Katolišk cerkven list«
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr., v tiskamiei sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Teč^j XX.	V Ljubljani 10. malega serpana 1867.	List 20.
Razstava iz slabe izreje človeškega zivlfenfa, v osmih, podobah.
Poslovenil Jože Jerom.
Pridi ljuba mladost, ki se življenja veseliš, te bom peljal v razstavo, pokazal ti bom osem živih podob, ki ti utegnejo biti dobra šola, da se obvaruješ hudih zmot življenja. —
V pervi podobi vidimo: prav ljubeznjivega, nežnega dečka; to ti je lepa podoba zdravja in nedolžnosti! Cisto je njegovo prijazno oko, lepo rudeče so njegove lice in vse njegovo obnašanje res kaj mikavno; kako se nedolžno igra; samo veselje se mu bere na obrazu, ki ga odrašeni ne poznamo več, odkar smo iz raja iz-tirani. O srečni otrok! ti si še zdrav, ker svojih moči s pregrehami ne gerdiš; tebi je še neznana: nevošljivost, lakomnost, prevzetnost in maševanje; otrok, kako si pač srečen, ker si nedolžen; ti se nimaš še zakaj kesati in tudi za nič zadostovati; ni ga še težkega kamna na tvojem mladem serčku. O, ko bi bil pač jaz tako srečen! Skerbi še ne pozna, njegove želje so še majhne in njegova preserčna mati ne pustijo, da bi pomanjkanje ter-pel. Nas odrašene pa velikokrat hude skerbi hudo tarejo; skerbi, ki si jih sami napravljamo, ali pa ki nam jih drugi nakopujejo, perve opustimo druge pa po-terpežljivo prenašajmo. Kako srečna je pa tudi njegova mati, ki ga tako vesela smehljaje gleda; o naj bi pa tudi ona skerbela in pazila na svojega ljubljenca, da bi ji se učil poznati in varovati ceno nedolžnosti, in da bi enkrat tudi nji čast in veselje delal in ji teže starosti mečil in pomagal nositi.
Druga podoba nam kaže: mladenča v slabi dru-šini, kjer jih veliko skupaj sedi, igrajo, pijejo, pojejo kolnejo, se smejajo, kremljajo od napak in pregreškov druzih, norčujejo z božjimi rečmi, patudi preklinjajo, se gerdo rote in pridušajo, in še marsikaj druzega pregrešnega se tam vidi in sliši. Nekteriin se že na obrazu bere, kako hudobno serce da imajo; ker nekteri so zeleni kakor smert, drugi rudeči, pa ne kakor pohlevne rožice, ampak nekako rujave dolgočasne rakove ali ku-praste barve, kakor večidel pijanci. Vender je pa eden izmed vsih posebno mikaven: lep, čverst mladeneč s prijetno rudeČimi lici, izrašen kakor jelka, in še ore-deČi, ko iz umazanih ust nesramne besede zasliši, pa se vender že posmehuje kakor da bi hotel svojo grozo zakrivati, in kakor bi se sramoval za neumnega in še nedolžnega veljati pri svojih slabih tovarših. Verjemite mi, on ni za to družbo; njega je bolj škoda med njo, kakor biser v blato; dal bi vse, ko bi ga mogel obvarovati ; pa vender rad tukaj ostaja, ker ga vsi veliko čislajo, ga silno hvalijo, se mu nezmerno prilizujejo. Zakaj pa? Zato ker je lepši oblečen kot vsi drugi, in
tudi za vse druge plačuje; njegova mati ga je obilno z denarjem preskerbela. Piti še ne more tako kakor njegovi tovarši, pa vender se jim noče dati v tem sramotiti, in vidi se mu, da ga že tudi igra mika.
