRANJSKA GORA, posl. 67, Borovška 92 - pretežno tekstilna trgovina z dodatnim asortimanom kot igrače, kasete, kozmetika, itd. 10DOMOPREMA, Titova 1 - trgovina s pohištvom, tehničnim blagom, akustiko, belo tehniko, malimi gospod, aparati, tapetami, de-korativo in drugimi drobnimi proizvodi za vsakodnevno rabo 11 PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA, Ledarska 4 - program gradbenega materiala 12KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE, C. Želez. 5 kemično čiščenje ŠKOFJA LOKA 1. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM "MIKOM", Ivo Kržišnik, Škofja Loka a) TRGOVINA IN DISCONT, DORFARJE b) "MINIMARKET", POD PLEVNO 2. TRGOVINA PRI "MARUŠI" ŽIRI 3. TRGOVINA IN DISCONT "ARNOL", ŽELEZNIKI 4. TRGOVINA "FRAS", GORENJA VAS 5. TRGOVINA "GAJA", ŠKOFJA LOKA - Trgovina za male živali in semena 6. TRGOVINA "SVINGA", KRANJ a) Trgovina pri "ZIHERLU" ŠKOFJA LOKA b) Trgovina VALBURGA Smlednik 7. KEMIČNA ČISTILNICA "BISTRA" ŠKOFJA LOKA a) poslovalnica Spodnji trg b) poslovalnica Mestni trg c) poslovalnica Podlubnik 8. CVETLIČARNA "FLORA", PAVLA ŠUBIC, ŠKOFJA LOKA 9. ČEVIJARNA "RATITOVEC", ŽELEZNIKI 10GOSTILNA "VIGRED" ZDRAVKO DEBELJAK, RETEČE ! 1 FRIZERSKI SALON - JOŽICA MALI, ŠKOFJA LOKA, BLAŽE-VA3 120PTIKA "MARETIČ" SPODNJI TRG, ŠKOFJA LOKA TRŽIČ 1. MERCATOR a) Blagovnica b) poslovalnica Šport c) obročno odplačilo bonov za PREHRANO 2. DISCONT CENTER, MARIJA RUPAR, TRŽIČ 3. PRODAJALNA TEKSTILNIH IZDELKOV "DONA", TRŽIČ 4. GOSTILNA - PIZZERIJA, BORIS ŠTER, TRŽIČ 5. TRGOVINA CHEMO - BARVE LAKI. TONE ZEPIČ, TRŽIČ 6 "AVTOSERV1S", MARJAN SIVIC. LOKA 80. TRŽIČ KRANJ 1. "DIOCLEN" Trgovina čistil in čistilne tehnike, DRULOVKA 2. GOSTILNA BLAŽUN, C. TALCEV, KRANJ TENIŠKO IGRIŠČE, PODBREZJE GLAS 16. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Torek, 19. novembra Bogat koledar množičnih tekaških prireditev Začetek sezone na Pokljuki Kranj, novembra - Pred kratkim so nam iz odbora za množične prireditve pri SZS poslali koledar množičnih športnorekreativnih prireditev v teku na smučeh za letošnjo sezono. Kljub denarnim težavam prirediteljev se večina tudi letos pripravlja na organizacijo tekmovanj, prvo pa bo v soboto, 14. decembra, na Pokljuki. Kot ob letošnjem odzivu organizatorjev pravi Janez Pav-čič, so bili pri SZS prijetno presenečeni, saj je kar dvanajst organizatorjev poslalo izpolnjen vprašalnik, poleg tega pa se obeta še nekaj zanimivih zimskih presenečenj za ljubitelje teka na smučeh. Startina na tekmovanjih naj bi bila od 100 do 200 SLT, na čimveč prireditvah pa bo tekmovalcem omogočeno teči v klasični ali drsalni tehniki, se pravi "prosto". Ce bodo normalne snežne razmere, bo prva tekaška prireditev 14. decembra in sicer vsakoletna spominska prireditev padlim borcem Cankarjevega bataljona na Pokljuki. To bo klasični tek na 8-kilometrski progi. Že naslednji dan, 15. decembra, bo prav tako na Pokljuki, uvodna sprehajalno tekaška prireditev "Sprehodimo se po Pokljuki" na 5- in 10- kilometrskih progah prosto. Naslednja množična tekaška prireditev bo v nedeljo. 5. januarja, prihodnje leto, ko bodo v Logatcu organizirani tako imenovani "Novoletni teki" na 6 kilometrov klasično in na 18 kilometrov prosto. V nedeljo, 12. januarja, bo patruljni tek v Dražgošah, isto nedeljo pa bo v Hotederščici tekmovanje "Po lovskih smučinah". Tekmovanje bo v klasični tehniki na 4 in 18 kilometrov. Prireditev "Dupljanski teki" je na sporedu v nedeljo, 19. januarja, potekala pa bo na 15 kilometrov klasično in 30 kilometrov prosto. V nedeljo, 26. januarja, so načrtovani "Bloški teki" na 15 kilometrov klasično in 30 kilometrov prosto. 'Tek ob baklah" v Zadvoru bo v soboto, 1. februarja, - na 3- in 5-kilometrski progi v obeh tehnikah. V nedeljo, 2. februarja, pa bodo "Koroški teki" v Kotljah. Teklo se bo na 5, 8, 12, in 24 kilometrov v obeh tehnikah. Na Črnem vrhu nad Idrijo bo v nedeljo. 9. februarja, 'Trnovski maraton" rffi 21 in 42 kilometrov v obeh tehnikah. Tekači treh dežel se bodo v nedeljo, 16. februarja, pomerili na 'Teku treh dežel - Ski tour" na 30-kilometrski progi prosto. "Bohinjski teki" na 21-kilometrski progi klasično in v drsalni tehniki so na sporedu v soboto, 22. februarja, na "Pohorski smučini" pa se bodo tekači merili v soboto, 29. februarja. "Lokvarski tek" na 8 in 6 kilometrov v klasični tehniki je na sporedu 1. marca, "Pokljuški maraton" pa 8. marca. Na Pokljuki bo tekmovanje na 21 in 42 kilometrov v klasični in drsalni tehniki, ter 8 kilometrov v klasični tehniki za družine. Marca bo v soboto, 14. marca, še Tek po Logarski dolini" na 10 kilometrov klasično in 20 kilometrov v drsalni tehniki. 15. marca so na sporedu "Partizanske smučine" v Cerknem, sezona pa naj bi se zaključila z državnim prvenstvom Slovenije v gorskem teku na smučeh za vse tekmovalne in rekreativne kategorije na 7,5- in 15-kilometrskih progah v obeh tehnikah. To tekmovanje bo na Voglu. Če bo zima bogata s snegom, se morda obeta še kakšna dodatna prireditev, sicer pa vas bomo o tekmovanjih sproti obveščali. • V. Stanovnik Gorski tekači so tekli na kronometer V kraju Feadis pri Cividalu v Italiji je bil 1. novembra gorski tek na kronometer. Proga je bila dolga 7700 metrov z 470 metri višinske razlike. Kljub dnevu mrtvih se je na tekmovanju zbralo izredno veliko tekmovalcev, zbrala se je vsa najboljša smetana italijanskih gorskih tekačev, sodelovali pa so tudi vsi najboljši slovenski gorski tekači. Na startu se je zbralo več kot 200 tekmovalcev, proga pa je potekala po asfaltu. Rezultati: 1. Andreas Velo - Italija 30:10..., 4. Roman Kejžar -Sorica 30:30, 5. Ivan Urh - Kamnik 31:11, 6. Franci Teraž - Mojstrana 31:28.... 8. Stojan Melinc - Kobarid 32:00..., 11. Edvin Kosovelj -Nova Gorica 32:20, vsi Slovenija. Za konec tekmovalne sezone v gorskih tekih pa bodo prizadevni atletski delavci iz Kobarida organizirali prvo državno prvenstvo v gorskih tekih Republike Slovenije, ki bo v soboto, 30. novembra, ob 15. uri v Kobaridu. Obenem bo tekmovanje veljalo tudi za pokal Drežnice. Proga bo dolga 7000 metrov. Lojze Kerštan »Brezdomci« znajo le zmagovati Kranj - Nogometni klub Creina s Primskovega je to nogometno jesen nedvomno v ospredju nogometnih dogajanj v gorenjskem prostoru. Poleg dejstva, da so člani tega kluba jesenski prvaki Gorenjske lige, je to uspelo tudi kadetom, ki so prejeli vsega en gol in oddali eno točko! Pionirji so na drugem mestu, mladinci pa so dosegli naravnost presenetljiv uspeh: prvo leto so nastopili v območni slovenski ligi in postali vice-prvaki, brez poraza, s točko zaostanka za Triglavom! Največji paradoks pa je, da nogometni klub sploh nima svojega igrišča in vse tekme tako rekoč »gostujejo« na stadionu v Kranju! Vadijo na tako imenovanem pomožnem igrišču ob Kokri, ki resnično ne zadošča, največ pozornosti pa namenjajo mlajšim selekcijam kluba, v katerem se je prvič podil za žogo tudi sedanji odlični strelec Zivil-Nakla Bojan Taneski! Zanimivo