Kdo pa je ta mladeneč? Tisti srečni nedolžni deček v pervi podobi. Mladeneč! beži, beži hitro, če hočeš oteti nedolžnost, oteti čednost, oteti srečo, dušno in telesno zdravje; ti si že na kraju pogubljenja, — še eno stopnjo, pa si zgubljen! O mati tega mladenča! skerbi za svojega sina po materno. Bog ve, če ji je znano, kje je zdaj njen sin? ali jo vender kaj serce boli? O, da bi ji ne bilo treba nikoli čez svojega ljubljenca jokati in morebiti še grenkejših solz točiti, kakor jih je točila na grobu svojega prerano umerlega moža. —
Tretja podoba pa nam bo to bolje razložila. — Tukaj vidimo v temni sobici postarano ženo vdovo; na obrazu se ji vidi, da britkosti in nadloge jo prehudo stiskajo in obdajajo... Oh, to je tista nekdaj tako presrečna mati unega mladenča. Preveč ljubljenemu in mehkuženemu sinu je polovico premoženja prepustila, in za to bogastvo je on vse čednosti prodal, zapravil dušno in telesno lepoto; drugo polovico ji fe pa po sili vzel in z njo zdaj v takih pregrehah tiči in živi. Zdaj toži uboga mati in milo zdihuje zavoljo svoje prevelike meh-kosti in ljubezni, ktero moramo pa le slepo ljubezen imenovati; zdaj vidi nasledke slabe izreje: vender pa se še zmiraj tolaži in misli svojega sina še na pravo pot pripeljati, ter skuša z ojstrostjo; ali težko boš kaj opravila, nesrečna mati! ker prepozno je; in pa ker ena sama solza, ena lepa beseda iz ust otročjih pri veliko starših vse sklepe podere. Usmiljenja vredni mladeneč, da so ti mogli tvoji oče umreti in te zapustiti! Zakaj sin potrebuje očeta, dovolj je hčeri mati. Vender , Bog ve, kaj dela; svoje nesreče si ti sam kriv ! Pa pustimo zdaj ubogo mater in obernimo se k:
Četerti podobi, ktera nam kaže bolehno, zeleno in vse objokano dekle. Se malo pred je bila zala, čver-sta devica, lepotičje svojega spola, čislana in ljubljena od svojega očeta in od vsih, kteri bi zdaj s perstom na njo kazali, ako bi jo vidili. Zakaj pa je zdaj tako objokana, tako silno užaljena? Kdo ji je pograbil lepe cvetlice z mladega lica, kdo ji je ukradel pokoj serca, kteri hudoben červ ji zdravje spodjeda?... Zopet tisti mladeneč!... On jo je v strašno nesrečo pahnil, on je ropar njene nedolžnosti in njenega zdravja. Zdaj še le reva spoznava, da je greh res človeku nesreča in pogubljenje; zdaj še le se spominja na rajske dneve mladosti; kako srečno jih je v nedolžnosti preživela pri svoji pobožni materi, ktera pa zdaj z nejevoljo znad oblakov nanjo pogleduje. Oh zdaj toči zapeljana deklica britke solze kesanja in zdihuje noč in dan; ali zastonj
jc vse plakanje, ker solze ji ne morejo nikoli več po-verniti poprejšnje nedolžnosti, veselja in sreče ji ne zopet dati. — Poglejmo, kaj še v tej sobi vidimo, v kteri nesrečno dekle joka in plaka?
Peta podoba nam kaže starčika; poglejmo ga bolj natanko. Lasje so mu beli ko sneg, obraz Ijubez-njiv in vse obnašanje častitljivo; pa vender se vidi, kako hude dušne bolezni in rane terpi, in že skoraj ne ve kaj početi. Zakaj je pa vender ta častitljivi starček tako žalosten? Zato ker je una od tega slabo izreje-nega mladenča zapeljana deklina njegova edina hči, in kar mu je žena umerla, na svetu edina tolažba, veselje in podpora; pa nesramni zapeljivec mu je ta edini zaklad oropal in mu edino podporo neusmiljeno iz r6k izpulil. Ves zamišljeni, v britkost in žalost vtopljeni starček svojo preveliko nesrečo in zgubo premišljuje. Oh, ko bi le mogel jokati in si tako svoje bolno serce malo ohladiti!... Kje je tisti nesrečni zapeljivec? Ali bi ga nič ne peklo, bi se ne skesal, ko bi vse to vidil? Morebiti za kak trenutek, ker njegovi občutljeji so podobni juterni rosi ali pa otročjim in ženskim solzam. — Ta brezvestni zapeljivec je zopet v svoji navadni družbi in se veseli, ker zdaj se je tej družbi že popolnoma privadil, in že tudi vse svoje tovarše prekosi s svojimi umazanostmi in nečednim govorjenjem, pred kterim vsak pošten človek mora orudečeti. Pa tudi v pijančevanju je on že vsim kos. Oh! kako on more zaaj piti, igrati, peti in se veseliti, ko trije, naj bolj nesrečni zavoljo njega žalujejo, jokajo, zdihujejo! O brezvestnost
—	preostudni greh!
Šesta podoba: Pri temni svctiinici sedi že pozno pozno v noči mlada, vsa izstradana in bolehna žena; zmiraj pokašljuje in vidi se ji, da ne bo več dolgo dihala. Zraven nje v zibelki smehljaje sladko spančka prav ljubeznjivo dste. O srečno dete! da ne poznaš skerbi svoje prežalostnc matere in tudi svojega očeta ne; sej ko bi ti težave in britkosti svoje matere čutilo, o gotovo bi se ne smehljalo, ampak britko jokalo bi, ne spančkalo, ampak v strahu čulo! Se manji dete ima uboga mati na naročji in zraven njega milo milo zdihuje.
—	Pa zakaj tako pozno po noči sama žalostna žena z otročičkoma tako žaluje? Kje so njen oče? V temnem grobu: ker nesramnosti njih hčere so jih prezgodaj pod zemljo spravile. Kje je moževa mati? Tudi ona v hladni zemlji počiva, in njen slabo izrejeni in ves razuzdani sin jo je prezgodaj pokopal. — Ali zakaj pa njenega moža, očeta nedolžnih otročičkov, ni doma? Zakaj ga ni, kaj ga zaderžuje? — On je še v svoji navadni dru šini in si hoče skerbi z vinom pregnati in z igro svojo revšino pozabiti. Zena ga čaka. otroci zmerzujejo iu terpe lakoto; brezvestni oče pa popiva in igra. — Ali pa ne iuore revna žena. nedolžni otročičck v zibelki, iu ljubeznjivi dojenček na maternih persih tega terdo-vratneža omehčiti? Morebiti bo jokal, svoje dozdanje življenje prekliceval, resnično sklenil se poboljšati: pa jutri — jutri bo zopet to družbo obiskal in še gerši de tal, ker taki zgubljeni ljudje nimajo serca.
Pregreha ni ljubeznjiva, ampak ostudna, in če bomo bolj natanko premišljevali, tudi mi jo bomo studili. O ko bi jo bil vender tudi uni mladeneč studil — sto in stokrat blagor njemu! In ako bi jo studil bil, bi meni ne bilo treba vam danes sedme in osme podobe risati.
Kaj pa vidimo v sedmi podobi?
Sedma podoba nas pripeljii v temno ječo. Izmed vsih gerdih, hudobnih, ostudnih obrazov krastovega obnašanja vidimo le enega, ki ima še nekoliko lepote in nekdanje dobroserčnosti na obrazu. Kako pa jc prišel otrok in ded premožnih in imenitnih staršev v ta nesrečni kraj, med roparje, tate, tolovaje in druge hu-dodelnike? Prešestovanje, pijančevanje in igra mu je
njegovo obilno premoženje požerlo in ga popolnoma ubo-žalo. Ker pa ni bil nikoli od svoje mladosti pomanjkanje vajen, in ko je že tudi vse premoženje svoje žene zapravil, — so mu rastle dolge roke in je začel zmikati in krasti. Strašna prememba! Kdo je zmožen zdaj spoznati v sivi pusti jetniški obleki nekdanjega gizdalina? Blagor si njegovi materi, da počiva v hladni zemlji ter ne vidi sramote svojega ljubljenca! Pač blagor tudi ženi tega tatu, da tudi ona te strašne nesreče doživela ni: že je leto, kar tudi ona počiva v tihem grobu, ker se le tam je počitek našla; upajmo, da tudi za svojo dušo. Kje sta pa una dva uboga otroka? Mlajši je šel kmali za materjo v nebesa, stareji je pa pri pobožnih ljudeh, kteri so se srote usmilili, ktera ima očeta v ječi zavoljo njegovih hudih del. Toda ni ga več tam, ker je že dostal; in kje je zdaj, nam bo kazala:
Osma podoba. V tamni čumnati na slabi postelji leži bolnik, res revna in vsa od glada oslabljena oseba. Živi človek ne more v njem čverstega, zalega mladenča spoznati, ki smo ga popred premišljevali. Kako vender pregreha premore lepo Božjo podobo tako ostuditi in
skaziti!___ O res, pregreha, ktera je že davno dušo
okužila, se je zdaj tudi še telesa lotila; zdaj hoče obupati, ker vidi zmiraj pred očmi, kakor bi iz groba vstajal duh nesrečne njegove matere, milovanja vrednega starčka in žene, ki mu žugajo in zginejo, pa zopet se prikažejo in mu ne dajo počitka noč in dan. Počasi — pošasti svoj pot stopajo njegove pregrehe in vse nesreče, ki jih je storil, kakor pošasti pred oči, — kakor strašno brezno se mu odpira večnost! — O nesrečni! Vsi so nalezljivca pustili; prijatli so zbežali, njegovi naj dražji počivajo v hladni žemljici; samo ena stvar ga ne zapusti in mu je ostala zvesta: njegova edina hči.