je, da igralci tega kluba tvorijo okostje gorenjske pionirske in zlasti kadetske reprezentance. To sta Boris Verbič in David Božič, ki je kot kadet tudi v vrhu strelcev mladinske območne lige in skupaj z ostalimi iz te generacije tvori nedvomno prihodnost gorenjskega nogometa. Prihodnje leto praznuje klub 20 let delovanja. Nogometaši si želijo, da bi zaključili z naložbami, si uredili glavno in pomožno igrišče. Pri tem si še želijo tudi sodelovanje v kraju, poudarjajo pa njihovo usmeritev: delo z mladimi, oblikovanje prve nogometne šole na Gorenjskem za vzgojo mladih talentov. Čeprav trenutno »brezdomci«, so vsi v NK Creina resnično storili ogromno. Pri tem ne gre pozabiti pomoči sponzorja - podjetja Creina, kot tudi številnih drugih - IBI-ja, Merkurja, Petrola, Gorenjske banke, Dolnova, Hotela Creine, Živil, Gorenjskega glasa. Gorenjske predilnice, Zebre, Mladinskega servisa, Slovenske hranilnice in posojilnice in številnih drugih, ki se jim zahvaljujemo na najboljši način: z goli, zmagami... Številni nastopi kegljačev na ledu Jesenice - Novo sezono so kegljači na ledu začeli z zelo obsežnim programom. Prirejajo turnirje na ledeni ploskvi v dvorani Podmežaklja na Jesenicah, sodelujejo pa tudi na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji in v Italiji. Ekipi Gradbinca in Hladne valjar-ne z Jesenic sta na tekmovanju Tri meje v Italiji v skupnem seštevku zasedli 2. mesto. Hladna Valjarna se je na dveh turnirjih s številnimi moštvi uvrstila na 7. in 8. mesto. Ekipa Gradbinca je na treh turnirjih v Avstriji zasedla 4., 9. in 10. mesto, ekipa Železarja pa prav tako na turnirju v Avstriji 8. mesto. Na Jesenicah so začeli že s klubskim prvenstvom. Po dveh kolih vodi Gradbinec (22 točk), druga je Hladna valjarna Jesenice (16) in tretja Vatrostalna (9). J. Rabič Po Alpski ligi začetek domačega hokejskega prvenstva Okrepljeni Triglav starta na četrto mest Medtem ko ljubljanska Olimpija Hertz danes igra zadnjo zaostalo tekmo v Alpski ligi, hokejisti Bleda P1 molinee in Acroni Jesenice pa so tekmovanje končali že prejšnji teden, se danes teden začenja prvo kolo Čl*' skega državnega prvenstva Slovenije v hokeju na ledu. Favoriti so gotovo ekipe, ki so nas zastopale v AlpTel 10| ligi, kranjski hokejisti pa računajo, da bi bili lahko uvrščeni tik za njimi. Kranj, 15. novembra - To, da je hokej v Kranju doživljal boljše in slabše čase, vedo vsi, ki so zadnjih sedemindvajset let spremljali razvoj domačega kluba - najsi bo igralci, kot tudi funkcionarji in gledalci. Slednji so, pač glede na uspehe, bolj ali manj množično hodili na tribune ob ledeni ploskvi. Letošnje državno prvenstvo Slovenije pa bo po kvaliteti gotovo takšno, kakršnega so si lahko želeli klubi in igralci, na svoj račun pa bodo tudi v Kranju spet prišli gledalci. "V Kranju je leta 1964 nekaj navdušencev za hokej ustanovilo klub "Asparagus". Na teniškem igrišču v športnem parku so si uredili prvo ledeno ploskev in začeli s pripravami. Igralcev je bilo vedno več in leta 1968 so se preimenovali v H K Triglav. Začeli so tekmovati v slovenski ligi. Kot slovenski prvaki so se uvrstili v drugo zvezno ligo. V sezoni 1979/80 pa se je Triglav kot prvak te lige prvič uvrstil v prvo zvezno hokejsko ligo. V Kranju še ni bilo umetnega drsališča, pa tudi denarja za tekmovanje v prvi ligi ni bilo. Leta 1981 je Kranj s pomočjo občine, delovnih organizacij in drobnega gospodarstva zgradil večnamensko halo, v kateri naj bi bil šest mesecev na leto prostor tudi za ledeno ploskev. Triglav se je z resnim delom pod vodstvom trenerja Zdravka Sa-jovca v sezoni 1982/83 ponovno uvrstil v prvo zvezno ligo. Zaradi pomanjkanja denarja in slabih pogojev dela je Triglav ostal med drugoligaši in mesto v prvi ligi odstopil slabši ekipi. Podobno se je zgodilo v sezoni 1985/86, ko spet ni bilo dovolj denarja," opisuje dosedanje delo v klubu predsednik HK Triglav Jože Šoba. Hokejisti Triglava so se na sezono začeli pripravljati že sep- tembra, ko so trikrat tedensko hodili na treninge na Bled. Zaradi pomanjkanja denarja pa niso odšli na Češko. 'Triglav se je do sedaj okrepil z enim ruskim igralcem, resno pa se pogovarjamo s tremi igralci iz Ljubljane in tremi iz Češkoslovaške. Trener ekipe je zaenkrat predsednik strokovnega sveta Milan Grah, vendar bo po novem glavni trener češki trener Pavel Bakus. Ključni igralci v napadu bodo Krutov, Drinovc, Prusnik in češki igralci Juriček, Bulon in Pokorni. Pri bekih pa imamo nekaj zelo obetavnih mladih igralcev. Najtežje tekme nas čakajo takoj na začetku, ko doma igramo z Bledom Promolineo. nato gostu- jjofj Prvenstvena tekma M* ^ro Triglavom in Slavijo**** to sredo ob 18.30 *gj Gorenjskem sejmu, nas uvršča v play off, v Nj; a°1 ni vanje prvenstva v prvi A \Wm pa bomo peti, igramo za uvrSpfi 0(jta od petega do osmega mesl.a, Jj^'j B ligi s tem, da se nam pridflj še dva zagrebška kluba," pre zono pravi Jože Šoba. vn0 V zadnjem času je P«*,0JN pritiska s strani Švice in J%Pfirrt tof, Jože Šoba, predsednik HK Triglav jemo pri Olimpiji Hertzu in nato doma gostimo Acroni Jesenice. Naše tekme bodo ob torkih in sobotah z začetkom ob 17.30 uri. Z "vsemi štirimi" se bomo borili, da bi bili četrti, kajti to mesto Francije, da bi sodelovali v ski ligi, kar pa pomeni, da t" Pri HZ Slovenije so pred kratkim sprejeli nov sistem tekmovanja v državni ligi za letošnjo sezono. V prvem delu prvenstva, ki se začne prihodnji torek, 26. novembra, in konča v torek, 14. januarja, bo sodelovalo osem slovenskih moštev: Acroni Jesenice, Bled Promoli-nea, Jesenice, Triglav, Olimpija, Olimpija Hertz. Slavijo in Cinkarna Celje. Igralo se bo v dvokrožni ligi (vsak z vsakim doma in v go-steh, nato pa bodo prva štiri moštva igrala štiri krožne lige, ostalim štirim ekipam pa se bosta priključili še dve ekipi iz slovensko - hrvaške lige. Na koncu tekmovanja bo v obeh skupinah plav off. V finalu in polfinalu za naslov slovenskega pnaka se bo igralo na tri zmage, za uvrstitev od petega do osmega mesta pa na dve zmagi. Tekme v prvem delu prvenstva bodo na sporedu ob torkih in petkih, razen v Kranju, kjer bo drugi igralni dan sobota. rala Slovenija imeti še dva k' , ^ ki bi nastopala v tej ligi. S pf^ Njen se že kaže na Triglav in C"? u |a|» no Celje. Vendar, dokler Tr'0 ^ ne bo dobil ledene ploskve jjjj začetku septembra, toliko i ne moremo pogovarjati o T^Erjp ligi in kvalitetnem razvoju J1 ^ . ja v Kranju," je tudi poveda' . /"i Soba. • V. Stanovnik Len< ►no In. HITRO, SOLIDNO, POCENI! marCun RADOMLJE PRI DOMŽALAH IZDELUJEMO VSE VRSTE IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNE AVTOMOBILE informacije 061/727-924 &r Plavanje Štirje rekordi Alenke Kejžar Celje - Celjski plavalni klub Neptun je minulo soboto in nedeljo organiziral 6. mednarodni miting za Pokal mesta Celja, na katerem so poleg desetih slovenskih klubov nastopili tudi tekmovalci zagrebškega Medveščaka in Mladosti ter plavalci iz Pieštanva (ČSR). Tekmovalci so plavali v treh kategorijah: kadeti, mladinci in člani, vse h skupaj pa se je zbralo 172. Pokal je osvojila najboljša trojka, ki je prišla iz Ljubljane. Brata Majcen in Bučar so zbrali 4.822 točk in tako popravili najboljši rezultat, ki ga je doslej imela trojka Jadrana iz Splita (4.799 točk), Igor Majcen pa je tudi popravil najboljši rezultat posameznika, ki je prej znašal 893 točk. zdaj pa je 911 točk - tako prej kot zdaj gre za rezultat I. Majcna na 400 kravi s tem, da je prej plaval 3:56,56, zdaj pa 3:54.10, Druga je bila trojka mariborskega Branika, tretja zagrebške Mladosti, četrta Radovljice, ki je zbrala 4.388 točk, peti pa so bili Triglavani s 4.208 točkami. Ljubljana je tako že tretjič osvojila Pokal mesta Celja, Triglavu pa je to uspelo dvakrat. Med najuspešnejšimi tekmovalci sploh je bila Radovljičanka Alenka Kejžar, ki je nastopila štirikrat, vsakič pa je v svoji kategoriji zmagala z novim (pionirskim) državnim rekordom! 100 m prsno je preplavala v času 1:15,20, 200 m pa 2:40.10, hrbtno je 200 m preplavala v času 2:25.90, 200 m mešano pa 2:26,00. Alenka Kejžar je bila edina gorenjska kadetinja, ki se je uvrstila med prve tri - na stopničkah tudi ni bilo nobenega gorenjskega kadeta. Pri mladincih pa so se Gorcnj- PK Triglav tudi letos organizira preskus znanja plavanja učencev prvih in drugih razredov, in sicer bodo to sredo (20. novembra) na vrsti prvo-šolčki. v četrtek (21. nov.) pa drugošolčki. Obakrat se bo testiranje začelo ob 18. uri in bo trajalo do 20. ure. Preskus bo v zimskem bazenu, testiranci pa naj s seboj prinesejo kopalke in brisačo, fen za sušenje las in nikar naj ne pozabijo na topla oblačila in volneno kapo! Vabljeni vsi, ki menite, da ste ali pa bi bili radi dobri plavalci! LIGAŠKI IZIDI Slovenska nogometna liga Naklo - Naklo : Eurospekter Ljubljana 1:0 (0:0) r/ KOŠARKA 1. slovenska košarkarska liga - moški (zelena skup"1 Ljubljana - Smelt Olimpija : Triglav 107:71 (49:34) 1. slovenska košarkarska liga - ženske Škofja Loka - Odeja Marmor : Kozm. Afrodita 77:97 Kranj - Kranj : Induplati Domžale 100:88 (53:38) gnusna Superliga Bled - Bled ženske Celje 3:1 ( 11, 12, ci izkazali takole: 100 m kravi 1. Kirbiš (TK) 0:55,50; 400 m kravi 3. Resman (TK) 4:19,90; 200 m hrbet 2. Milenkovič (TK) 2:14.20; 200 m mešano 2. Milenkovič (TK) 2:25,70. Med mladinkami so vidnejše uvrstitve dosegle 100 m hrbet 1. Mašič (RR) 1:10,30; 200 m hrbet 1. Mašič (RR) 2:28,20, 2. Jereb (TK) 2:32.80 in 200 m delfin 3. Studen (TK) 2:36,90. Med člani ni nihče dosegel prvega, drugega ali tretjega mesta, pri dekletih pa je bila bera boljša; 100 m kravi 3. Mladenovič (TK) 1:01.17; 200 m kravi I. Kejžar N. (RR) 2:10,70; 400 m kravi 2. Jamnik Ma. (TK) 4:33,40; 200 m delfin I. Rob (RR) 2:24,60; 100 m hrbet 2. Blatnik (TK) 1:07.90. 3. Rob (RR) 1:08.00; 200 m hrbet 2. Blatnik (TK) 2:24.10, 3. Kejžar Na. (RR) 2:28,80; 200 m mešano 1. Rob (RR) 2:22.30. 2. Kejžar Na. (RR) 2:25.80. 3. Jamnik Ma. (TK) 2:30,60. Ilija Bregar H- KEGLJANJE AS liga - ženske Ankaran - Adria : Kranj 2326 : 2308 1. liga - moški Gorica - Gorica : Triglav 5252 : 5265 "/L NAMIZNI TENIS Super SNTL - moški Novo Mesto - Novotehna C ROKOMET Superliga - moški Ljubljana - Kolinska Slovan : Preddvor 23:18 (10:5) Super liga - ženske Kranj - Kranj : Primož 25:17 (13:12) Slovenska rokometna liga - moški Škofja Loka - Šešir : Dobova 21:20 (13:8) Merkur 6:3 Nogomet Enajsta zmaga Živil - Naklo Naklo, 17. novembra - Minulo nedeljo so nogometaši Živil -Nakla doma gostili ekipo Eurospekter iz Ljubljane. Kljub mrzlem in vetrovnem vremenu je ob igrišče prišlo več kot tisoč gledalcev, ki so v prvem polčasu gledali izenačeno igro obeh moštev. V drugem polčasu se večino napadali domači nogometaši, vendar so se gostje dobro branili. Tako je mrežo šele v 88. minuti zatresel Andrej Jerina in postavil končni rezultat 1:0 za Živila - Naklo. Naklanski nogometaši so osvojili novi pomebni točki v boju za vrh lestvice. Tri kola pred koncem jesenskega dela so z 26 točkami na odličnem tretjem mestu, naslednjo nedeljo pa odhajajo na težko gostovanje k vodili ekipi Branik Maribor. • D. Jošt Božično smučanje za najmlajše Kranj, 15. novembra - Pri ZTKO Kranj tudi letos pripravij3^ ^ei sto programov za najmlajše smučarje. Prvič se bodo •an'c%' Je smučarskih zavojev že med božičnimi počitnicami (cc ei,(Vj7 ob večerih veliko priložnosti za petje, ples in zabavo. Vsi, kl S tošnje božične praznike radi izkoristili za nabiranje smučar p znanja na Pokljuki ali praznično smučanje omogočili vsaj „, lajšim, se lahko za natančnejše informacije po telefonu al' fuMf. no pozanimate na ZTKO Kranj (tel. 211-176 ali 211 -235) a vam bodo tudi povedali vse o plačilnih pogojih, še ugodne cene pa so za tiste, ki bodo prvi obrok plačali do ? vembra. • V. S. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN a s konkurenčno klavzulo Karadi ženine obrti ob službo PREJELI SMO Stališče, prošnja in poziv '|jePubliško sodišče združenega dela zavrnilo pritožbo EGP Škofja Loka in potrdilo prvo- Liberalno-demo- kratske stranke ob imenovanjih ravnateljev! Loka, 18. novembra - 27. junija lani se je grafični inženir V »£l s Trate' po dvanaistjh ,etin de,a v EGP Škofja Loka, /f o e' "a cesti. Tega dne je delavski svet odločil, da mu preneha de-' 0 razmerje in mu prepovedal vstop v podjetje. Razlog za disci- te. .Urenčne klavzule po zakonu o delovnih razmerjih. Mesec dni (Ji. narr>reč Derlinkova žena popoldansko obrt lepljenja in seji 'Janja koledarjev ter lepljenja PVC in škatlic iz leta 1988 sprejela v redno obrt. ] enjsko odločbo kranjskega sodišča v korist "vrženega" delavca Mira Derlinka. "^i ukrep prenehanja delovnega razmerja naj bi bila kršitev redno obrt. V EGP so Miru Derlinku iliiW ' da je za 'astno oziroma IsUltl'"0 korist opravljal dela in »Ho a' pos!e' ki sodijo v delo-)% P°dročje oziroma dejav-itj} Podjetja. Najbolj očiten 4l\£T tovrstne "kraje" naj bi ^'rnanah skupščine občine ^j..0fja Loka za leto 1989, ki ga ih dt" izdelala Branka Derlink. kljai-n m°? naj bi podjetju "spe-jjj tudi naročila loškega A a.Vstvene8a doma in nekateri jtv drugih poslovnih partner-o^Gf> S0 včas'n sodelovali z J" pr^'ro Derlink se je na ukrep ^ a pehanja delovnega razmerja Pritožil na sodišče združene-j^aela v Kranju. Sodišče je j,.ernbra lani razveljavilo vse ^ePe disciplinske komisije >{. " delavskega sveta in di-^ol°rja, odločilo, da mu delo-|j razmerje ni prenehalo in „ °?ora podjetje Miru Derlip-)|^l2P'ačati vse "zamujene" ter stroške sodnega po- stopka z obrestmi vred. Sodišče je namreč ugotovilo, da Miro Derlink ni kršil konkurenčne klavzule, saj je njegova žena pridobivala naročila in dela opravljala sama oziroma pogodbeno z zasebnim tiskarjem iz Kranja. Tudi sporni Almanah so ji zaupali na loški občini, kjer je bila prej zaposlena, brez moževih poznanstev, zaradi nižje cene in ugodnejšega roka izdelave, kar so priče potrdile na sodišču. Glede konkurence v