S silno pridnostjo, z žulji na rokah je svojega očeta v bolezni preživila in mu tudi zdaj streže prav z otročjo ljubeznijo. —Drago dete! Bog te bo blagoslovil, in nebeški oče ti bo poveruil. Blaga deklica tudi zmiraj vsega obupnega očeta prosi, mu prigovarja, naj bi se vender z Bogom spravil; toda on noče nič od tega slišati, ona moli, on pa preklinja, da je groza. O kako ona trepeta zavoljo njegove večnosti! Strah pred večnostjo, bolečine in obup še zmiraj hujši prihaja in skoraj mu ze zadnja ura bije. Zdaj še le privoli duhovnega poklicati. Mašnik pridejo; toda prepozno je: nesrečnež je bil — mertev!
Jezuiti.
Majhna je čebela med letečimi živalmi, pa njen sad ima prednost mfd sladčioami. Sir. 11,3.
IV.
Jezuitovski red začno preganjati.
„Blagor inertviin, ki v Gospodu uinerjejo! Odslej naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo za njimi." *) Tc besede svetega pisma veljajo popolnoma presrečnemu vtemelitelju jezuitovske tovaršije. Lahko pa bi bili tudi pri njegovi smertni postelji njegovi to-varŠi se pritožili z učenci sv. Martina škofa, rekoč: „Očc! zakaj nas zapušaš? Komu boš nas izročil? Zgrab-ljivi volkovi bodo tvojo čedo napadali, in ko pastirja zgubimo, kdo jih bo ugnal?" **)
Cista resnica je sicer, da so razni vladarji, in naj pervi Janez III, portugalski kralj, svetega Ignacija prosili jezuitovskih misijonarjev, ki jih njili oče pridno zbira in pošilja na vse kraje.
*) Ra/.od sv. Janeza 14, 13. ") Iz življenja sv. Martina škofa.
Ne le samo po Evropi, temuč po daioji Indii, po Kitajskem, po ledenih sibirskih planjavah, po žarečih ka-liforniških pušavah se nahajajo neutrudljivi delavci v vinogradu Gospodovem in sejejo besedo Božjo. Glad, žeja, razsutje bark, zaničevanje in naj strašnejši muke jih pričakujejo sem ter tje; ali vender, naj jih že tudi obešajo ali za vrat ali za noge, naj jih na germadah soži-gajo, v vodah potapljavajo, žive odirajo, jim kožo raz glave potezajo, jih križajo, in ob kratkem: naj jih ter-pinčijo, da je groza govoriti — ti možje se zatone zmenijo in vse muke tako stanovitno premagajo, da se še divjaki nad tem čudijo, se premagane spoznajo ter se podveržejo sladkemu jarmu svete Jezusove vere. Pa ne le samo v premorskih krajih, ampak tudi v Evropi se zoper njih nevihta vzdigne. Se za življenja njih očeta jih iztira iz svojih dežel prenaglo oklicani zagovornik svete vere in poznejši odpadnik, angleški kralj Henrik VIII nečistega spomina; vender vkljub naj hujšemu njegovemu preganjanju jezuiti kot dobri pastirji na skrivnem zahajajo na Angleško in posebno na Irsko, in preganjane in stiskane katoličane podpirajo in tolažijo. Na Francoskem so za tega voljo nekterim profesorjem tem v peti, ker so bolj učeni od njih, kakor priča neki bistroumen protestant, rekoč: ,,Naj bolj jim (jezuitom; je bilo pri sercu, vseučiliša spodobno vravnati. Naj več so se z učenjem starih jezikov pečali in sicer s takim po-spehom, da se je vse čudilo. Mladost se je pri njih več v dveh mescih naučila, kakor drugač v dveh letih, se celo protestanti so iz daljnih gimnazij sinove domu klicali in jezuitom v nauk izročevali." *) Iztira jih nadalje bogata in mogočna beneška ljudovlada, ker nočejo v njeno krivično djanje privoliti in papežu nezvesti biti. Se le čez celih petdeset let se smejo zopet verniti na Beneško. Izžene jih sedmograško, ker se krivoverci zoper njih vzdignejo, in ravno iz tacega vzroka tudi Ogersko, Češko, ko se rimski kralj Miroslav deržave polasti, in Rusija, ker mesenemu Petru I po volji niso.