Zdravstvenem domu Škofja Loka pa je sodišče ugotovilo, da Derlinkova žena -obrtnica v očitanem letu 1990 zanj sploh ni ničesar delala. Skratka, "dokazi" Embalažno-grafičnega podjetja proti Miru Derlinku so bili na povsem trhlih nogah. Odstavljeni delavec bi se moral že decembra lani vrniti na delo. Žal se je njegova negotovost podaljšala. V podjetju so se namreč na odločbo kranjskega sodišča pritožili. Pred dnevi, 24. oktobra, je republiško sodišče združenega dela njihovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prvostopenjskega sodišča iz Kranja. Miro Derlink je torej našel svojo pravico. Vrača se v podjetje, iz katerega so ga po dvanajstih letih - sam je prepričan, da poštenega dela - izgnali na pragu lanskega poletja. Ne ve sicer, kaj bo storil kasneje, najbrž bo težko zdržal v kolektivu, katerega poslovodstvo je na njem prvič preskušalo moč konkurenčne klavzule. »Včasih sem mislil, da sodišče združenega dela daje potuho lenuhom, barabam, simulantom,« pravi po končanem "procesu" Miro Derlink. »Zdaj sem na lastni koži izkusil, kaj se zgodi, če se direktor zaroti proti tebi. Konkurenčna klavzula je bila predvsem uradni povod, da se me znebi, saj sva že prej nekajkrat prišla navzkriž, piko na i je dala inventura za leto 1989, ko sem kot predsednik centralne inventurne komisije ugotovil vrsto pomanjkljivosti v evidenci opreme in nato na oceno, češ da je bilo delo malomarno opravljeno, nasprotoval popravljanju inventurnih zapisnikov in zagrozil z zunanjo kontrolo.« Miro Derlink je pred leti nasprotoval tudi ukinitvi tiskarne v podjetju, ker da dohodkovno ni bila več zanimiva. Ko pa je direktorju ponudil, da bi po zgledu nekdanjega sekretarja ter vodje tehnologije, ki sta od EGP kot zasebnika prevzela plastiko, kupil stroje in postal kooperant podjetja, je bila licitacija le za družbeni sektor. Te in podobne "malenkosti" so ga junija lani končno stale službo. Ironija je, dodaja žena Branka, da v času, kar ima obrt, kot "konkurentka" EGP ni zlepila niti ene same škatle. • H. Jelovčan ,raga vožnja s kurilnim oljem ršitelji ob svoja vozila 'iubljana, 15. novembra - Zaradi povečane nenamenske Porabe kurilnega olja za pogon motornih vozil so delavci FOrnetne milice ter tržne in davčne inšpekcije 13., 14. in ,y novembra pregledovali rezervoarje motornih vozil. Vo-1*80 ustavljali na cestah - na Gorenjskem v Šenčurju in ■"'Piči pri Škofji Loki - na gradbiščih in kmetijskih površi- ah v različnih krajih Slovenije. i Vzorce goriva so vzeli iz 22 osebnih vozil, 56 tovornja-l°v» štirih traktorjev, enega delovnega stroja in enega avto-. Usa. Kurilno olje so kot pogonsko gorivo odkrili v treh to-°rnjakih, v enem osebnem avtomobilu in v traktorju. Vsa °zila so lastnikom zasegli, kršitelje pa predlagali v posto-Pl pri sodniku za prekrške. i.. Glavni republiški tržni inšpektor ob tem ugotavlja, da 'Jub ostrim kaznim in odvzemu motornega vozila številni s02niki še vedno tvegajo in vozijo na cenejše kurilno olje. I^to bodo policisti in inšpektorji občasno še preverjali, a*šno gorivo točijo vozniki. JHaLO, 93 ^to v plamenih Črne točke na cesti Kranj - Mengeš V dvanajstih letih 24 mrtvih Kranj, 18. novembra - Roman Justin z oddelka milice v Cerkljah je strnil poročilo o vse pogostejših prometnih nezgodah na cesti Kranj - Mengeš. Statistika je res grozljiva: od leta 1979 do drugega polletja letos je bilo na tej cesti 161 prometnih nezgod, ki so terjale 24 mrtvih, 61 hudo in 114 lažje ranjenih. V UNZ Kranj so poročilo posredovali republiškemu ministrstvu za promet in zveze in mu svetovali, naj oblikuje komisijo in poišče ustrezne rešitve. Cesta je namreč zaradi gostega prometa, zlasti tovornega, iz leta v leto slabša, na posameznih mestih ugreznjena, s koles-nicami, neutrjenimi bankinami, zlasti nevarna v slabem vremenu, megli, na delih, kjer seka gozda, so pozimi pogoste poledice, snegolomi, vetrolomi, dodatno nevarnost povzroča tudi divjad. Razen štirinajstih križišč je na cesti tudi več manjših priključkov, od tega kar pet za Šenčur, štirje za Zg. in Sp. Brnik, dve za Lahovče, v križiščih manjkajo pasovi za zavijanje v leto, skratka, cesta naravnost kliče po nujni modernizaciji in obnovi. • H. J. i l |P»Ji 18. novembra - Kranjske poklicne gasilce so minuli 1 den samo enkrat klicali k požaru. V nedeljo se je vnel j,.°tor avtomobila v križišču proti Šenčurju. Gasilci so pri-1 hitro in avto rešili. V torek, četrtek in nedeljo so vlekli a ceste prevrnjene avtomobile v Šmarjetni gori, Miljah in a kranjski obvoznici, i. ^ tovna Podstrešju svoje hiše našel ročno bombo iz druge sve- V soboto popoldne je Tone P. iz Vincarij pri Škofji Lo-I podstrešju svoje hiše našel ročno bombo iz druge sve-uVne vojne. Gasilski pirotehnik je bombo odpeljal in dea- - Izposoja ošabnih avtomobilov . vojnje porok z voznikom In Vlckso kamero - R€NT-fl - CAR - 37 i Fer Čolnar Drevesa v gozdu Lojze je imel zdravila, obveze in drugo, kar so potrebovali. M. ^eki ljudje so pripeljali na kolodvor velike žaklje - okoli 50 i^:et°v - ki so jih zbrali zagrebški Srbi. Ko so jih hoteli razdeliti, Je vmešala straža. v vagone. Za pakete bomo dali poseben va- )h v>Ne, to ne sme loj ^o je manjkalo le še nekaj minut do odhoda transporta, je Lj e nekako, kljub svoji kratkovidnosti, opazil, da vagon s pa-^ >ii{an.' Priključen vlaku. Zagnal je vik in krik in eden izmed želez-\Fjev Je zlezel med vagone ter ga priključil. Ustaši so namreč Zagrebu... izvali vagon s paketi enostavno pustiti v Zagr iig £e naslednjega dne sta se oglasila pri Lojzetu v stanovanju VfYanko Vasilič in univerzitetni profesor dr. Marko Vidako-lOfj , blečena sta bila zelo slovesno ter sta se prišla zahvalit za tLe'°vanje pri pomoči srbskim materam in otrokom v imenu ir0j?e Budisavljevič, žene svetovno znanega zagrebškega kirurga .dr. Budisavljeviča, zagrebškega Srba (kot eden izmed naj-J lr> kirurgov, je pred vojno operiral tudi kralja Aleksandra). K ^d Budisavljevičeve sta prinesla pismo, naslovljeno na slo-Skl Rdeči križ: prilikom dočeka interniranih grčko-istočnih žena in djece °°or-Grada dne 30.o. mj. pružili ste mi svoju veliku i dragoc- jenu pomoč. Dirnuta sam Vašim činom, molim Vas primite moju srdačnu zahvalnost - Diana Budisavljevič.« Pismo je imelo na zgornjem desnem kraju velike kratice D B, s podpisom Zagreb, Svaličev trg 12 in je bilo datirano z 31. 3. 1942. Čez nekaj dni se je Lojze odločil, da gre pogledat k Budisa-vljevićevim. Sprejela ga je neka spletična in ga odpeljala k prof. dr. Budisavljeviču. Bil je v polni depresiji, saj je pred kratkim padlo veliko ljudi v bitki za Sevastopolj. »Poglejte, sem kirurg, pazim na vsak živec. Tu pa enostavno koljejo na tisoče ljudi...« Ob velikih morijah je pričel premišljevati, ali je njegov poklic sploh kaj vreden, ali ima sploh kakšen smisel... V sprejemnici pri kirurgovi ženi je bilo več gostov. Med njimi sta bila tudi dr. Vidakovič in ing. Vasilič. Gospa Budisavljevič je bila sicer po rodu Nemka in je zelo slabo govorila srbsko, vendar je bilo pri njej zbirališče zagrebških Srbov. V pogovoru ji je Lojze omenil, da ima dovolj ribjega olja (s pomočjo mariborskega zdravnika dr. Mariniča ga je dobil 50 litrov in so ga prelili v skladišču v manjše steklenice, ki so jih pustili Čukovi). Povedal jim je, da jim ga lahko, da kolikor hočejo. »Potrebujemo ga, kolikor ga lahko daste.« »Bo deset steklenic dovolj, lahko jih dam 20...« Steklenice so bile po 7 del. Verjetno so mislili, da hoče trgovati. »Po čem pa ste ga pripravljeni dati?« »Po šest kun, kot stanejo prazne steklenice.« Steklenice so bile Čukove in jih ni hotel enostavno jemati iz magacina. K Budisavljevičevim ni zahajal pogosto. Vsak dan okoli 15. ure so imeli nekakšna družabna srečanja in ne bi bilo olikano, če bi odhajal predčasno, vendar pa ni imel časa posedati pri njih celo popoldne. Izvedel je le toliko, da organizirano, seveda povsem ilegalno, pomagajo Srbom, ki so jih ustaši pahnili v nesrečo. To so bili večinoma bogati finančniki, ugledni ljudje povezani z denarjem t. j. krogom, ki niso želeli priti v odkrita navzkrižja niti z ustaši. Majava tla Podpredsednika hrvaškega Rdečega križa dr. Katičiča so ustaši v začetku leta 1942 zaprli z obtožbo, da je prostozidar. Za tem je začela počasi odhajati vsa »zlata skupina« hrvaškega Rdečega križa: dr. Hočevar, prof. Bresler in drugi. Od izredno delavnega vodstva je ostala edino Jana Koch, podpredsednica podmladka. Za novega predsednika so imenovali okulista dr. Huhna. Lojze se mu je hotel na vsak način prikupiti. Ker je bil na svojem področju res strokovnjak, je šel k njemu na pregled oči. Bil je prijazen, vendar zelo nedostopen. Lojze je še vedno hodil na hrvaški Rdeči križ. Nekoč je imel pred dr. Huhnom odprto listnico, v kateri je bilo tudi potrdilo, da je član hrvaškega RK in delegat slovenskega RK. Ko je to zagledal, jo je hotel vzeti, češ da ne velja več. »To potrebujem za svoj dokumentacijo...« Dr. Hiihn je potrdilo sicer pustil, vendar je čez napisal »Ne važi više« in se podpisal. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torel<, 1.9. novembra 199' GORENJECOMMERCE NOVO NOVO NOVO NOVO BELA TEHNIKA MALI GOSPODINJSKI APARATI ELEKTRONIKA POSODA WMF ROČNA ORODJA IN ŠE IN ŠE... VAŠA NOVA PRODAJALNA! BLED do.o POOBLAŠČENA PRODAJALNA - Rožna dolina 40, LESCE, tel: 064/74-932 GORENJECOMMERCE NOVEMBRA CENEJE... ... v Merkurjevih prodajalnah! kolesa klasična in športna 20 % ROG gorska 15% aa o/ trezorji PRIMAT in vsi *u /0 izdelki ARMAL in UNITAS vsi izdelki KRKA, SIPOREX, OPEKARNA (Novoterm, silikatna in druga opeka) '0 10 VrVS'izdelk'IZ0LIRKA 0 (protipožarna vrata, hidroizolacija, trakovi,...) NOVOLIT (kombivol,...) in tervol TERMO Samo do 28.11., za takojšnja plačila nad 2.000 SLT in člane stanovanjskih zadrug. MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam nov 4-nilni. namizni OVERLOCK. ^ 216-153_18459 l/posoja VIDEO KAMER, uporaba eno stavna. «g 241-265_20527 Malo rabljen KIPPERSBUSCH štedilnik, poceni prodam. Hengman, Struževo 14/a, Kranj_20837 Prodam OBRAČALNIK za BCS kosilni-co. g 65-154_20838 Prodam VIDEOKAMERO Hitachi, staro 3 mesece, g 215-212_20844 Prodam ELEKTROMOTOR, 18 KW. flf 64-002_20851 OVERLOCK Pfaff, nov z garancijo, prodam *gf 215-650_20854 Pomivalni STROJ Iskra, prodam za 5.000 SLT. "g 633-690_20856 Kupim VENTILATOR za sušenje sena, 5 KW flf- 58-502 _20864 Satelitske ANTENE, dobava takoj. g 242-864, po 15. uri_20868 Ugodno prodam FIAT 132 S, plinsko na-pravo. tf 217-437_20870 DEUTZ 60, 1280 ur, z lokom in kompresorjem, prodam, flf 061/621-497 20875 Kupim električni PISALNI STROJ. fl? 061/613-092_20876 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 KW. ^ zvečer --—I POLAGANJE tapet, BELJENJE m , SKANJE. "gf 241-483_ Atelje Vasja IZDELUJE tipske ^ stavb, g 323-878 Računalniško VODIM knjige za ob^jj in podjetja. 74-916_ ___ Če imate težave s SLADKORNO, čite nag* 802-581_____ POPRAVIJAM mikrovalovne vseh vrst. g 74-331_ RTV SERVIS avdio in video aparat«^ Bitnje 65. g» 325-589____*L ŠIVAM po meri in POPRAVLJAM I fekcijo. g 802-170_ OBLAČILA Prodam novo žensko JAKNO Nut^ 38. tj 74-447_ Prodam novo krzneno JAKNO. tt 200 DEM, g 84-216__> Ženski zimski PLAŠČ, moder, št-42J dam. g 52-134_ OTROŠKA OPREMA Otroški STOLČKI z mizico naprej 57-313___i Ugodno prodam globok otroški ČEK Tribuna, g 49-530___j. Otroški Chicco NAHRBTNIK ufi prodam, g 83-193_____9 Prodam otroško POSTELJICO z j0^ ■g 85-429___t * Kombiniran otroški VOZIČEK ?e*j met. prodam, g 620-757 OSTALO Prodam invalidski VOZIČEK. D«2^ Bohinjska Bela 14___J>. Novo prodam: SPALNO VREČO>% HRBTNIK. g 216-325___, Prodam KNJIGE Nobelovci g 73 Naprodaj več tisoč različnih KNJI^j _Jk Prodam DRVA, g 66-105 __^ PRIROČNIKI \Vindows 3.0 po 640^ g 621-932 ___*✓* Mešalno MIZO 16/2, montarbo, prodam, g 631-746 ___Jy> Prodam medicinsko zakonsko POSJ^ NINO ALG, g 622-492____, Prodam večjo količino PLESKAJ LESTEV, g 216-H5 Rambo NOZ prodam za I500io0^ nov. 'St 633-488. Simon___-y Prodam trda DRVA. Jerala. PodKi 218. Duplje Poceni prodam CISTERNO iz 4mm '] za. 1.000 litrov, flf 46-319 Braun MREŽICE za brivski apura'- j 802-581 Prodam KIPAR VENTIL - svečo, nje g 421-550 Prodam f IŽOLOVKE. g 622-62^ PRIDELKI Prodam jedilno KORENJE - rde^J 312-300___M Po 8 SLT semenski KROMPIR D$ Poljšica 4, Podnart ^___^>< Prodam semenski KROMPIR. 8r<$}i Savi 19. Mavčiče__ Prodam REPO za krmo. Voklo ^ 49-324___ Prodam RDEČO PESO "Bikor". v°!$« Prodam JABOLKA Bobove. Buko\ 15. Selca___J>A KROMPIR prodam. Prosen. Strahi^ Naklo, flf 48-525____iljj Prodam semenski KROMPIR- "]o; Sante Kenehek. flf 421-076 POSESTI Prodam NJIVO v Predosljah pri ^4 ■gf 421-233 ____% Prodam NJIVO 3000 kvad.m.. V fo Pri Bledu prodam gradbeno PAR^Sj Mirič, Ljubljanska 28, Bled Na Jesenicah oddam pokrit PRO^ parcelo, flf 75-595 Oddam GARAŽO. Staneta Žagi»rJVJ Kranj, g 212-552 Prodam enemu ali več 'r,leICS„wi^' 3.400 kvad, m. ZEMLJIŠČA v jejj « pri Kranju, kjer je možna zazidav slov v oglasnem oddelku^___ Prodam GARAŽO s parcelo. W Prodam 324-328 GARAŽO na Planin',,^ Najamem GARAŽO g _—-m HIŠO na Drulovki zamenjam & Sk. Loki. Tfr 622-878___ PRIREDITVE PLESNA ŠOLA Kranj vas vabi v 1# SNE TEČAJE za otroke, mladino » JU' sle; AEROBIKO in JAZZ BALE' ^ macije na 327-949____-r^i«1 Plesna šola v Radovljici. Vablj«!!^ nedeljo in četrtek v PLESNE Tb e{0^ otroke, mladino in odrasle ter * jO flf 327-949, dopoldan STAN. OPREMA •"rodam okroglo MIZO in 4 STOLE, "g? «^765_209 ll Raztegljiv FOTEU ugodno prodam, g 325-857. zvečer_ 20925 Vodarn mini KUHINJO, g 218-8I9, *večer 21006 Prodam novo OKNO. 180 x 140. g 221-321 int. 3569 2I007 Prodam pomivalno MIZO (dvojno kori-83-080_2I02I Prodam novo, vezano OKNO. 100 x I40 ^aluzijo. 