V osemnajstem stoletju gre jim spervega bolj po sreči: njih pridige, spovedovanja, keršanski nauki in odgojevanje mladosti jih povišajo na teme zaslužene veljavnosti. Povsod slovijo njih misijoni in jih moralno močne in mogočne store; pa prav to je vzrok, da jih evropejske vlade jamejo pisano gledati. V Paragvaju utemeljijo republiko in jo tako modro in milo vladajo, c'a jim zastran tega tudi njih protivniki hvale odreči ne smejo. Neki slaven prirodoznanec jih zavoljo tega tako-le čisla: „Jezuitovski misijoni so med divjimi narodi več ljudi spreobernili in omikali, kakor pa vsi tisti vladarji, ki so jih s svojimi armadami napadali in si jih podvergli. Poterpežljivost, milost, lepi zgledi, pobožno življenje in sploh čednosti so kinčale jezuiške očete, so ganile divjake in premagale njih sumljivost. Prostovoljno so k njim hrepeneli učit se postave, ki človeka popolnega stori, so se podvergli tej postavi in se v skupšine zbirali. Nič ni jezuitov bolj povzdignilo, kakor, da so divje narode omikali, in njihovih deržav niso z orožjem, temuč s čednostjo utemelili." *')
Ravno tako častito piše zastran njih francosk, pa nekako ne svetohlinski zgodovinar, rekoč: „Nič ne prekosi čistega vedenja, milega truda in očetovskih skerbi paragvajskih jezuitov. Sleherni je pravi oče, kakor tudi med enim voditelj svojih podložnih dušic; njegove oblasti nobeden ne opazi, in sicer zato ne, ker n>č ne za-pove, nič ne prepove, nič ne kaznuje, razun tega. kar sveta vera kaznuje, prepovč in zapovč, kteri so vsi skupaj serčno vdani. V tej deržavi ni nikogar brez dela, noben dan ni pa tudi z delom preložen; tu je živež zdrav,
*) Kanke. Zgodovina rimskib papežev.
••) Buffon.
obilen in enak za vse deželane, ki so spodobno oblečeni in v prostornih hišah prebivajo; tu so postreženi stari ljudje, vdove, sirote in bolniki tako, kakor nikjer drugod po svetu ne." *)
Na videz so nekteri kralji in njih ministri sicer jezuitom vdani in jih zavoljo njihove učenosti in odgoj-nosti šolske mladosti visoko čislajo, z eno besedo, jih božajo in se jim prilizujejo, ali prav za prav se jim ravno tisti hip hlinijo, ko se začne predigra naslednje drame, ali ko je na tihem že sklenjena njih poguba. Pa tudi jezuiti le predobro poznajo svoje sovražnike in ne pregledajo nevarnosti, ki jim žugajo, ker prepričani so, da jih čertijo posvetni modrijani, deržavni zbori in janzenisti; vender pa ne menijo, da bi jih zadela strela od ondod, od koder je naj manj pričakujejo*
Ljudske duhovne raje r Smiedniku.
Kaj bo pa to spet — čemu pa to V bi utegnil marsi-kteri reči, ko bo zagledal ta napis v ».Zgodnji Daniri.4' Sej še ni dolgo tega, kar so imeli Smlcjci ljudski milijon, in zdaj sedem mescev po tem pa že ljudske duhovne vaje. To je že „dobrot odveč." — Le počasi, pri-jatel moj, ki to bereš; nikar se ne prenagli in ne sodi napčno. Ne misli, da sv. misijon ni sadu obrodil— ter potrebujemo še duhovnih vaj (eksercicij), da kaj izd.t pri Smlejcih. Le poslušaj, hočem ti razjasniti to reč iu sicer s pripravno priliko. Podobar, kaj ne, kadar h<»«'c izrezati lepo, prelepo podobo, vzame v roke gerčast in grampov hrastovec, odseka narpred s težko sekiro in z velikim trudom velike gerče in izraske, ter vse odstrar.i, kar je rogljatega, in počasi teše in seka, da se mu sčasoma prikazuje podoba človeška, ktera ima kazati kakega svetnika. In ko je že vse gerče in izraske odsekal in se mu je prikazala že podoba, ki ima glavo, roke in noge, odloži težke sekire in dleta, vzame v roke manjši, drobnejši orodje in z veliko skerbjo rezlja in rezlja, pili in trebi, lika in snaži, da se na podobi že vidijo posamezni udje, lično izdelani, in stoji na zadnje krasna podoba, delo njegovih marljivih rok, pred nji«n, ki se smč očitno postaviti ljudem na ogled. Ravno taka je z duhovnimi vajami po sv. misijonu. Ne morem tajiti, da sv. misijon v Smledniku je v jeseni lep sad obrodil in večina tare naše se je predrugačila, gerče in gerdi izraski so bili odstranjeni, lepo prenovljena je fara in postala je lepa keršanska podoba, vredna v zgled postavljena biti drugim soseskam, ki niso imeli sv. misijona. Aii kdo ne ve, da z enim mahljejem vsaka gerča ne odleti, da treba je velikokrat vdariti z močnim orodjem, da odpade vse, kar je rogljatega. In tako s<« te duhovne vaje še marsikaj storile, kar je primanjkovalo; vodili so jih pa trije po slovenski deželi že sploh znani in zelo zelo ljubljeni očetje jezuiti: P. Doljak, P. Kos in P. Valjavec. Vterdili so dobre v stanovitnosti in pridobili so še druge, ki so ali omahovali, ali pa še celo terdovratni bili. da so zdaj s pervimi dobrimi enega duha in ene misli. Duhovne vaje so kakor žebelj, ki pribije kako reč, da se ne premakne; ker v duhovnih vajah se razsvetljuje um, vterjuje spomin in nagibuje volja k dobremu. Kristjan vidi v duhovnih vajah lep izgled Jezusa Kristusa, ki se mu predstavlja v njegovem rojstvu, življenju, terpljenju in smerti in po kterem naj tudi on vravna svoje življenje.