421-718_20472 Prodam GOLF CLB, letnik september 1991. g 43-303_20592 Prodam R 4 GTL; letnik 1986, bel, za 3.300 DEM.g 326-653 20642 Prodam GOLF, letnik 1984. diesel, 92.000 KM. g 324-164 20758 Prodam VW Hrošč, letnik 1976 z okvaro motorja, g 64-084_ 20841 Ugodno prodam R 4, letnik 1981. g 622-089 20846 Prodam OPEL Kadett 13 GLS, letnik 1985. Alpska 13. Bled_20847 ASTRA OPEL, najnovejši modeli, direktno iz NEMČIJE, z notranjo opremo, za nemško tržišče - vgrajen radio, omejeno število vozil, g 061/265-652, po 17. uri Ugodno prodam rdeč JUGO 55 Koral, •gf 48-570, popoldan 20853 RAL1.Y R4 GTL. letnik 1986, školjka 1989, prodam g 218-647 20857 GOLF JL, letnik 1980, prodam. Gorice 26, g 46-146 20865 GOLF JGL, prodam, letnik 1980, ugodno, "gf 323-265_20869 ABC RENTACAR na letališču Brnik g 261-000 i nt. 494 20874 MERCEDES 230 E, star 1 mesec, prodam ali menjam za manjše vozilo, g 83-197 int. 2, dopoldan ali 85-406, popoldan ZA ZDRAVJE Morje je simbol življenjske dinamike. Morsko blato je topla greda. Morski zrak je dih življenja. Zdravilni splet treh sestavin, povezan s strokovnim znanjem in medicinsko opremo, to je ZDRAVILIŠČE STRUNJAN Hotel se lahko pohvali z najvišjo letno zasedenostjo na vsej slovenski in istrski obali, zahvaljujoč predvsem celovitemu in učinkovitemu zdravljenju pljučnih obolenj, revmatičnih obolenj in poškodb na gibalih. ZDRAVLJENJE PLJUČNIH BOLEZNI Vse večja onesnaženost zraka in strupenih snovi v našem okolju sta pripeljala do velikega porasta bolezni dihal. Gre predvsem za kronične obstruktivne pljučne bolezni, pjjučni emifizem in bronhialna astma. Zal so danes najpogostejši pljučni bolniki mlajši otroci, ki so najmanj odporni.na škodljive vplive onesnaženosti zraka. Zlasti prehladi in bronhitisi so najpogostejša obolenja otrok. V Strunjanju opažamo, da se stanje bolnikov po tritedenski rehabilitaciji za pol leta vidno izboljša. Po natančnem zdravniškem pregledu ob prihodu za vsakega bolnika predpišemo individualni program zdravljenja: kombinacijo terapije z zdravili in respiratorne fizioterapije (aerosol terapijo, bronhialno drenažo, vibracijsko masažo prsnega koša in dihalne vaje na solinah). ZDRAVILIŠČE STRUNJAN 66320 Portorož Tel. 066/75-881, 75-883 Telex 34049 ZHSVOS Fax 066/74-280 JESENSKE IN ZIMSKE POČITNICE NA MORJU polni ali pol penzioni, kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo, jutranja gimnastika, izleti, tombole, plesi, slavnostne večerje v ribji restavraciji Primorka. Sodoben beautv salon prve dame slovenske kozmetike - gospe Lili Carsten. I^KRKNpo zdravilišča GOLF D HGL, letnik 1984, registriran, prodam, g 73-632 20878 HONDO Acord 2.0, letnik 1991, metalno sive barve, z dodatno opremo, prodam ali menjam za manjše vozilo, g 83-197 int. 2, dopoldan ali 85-406, popoldan 20881 Prodam R 5 campus, letnik 5/1991, rdeč. ■gf 326-756_20891 FORD ESCORT 1,8 D CL.X, letnik 1991, rdeč, prodam, g 84-571_20905 Prodam VW 1300, letnik 1970, ohranjen. g 622-876 ' _20908 Prodam LADO 1200, ohranjena, za 5 000 DEM. V račun vzamem 10 kub.m. smre-kovih PLOHOV, g 310-182 20914 Z 750, letnik 1980, registriran do novem-bra 1992, prodam, g 66-606 20915 Prodam GOLF diesel, star 22 mesecev, 50.000 km g 325-106_20921 LADO Samaro, 5 vrat, letnik 1989, pro-dam. g 41-319 pop._20929 Prodam HYUNDAI 1.500 GLS, star 5 mesecev, g 70-045_20935 FIAT 126 BIS, letnik 1991, ugodno pro- dam. Golnik 94 _20937 HYUNDAI 1.300 Sedan, letnik 1991, pro- dam. g 326-831_20941 Prodam ARO 4x4, letnik 1988, registrira ri^imslo£gume_g212^^ GOLF JGL D, letnik 1985, ohranjen, 77.000 km. g 216-944_20948 SIMCO 1.307 GLS, letnik 1979. registriran, prodam, g 79-523_20949 Prodam GOLF, letnik 1986. benzinar. Bauer, S. Rozmana II. Kranj 20956 NISSAN MICRA CiL, letnik 1986, Ugodno prodam, # 84-571_20958 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1989, 19t)0()km. g 331-061_20962 Prodam R II GTL. letnik 1985, cena po dogovoru, g 632-196_20965 Tovorni avto MERCEDES 1113, prodam. g 861-321_20970 Prodam ŠKODO favorit 136 L, letnik 1990. -8? 51-552_2097 1 R 21 GTX, 2000 ccm, letnik 1989/6, ugodno prodam, g 312-510_20979 Prodam GOLF D, letnik 1987 za II.500 DEM. g 68-650_20980 Prodam FORD escort CL.X, 1,6, letnik 10/1991. g 215-578_20982 Prodam LADO karavan, letnik 1982. g 77-260, zvečer_20986 VVARTBURG, letnik 1981, prodam. Čr- nivcc 19/a, g 79-028_20987 OPEL kadet karavan, zaleten, letnik 1976, prodam. g 78-884_20994 LJgodno prodam DIANO, letnik 1979, ohranjena, g 216-993_21000 Prodam FIAT 750 in SIMCO 1.300 Chrv- sler. g 58-365__21001 Prodam JUGO 45, letnik 1982, registriran do oktobra 1992. Podlubnik 158, Škofja Loka_21002 Prodam Z 750, letnik 1979, registriran. g .S 1-985. Ribič_21009 Prodam Z 101, letnik 1982. Mauko. Cank. 4, Radovljica_21019 Prodam Z 128. letnik 1986, cena 3.500 DEM, g 802-183_21020 Prodam GOLF, letnik 1982, ali menjam za JUGO, g 622-204_21031 126 P, roza barve, letnik 1980. prodam. g 52-218_21032 CITROEN BX 1.6 TRS. Sp. Besnica 120. g 217-911_ 21033 Prodam NISSAN Micra. g 327-241 Prodam GOLF JXB, letnik 1988. g 45-425 21054 Ugodno prodam GOLF, letnik 1980, dobro ohranjen, g 70-057_21056 R 4 GTL. letnik 1989, tovorna - furgon, bela, g 217-604_21058 Ugodno prodam Z 128, letnik 1988, 23.000 km. g 311-549_21059 Prodam Z 101 Skala 55, letnik december 1989. g 48-568_21060 Prodam karambolirano, nevozno Z 101, letnik 1981. BI.Dobrava 112/a 21073 Kupim Z 750 brez motorja, g 65-154 Firma MM Tabor ugodno proda: PEUGEOT 405 GR z dodatno opremo, CITROEN 16 ERS, letnik 1984, GOLF diesel, letnik 1989 in 1986 ter R4, nov in ne-registriran. g 70-462 ali 51-805 21087 Prodam AX 11 ali zamenjam za GOLF do 9.000 DEM.g 325-601_21090 Prodam BMW, letnik 1979, 316. Levstikova 6, Bleda_21097 Ugodno prodam MOTOR za R 4 TL ali celega v voznem stanju, g 78-432, popoldan_21103 Prodam R 5 Campus, letnik 1988. g 68-278, popoldan 21108 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, 2.500 DEM.* 84-735 21113 ZAPOSLITVE Honorarno ZAPOSLIMO dekle za strež- bo. Gostilna Bizjak_20872 MESARJA s prakso, z znanjem predelave mesnih izdelkov, ter predpriprave mesa zaposlimo. Samo resni, delavni, ter neal-koholiki. g 50-348 ali g 52-079 20883 Iščem kakršnokoli DELO iščem na do-mu. Kidričeva 57, Kranj_20922 Nudimo vam DELO na terenu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane, g danes od 8. do 16. ure. 83-058_20924 Iščem honorarno DELO. g 51-485 Komunikativnim osebam nudimo hono-rarno DELO, g 323-135_21015 Iščem kakršnokoli DELO razen akvizi-terstva. g 77-609_21018 Iščemo SODELAVCE za nov ugankarski časopis. Ponudbe za pogodbeno sodelovanje s primernimi referencami pošljite na Šifra: ENIGMATIK1-ENTUZIAST1 Za zastopniško prodajo pri DZS, vzame-mo v razmerje 3 ZASTOPNIKE. 