Oče jezuitov sveti Ignaci je sicer osnoval duhovne vaje za mesec dni, ali ker pri nas ni bilo mogoče tako obširno jih dati, predlagali so nam prečastiti patri v štirih dneh in pol prav primerne in tehtne resnice, ktere smo premišljevali po trikrat na dan Naj povem
*) Raynal.
*
nekoliko, o čim so govorili ti iskreni gospodje. Pervi dan, binkoštno nedeljo zjutraj po zaklicanju sv. Duha je bil govor od imenitnosti in potrebnosti duhovnih vaj. Ako so že telesne vaje za vojsko, branje in pisanje potrebne in imenitne, koliko bolj duhovne vaje, ali vaje dušnih moči. Drugo premišljevanje je bilo od srečnega stanu pervih staršev pred grehom in od nesreče njili po grehu. Tretje od resnic: smerti, sodbe in pekla. Drugi dan smo premišljevali dvoje bandero, bandero satanovo in bandero Kristusovo; potem včlovečenje Sinu Božjega, in popoldne smo gledali v duhu Jezuška v hišici nazareški pri Jožefu in Mariji. Tretji dan je bilo premišljevanje, kako moramo hudo nagnjenje zatirati, ako nočemo v resnici Jezusa posnemati, ter smo posebno še premišljevali Jezusa v skušnjavah, in popoldne smo gledali, kako se je obnašal v obednici, kjer nas je učil ponižnosti in ljubezni, ljubezni celo do sovražnikov, ker je tudi Judu Iškarjotu noge umival. Ceterti dan smo premišljevali Jezusovo britko terpljenje in smert in potem njegovo neskončno ljubezen do nas, ker nam je dal vse, kar je imel — celo presveto svoje serce. Popoldne pa je bil lep in silno potreben nauk od odpustkov, od kterih ljudje sploh silo malo vedo. Zgovorni pater imenoval je odpustke cekine, s kterimi si zamoremo toliko odkupiti za nebeško kraljestvo. Zadnji govor v četertek zjutraj je pa bil od stanovitnosti, v kterem je priporočal g. pater vsim poslušavcem, da naj derže, kar imajo, da jim nihče krone ne odvzame. Vidilo se je pri tem govoru, kaj vse stori prava keršanska ljubezen do duš; kajti ni se mogel ločiti goreči pridigar od Smlejcev, le vedno je govoril in še le govoril k vsakemu stanu posebej in posebno vabil in prosil mladenče in dekleta, da bi ostali stanovitni v dobrih sklepih, ki so jih spet ponovili. Mertva čerka tega ni v stanu popisati, kar smo slišali ali vidili v tem času.