21076 Sprejmem SEKANJE zgornjih delov če- vljev. g 68-403_21082 ŠOFERJA B karegorije, od 5. do 8. ure, potrebujem za prevoz kruha, g 78-465, Kenda 21095 ŽIVALI Prodam PRAŠIČA za zakol, 260 kg g 57-364_20877 Prodam polovico mlade KRAVE ali celo in menjam za brejo. Podpeskar. Breg ob Kokri 11, Predvor 20880 Oddamo PSA mešanca. Velikonja. Kidri-čeva 57, Kranj_ 20920 Iščemo lastnika črne PSIČKE. Kidričeva 57, Kranj_20923 Kupim TELIČKA simentalca, starega do 10 dni, g 695-088_20928 Oddam čitokrvno OVČARKO, staro 6 mesecev, g 422-780 20968 Prodam TELICO simentalko. g 721-072 Prodam KRAVO simentalko g 721-333 SAMOJEDE prodam, odlično leglo, g 84-075, po 16 uri 20992 Prodam črno brejo TELICO Zg. Brnik 76, Cerklje 21012 Srebrno-sivo PUDLJICO z rodovnikom, prodam, g 50-789_21025 Prodam 170 kg težkega domačega PRAŠIČA. Jerovšek Ludvik, l.ahovče 47, Cerklje 21052 Prodam KRAVO simentalko, drugič brejo v 7 mesecu. Jereb, Podjelovo brdo 19, Sovodenj 21055 Kupim BIKCA starega 2 meseca, simentalca. "gf 45-586. popoldan 21068 Prodam 2 meseca staro TELIČKO simentalko. Zalog 41, Cerklje 21069 V SPOMIN 18. novembra 91 mineva 1 mesec, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče BRANKO LACKO dirigent pihalnega orkestra Lesce in upokojenec zavarovalne sk. Triglav Kranj, ki bi 20. oktobra 91 dopolnil 65. leto starosti. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in ki se ga še vedno spominjajo. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit -delovne enote Konfekcija RAFKO PERVANJA rojen 1920 Od njega so se poslovili v družinskem krogu v soboto, 16. novembra, ob 11. uri na kranjskem pokopališču. Delovni kolektiv SAVA KRANJ Svojo težko življenjsko pot je končala naša mama TONČKA VERNER roj. Mohar Na njeno željo je bilo slovo v najožjem družinskem krogu dne 13. novembra 1991 na pokopališču v Kranju! Hvala vsem za iepe misli! Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka FRANCA PIPANA Bidelnovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter cvetje, darove za maše in dobrodelne namene v njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom iz Kokrice in iz Šenčurja za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred/ pevcem za občuteno zapete pesmi, govorniku za poslovilne besede, šenčurskim gasilcem ter vsem drugim, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Šenčur, Kokrica, 8. novembra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta BOŽIDARJA KADIVCA se najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom, kolektivu Save Kranj in Domu upokojencev Kranj za darovano cvetje. Hvala tudi Košmelovim za nesebično pomoč, duhovniku za opravljeni pogreb, zvonarjem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angelca in hči Darja z družino Kranj, 13. novembra 1991 OD PETKA DO TORKA Slovenija in svet Prepričevanje v Bruslju Čeprav naj bi bila Slovenija v začetku decembra izvzeta iz sankcij Evrope zoper Jugoslavijo, si naši predstavniki prizadevajo, da bi že sedaj ukrepe zoper Slovenijo omilili. S tem namenom odhajata danes v Bruselj slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in njegova namestnica Vojka Ravbar. Na sedežu Evropske skupnosti se bosta srečala z visokimi predstavniki te skupnosti in skušala omiliti ukrepe zoper Slovenijo ter zagotoviti, da bodo po 2. decembru sankcije ukinjene. Podporo so nam v tem primeru obljubile tudi skandinavske države, ki sta jih obiskala predsednik vlade Peterle in zunanji minister Rupel, Danska pa je že zaprosila Evropsko skupnost, naj obravnava Slovenijo kot kooperativno republiko in jo kot tako obravnava pri sankcijah kot izjemo. V funkciji prepričevanja Evrope so tudi bližnji obiski slovenskih predstavnikov v tujini, med njimi tudi predsednika Kučana v Nemčiji in na Češkoslovaškem. Bivši jugoslovanski veleposlanik v Bonnu dr. Boris Ferlec, ki bo po novem predstavnik Slovenije v Nemčiji, je povedal, da ima Nemčija že pripravljen instrumentarij s selektivni ukrepi zoper posamezne jugoslovanske republike. Ljubljana tudi mesto diplomacije Nekatere evropske države kažejo velik interes za odprtje svojih konzulatov v Ljubljani, z mednarodnim priznanjem Slovenije pa se bo interes še povečal. Ob Italiji in Avstriji je pretekli teden uradno odprla svoj konzulat v Ljubljani tudi Nemčija in za generalnega konzula imenovala dr. Guntherja Seiberta. Konzul je v nastopnih obiskih pri predstavnikih slovenske oblasti poudaril, da Nemčija trdno vztraja pri mednarodnem priznanju Slovenije, obenem pa želi, da Slovenija še naprej sodeluje na mirovni konferenci v Haagu. Nemčija daje poseben pomen varovanju manjšin, kar pa je, po sodbi slovenskih predstavnikov, pri nas že urejeno na ravni evropskih zahtev ali pa je raven še celo višja. Nemški konzul je tudi obljubil, da bo obvestil svojo vlado o težavah, ki jih ima Slovenija zaradi gospodarskih sankcij Evrope. Za Slovenijo je mednarodno priznanje stvar preživetja, je konzulu med drugim dejal predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Nemški generalni konzulat odprt - Pretekli teden so v Ljubljani odprli nemški generalni konzulat. Sprejema so se udeležili najvišji predstavniki slovenske oblasti. Na sliki: predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan čestita generalnemu konzulu Seibertu za otvoritev konzulata. - Slika: G. Šinik Pet pogojev za "modre čelade" Varnostni svet Organizacije združenih narodov postavlja pet pogojev za sodelovanje mirovnih sit OZN v Jugoslaviji. Ti so: pristanek vseh strani za prihod mirovnih sil, jasno definiran mandat, ki ga bodo sprejele in izvrševale vse strani, odločenost držav članic, da prispevajo vojaške enote, stalna podpora varnostnega sveta, ki bi lahko pritiskal na strani, ki bi kršile dogovor, in zadostna materialna sredstva. Prav ta pa so očitno največji problem, saj je OZN zadolžena, sodelovanje modrih čelad v Jugoslaviji pa bi terjalo dodaten milijon ali celo dva milijona dolarjev. • J. Košnjek Voljo Jeseničanov bodo končno upoštevali Slovo od posebnih odpadkov Prvi vlak z nevarnim tovorom bo odpeljal z Jesenic najpozneje v 10 dneh. Jesenice, 15. novembra - Obljuba slovenske vlade, da se bodo Jeseničani rešili posebnih odpadkov najkasneje do današnjega dne, sicer ni uresničena, vendar republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora ureja še zadnje formalnosti za postopen odvoz nevarnega tovora na sežiganje v tujino. Nad takim razpletom skoraj pet mesecev trajajočega problema na Jesenicah ne skrivajo zadovoljstva. Kljub ponovno prekoračenemu roku za odvoz posebnih odpadkov z Jesenic slovenski vladi vila pa ji bo tudi račun v znesku 2,5 milijona tolarjev za pretovarjanje. Odgovoru Mitje Briclja, da bodo Jeseničanom plačali še skla-diščenje sodov do odvoza v tujino, seveda ni nihče nasprotoval • Stojan Saje vendarle ni moč očitati, da je tudi tokrat snedla besedo. Kot je zbrane na novinarski konferenci seznanil namestnik slovenskega ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mag. Mitja Bri-celj, je bilo 14. novembra v celoti končano pretovarjanje sodov v varno embalažo. Tako so v jeseniški železarni preložili 4877 sodov odpadkov v 3436 ovršnih sodov, ki so naloženi na 36 vagonov; razen tega je naloženih 1441 sodov v 65 zabojnikov. Inšpek- Smučarski sejem torji so med včerajšnjim pregledom ugotovili, da je tovor varno pripravljen za prevoz na drugo lokacijo. Ker se doslej nihče ni odločil za začasno skladiščenje odpadkov drugod, je ministrstvo za varstvo okolja iskalo možnost za sežig odpadkov v tujini. Med dvema firmama iz severne oziroma zahodne Evrope bo izbralo najugodnejšega ponudnika za posel, ki pa bo vseeno stal okoli 2000 nemških mark za tono, torej, za ves tovor 2 miljona mark naokroglo. Takoj po sprejemu Kupovali, prodajali, "barantali" Demokratska stranka Tržič Kako do državljanstva Demokratska stranka Tržič prireja danes, 19. novembra, ob 18. uri v veliki sejni dvorani Občine Tržič razgovor na temo Kako do državljanstva. Na razgovoru bo sodelovala Nada Končina iz UNZ Ljubljana. Vse zainteresirane na razgovor vljudno vabijo. Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka Škofja Loka Lastninska zakonodaja in "divja" privatizacija V sredo, 20. novembra, prireja SDZ - NDS Škofja Loka ob 18. uri v predavalnici Šolskega centra na Podnu javno tribuno pod naslovom Lastninska zakonodaja in "divja" privatizacija. Sodelovali bodo minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat ter republiška poslanca prof. dr. Andrej Umek iz Ljubljane in Andrej Šter iz Kranja. Pričakujejo, da bodo na javni tribuni obravnavali morebitne primere oz. poskuse nezakonitega prisvajanja družbene lastnine na območju škofjeloške občine. • S. Ž. Strankarsko srečanje Kranj, 19. novembra - Stranka demokratične prenove iz Kranja v petek, 22. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici prireja srečanje članov SDP. Na prireditvi pričakujejo predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in strankina prvaka dr. Cirila Ribičiča in Mirana Potrča. Politika ni samo resen posel, zato bo pomenkovanju z gosti sledila zabava, za katero bo v veliki meri poskrbel narodnozabavni ansambel Slovenija SKI kvintet iz Kranja. Pripravljajo tudi več presenečenj, med drugim tudi bogat srečelov. Udeleženci, ki imajo težave s prevozom, se bodo lahko vsako uro s kombijem varno pripeljali domov. Državno prvenstvo v dresurnem jahanju Lep uspeh mladih Kranjčanov Lipica, 17. novembra - Konec tedna je bilo v Lipici 1. državno prvenstvo v dresuri. Na njem je zmagal Dušan Mavec iz KK Lipica s konjem Perrierjem. Na prijateljskem turnirju, ki je bil na sporedu že v soboto pa je tako v nalogi A, kot nalogi L zmagala Nina Virnik (Tango), članica KK Kranj. Tudi ostali mladi kranjski tekmovalci so nastopili odlično, saj sta bila Blaž Kalan (P. Navarra) in Polonca Kalan (VVhisper) drugi in tretja v nalogi L. V nalogi A pa je bila druga Maša Čemažar iz KK Brdo s Fredijem, tretja pa Polonca Kalan z VVhisper-jem. • V. S. Kranj, 16. novembra - V treh dneh in pol letošnjega sejma rabljene smučarske, alpinistične in planinske opreme, se je na sejmišču v Kranju zvrstilo kar nekaj obiskovalcev. Nekateri so bili s sejmom celo bolj zadovoljni kot prejšnja leta, ko je že kazalo, da bo zaradi treh zelenih zim vse bolj born. Obiskovalci sejma so prodajali, kupovali, "barantali", "pasli firbce",... Milan Moho-rič, Kranj: "Na sejmu smo kupovali, smuči za hčerko, ki gre letos v šolo v naravi, na Krvavec. Na Krvavcu tudi običajno smučamo, kart za smučanje pa še nismo kupili. S ponudbo na sejmu smo zadovoljni." Slavi Stare, Kamnje: "Za prijateljičino hčerko smo kupili pancar-je. Zase tokrat nisem kupovala, saj sem na tem sejmu prvič. Zelo sem presenečena nad ponudbo. Tudi sama rada smučam, največ pri nas, na Voglu, včasih pa sem tudi tekmovala, vendar s tekaškimi smuč- Matej Kranjc, Šenčur: "Kupujemo in prodajamo. S cenami smo kar zadovoljni, moraš pa imeti pri teh nakupih malce p* trpljenja. Naših smučarskih kart ne bomo kupili, ker gremo na smučanje v Avstrijo. Moram reči, da ima letos alpinistični odsek veliko bolje urejeno svojo stojnico, pravzaprav svoj kotiček, kot prejšnja leta. Celoten smučarski sejem pa je soliden." ZIMA, ZIMA BELA... PRILOGA V GORENJSKEM GLASU V TOREK, 26.11.91, ZIMSKE POČITNICE, SMUČIŠČA, OPREMA, OBLAČILA... Predstavite svojo ponudbo • pokličite GORENJSKI GLAS propagando 064/218-463, fax: 215-366 Tanja Jerala, Kranj: "Prodajam planinske in smučarske čevlje, kupujem drsalke. Največ smučam na Krvavcu, kart pa še nisem kupila. Sejem je kar v redu." Aleš Teran, Kranj: "Na sejmu sem zaposlen, nič ne prodajam in ne kupujem, samo sprejemam rabljeno opremo. Letošnja ponudba na sejmu je po moji oceni podobna kot lani, cene so sprejemljive. Seveda se pozna razlika v kupni moči, lani je bilo že kar nekaj težav zaradi treh zelenih zim, letos pa spet nekako gre." • M. Peternelj, foto: J. Cigler Zanimiv predlog glede odpadkov je dal dr. Božidar Brudar, ki ji menil, da bi jih vlada lahko začasno spravila na neki svoj teren, na primer, v opuščeno vojaško skladišče, denar za sežiganje v tujini pa bi lahko vložila za nakup sežigalne naprave. Obstaja namreč bojazen, da se po odvozu "jeseniškega tovora" ne bo nihče več spotikal ob odstranjevanje drugih posebnih odpadkov. V zvezi s tem je mag-Mitja Bricelj napovedal, da se v prihodnosti obeta drugačno ravnanje po sprejemu zakona o varstvu okolja in zakona o gospodarskih javnih službah; na tej osnovi je zasnovan tudi odlok za podelitev koncesije za sežiganje posebnih odpadkov, kar naj bi uresničili tf prihodnje leto. tranzitnega dovoljenja od ene sosednjih držav bo odšla na pot prva vlakovna kompozicija s sodi v 65 zabojnikih, kar naj bi se zgodilo najpozneje v desetih dneh. Potem računajo na odvoz približno 600 sodov na teden, vendar bodo vztrajali pri hitrejšem poteku sežiganja, je še zagotovil ministrov namestnik Bricelj. Delegatom v občinski skupščini bodo dali informacijo o razpletu problema, je napovedal jeseniški župan dr. Božidar Brudar, ki je izrazil upanje, da se bodo s tem strinjali. Tudi direktor železarne Jesenice Boris Bregant je izrazil zadovoljstvo, da se obeta skorajšnji odhod nevarnega tovora, s katerim so imeli tudi veliko stroškov. Železarna pričakuje od slovenske vlade še 12,4 milijona tolarjev za opravljeno delo, izsta- Hoteli so zaprti Kranjska Gora, 18. novembra - v Kranjski Gori so bili vedno v tem času zaprti hoteli, saj so jih morali pred nekdanjim praznikom 29. novembrom počistiti i" opraviti nujna vzdrževalna dela. Večinoma so zaprti tudi letos: odprta sta le Kompasova Alpin3 in Gorenjkin hotel Slavec. Gostov seveda ni, če izvzamemo dokaj številne begunce iz sosednje Hrvaške, ki pa seveda nimajo statusa beguncev in so plačniki. V Kranjski Gori je precej avtomobilov z registracijami iz sosednje Hrvaške. Kranjska Gora pa se tudi drugače pripravlja na zimsko sezono. Vsa nujna vzdrževalna dela so že temeljito opravili kranjskogorski žičničarji.• D. Sedej 16. 11. do 30. 11. 1991 v vseh svojih prodajalnah 0 % popus a gotovinska plačila - pri nakupih nad 5.000 SLT na oddelku (razen izdelkov Levi's, M-Club in Zlatarna Celje) DODATNE UGODNOSTI: - prodaja na tri čeke - brez obresti - prodaja na potrošniške kredite - popust za člane Kluba Kokra a Kranj vas svoje prodajalne