Kaj posebnega so duhovne vaje, in reči moram, če že sv. misijon dopada ljudem, da toliko bolj dopa-dajo še duhovne vaje, ker v duhovnih vajah pater ne gre s štolo in roketom na prižnico, temuč v svojem navadnem talarju in z biretom na glavi stopi kakor oče v sredo meu ljudstvo na povišan kraj v sredo cerkve, kjer stoji miza in stol zraven nje, na mizi pa britka niartra. Pater pa, ki ima premišljevanje, zdaj sedi, zdaj stoji, zdaj ima biret na glavi, zdaj ga položi zraven sebe in stoje govori s silno ojstrim glasom proti poslušavcem. Neizrečeno povzdigne še mičnost, kedar vzame britko martro v roke ter na njo povzdignjeno kaže in k poslušavcem govori. Vspeh takih premišljevanj in govorov ni majhen. — Tudi spovedovali smo skoz te dni in jih obhajali kakih 1500, veči del domačih. In tako, predragi bravec, smo imeli skoz 4 dni in pol spet srečo med seboj viditi in jih pridigovati slišati te prečastite gospode. Veseli smo bili binkoštno saboto zvečer, ko smo jih dobili iz stare Loke, kjer so sv. misijon končali ali žalostnega serca smo bili, ko so nas zapustili v petek po binkoštih ter so potovali nazaj v Požego, od koder so šli že mesca sušca misijonovat. Čudež zares je to, da niso onemogli pri tolikem trudu, ker imeli so od mesca sušca do 13. junija pet ss. misij ono v, vsakega po 10—12 dni, in nazadnje še ravno popisane duhovne vaje v Smledniku. Vidno je Bog ž njimi. Bog jih ohrani na prid slovenskih dežel mnogo mnogo let!
Zdaj pa. ljuba Danica, ti bom nekaj potožil, ako boš mogla kaj pomagati. Znano ti je že gotovo, da kjerkoli je kak shod, se vidijo taki, ki prodajajo vsako-verstne sladčice, zavite v popirčkih s prilepljenimi listki, na kterih so tiskane besede zelo pohujšljive. Glej! tudi v Smledniku so bili taki „cukerberkarji4< v jeseni ob času sv. misijona in zdaj o duhovnih vajah spet. Prodajali so take zapeljive cukerčke, tako da se sme reči:
„Kjer si je Bog altar postavil, hoče tudi hudič imeti svoj sedež, da, ko se Bogu duše pridobljavajo, tudi hudič kaj vjame." Kdo poštalenca, tiska take marnje? Ali bi se ne moglo nikakor v okom priti temu peklenskemu delu? Ali bi ne mogla svetna gosposka prepovedati tega? O koliko pohujšanja pride iz tega, to le ve ta, ki spoveduje! Prosim te tedaj, predraga Danica, ki za neumerjoče duše tako lepo znaš skerbeti po svojih pod-učljivih spisih, prosim te, odpravi, kolikor je le v tvoji moči, še to gerdo napako naših tiskarjev in skerbi, da se tudi od te strani odpravi pohujšanje. K temu Bog pomozi!	M-b-j-v.
Pristave k. Poskušalo se je zoper to kugo že to in uno, opravilo pa se je le malo, ker satan lakomnosti in škrat nečistosti tukaj zvonec nosita. Tiskaiji ni kramarji pravijo, sej je v cenzuri bilo (?), posvet-njaki se izgovarjajo, da to je bilo in bo, dokler svet stoji, ne pomislijo pa, da tudi strup je zmiraj bil in bo, pa se vender ne sme očitno prodajati, da bi se ljudstvo z njim kužilo; tudi pekel je zmiraj bil in bo, pa bi vender ne kovač nesramnih verstic, ne tiskar, ne kramar rad ne prišel vanj. — Ravno te dni smo slišali, da v nekem kraju je nevestnim kramarjem župan taki strup pobral, nekje drugej so se mu bili pa tako ustavili, da jih je zamogel le s pomočjo žandarjev premagati in jim kužilo odvzeti. Verjetno je, da pri razširjeni avtonomii pošteni župani v tem veliko pomagati zamorejo, kterim je na tem ležeče, da se mladina njih okroga ne kuži s tem dušnim strupom. — Tudi se že davno pri bu-kvarji Gerberji v Ljubljani dobivajo poštene verstice, ktere so unim zapeljivim ravno nasproti in obsegajo čedne nauke za otroke, odrašene itd., kakor je primerno rečem, ki se dajajo za »odpustke" ali »kolače," kakor pravijo. — Poslednjič pa bi mogli katoliški ljudje tudi sami pametni biti in strupa ne kupovati ter gerde reči studiti. Sej: gerd je dedec ali babura, ki take reči prodaja, gerda in nečista je njegova roba, še zemlja smerdi, na kteri taki »štant" stoji, čiste golobice ne bodo tamkaj posedale, snažne čebelice ne medu iskale na takem gnojnem kupu.	Vr.
Ogied po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Četerti dan tega mesca dopoldne od 10—12. je naš častiti rojak gospod J anez Kulavic za dosego doktorstva na dunajski vseučilišnici očitno obdeloval in branil stavke ali teze iz vesoljnega bogoslov-stva, ki jih je tako primerno sedanjemu času odbral, da bi bilo prav želeti, ako bi o dobri priliki blagovolil saj sem ter tje kako obravnavo za naš cerkveni list izdelati v korist duhovstvu in drugim, kteri žele stalnega in neoveržljivega poduka. Take posebno primerne obravnavanja so n. pr.: Neverstvo, panteizem, ateizem, sama katol. cerkev je Kristusova cerkev, tolerancija ali znašljivost; Mojzesovi šesteri dnevi, komunizem brezbožen, krivičen, Škodljiv člov. družbi, neumen; pravično pridobljenje posestva sv. Petra, glavni vzrok jutrovega razkolništva, Cerkev je odpravila sužnost, vselej si je vlada sama sebi naj več škodvala, kedar je Cerkev nad-legala, konkordat, škotje imajo sodnjo pravico, imenitni poklic tirja pri mašnikih čednost in učenost, latinski cerkveni jezik, katoliški možje ne morejo poter-diti mladostne olike, ktera nima nobenega ozira na katoliško vero in veljavo sv. Cerkve, dušni pastir naj iše pogosto prejemanje ss. Zakramentov pomnožiti, kolikor koli mu je moč, cerkvene blažila in blagoslovila itd. Ker je sedanji čas vsakemu treba mnogo brati in študirati, posebno pa mladim gg. duhovnom, jim bodo omenjene tvarine, ki jih tukaj pridenemo, gotovo dobro služile za prevdarke in nadaljni uk.
E Theologia Fundamentali. 1. Dixit insi-piens in corde suo: Non est Deus (Pa. XIII.) 2. Pan-theismus est Atheismus. 3. Sola Ecciesia Catholica notis fulget. Ecciesiae Christi. 4. Tolerantiam, quam dicunt theologicam, respuit ratio, civilem pro re nata non ex-cludit. Ex Archaeologia Biblica. 1. Moysis He-xaemeron omne virorum, scientia naturae vere excellen-tium, tulit punctum. 2. Sacrificia ex institutione divina sunt repetenda. 3. Anni Geneseos sunt anni veri et pro-prie dieti. 4. Electio populi Israel non repugnat divinae justitiae. 5. Spes vitae futurae pios in A. F. solabatur. 6. Lex, „paedagogus noster in Christo," fini suo apprime convenit. Ex Introductione in Libros Sacros V. F. 1. Canon Tridentinus est itidem Canon Ecciesiae primaevae. 2. Prophetae biblici a vatibus gentilium toto coelo differunt. 3. Auctor prophetiarum, quas appella-tione Deutero - Isaiae placuit insignire, est ipse Isaias Propheta. 4. Quae dicuntur „additamenta libri Esther," sunt Canonicae auetoritatis. 5. Vaticinium Danielis IX, 26. convenit in annum, quo Jesus in crucem aetus est.
6.	Narratio „ot ' E^do^ir]xovTa{t apud Aristeam fabulam sa-pit. Ex Hermeneutica Biblica. 1. Ecciesia Catholica lectionem ss. Literarum non vetat, sed moderatur, et ita saluti fidelium consulit. 2. Duplicem in quibus-dam Scripturae locis sensum defendimus. 3. Interpreti Analogia Fidei ob oculos versetur oportet. 4. Mythos in ss. Literis non invenimus. 6. Apoerypha cum materiali tum formali suo a Canonicis Libris diserimine produnt originem spuriam. 6. Schola Antiochena insignia sibi in exegesin saeram vindicat mehta. Ex Introductione in Libros Sacros N. F. 1. JosephusFla-vius est testis Jesu Christi. 2. Patroni divortii ad Matth. V, 32 et XIX, 9. perperam provocant. 3. Qui in Evan-geliis dicuntur adt/^oi tov Kvoinv, sunt consobrini Domini. 4. S. Paulus eo biennio, cujus Act. Ap. XXVIII, 30. fit mentio, non obiit diem supremum, sed in liber-tatem assertus Roma discessit. 5. Auctor epistolae ad Hebraeos est s. Paulus. 6. Jacobus, auctor epistolae Ca-tholicae, est Jacobus Apostolus, Alphaei filius, conso-brinus Domini. E Theologia Dogmatica. 1. Ex eo, quod animam nostram spiritualem novimus, Deum esse personalem convincimur. 2. Unitatem Dei, qua tres unum čredi debent, esse unitatem secundum individuam singularemque substantiam, etiam e genuino I Joan. V,
7.	testimonio probatur. 3. Christus mortem nostram moriendo destruxit et vitam resurgendo reparavit (Praef. paseh.) 4. Indulgentia non est nuda tantum poenae canonicae remissio. 5. Quae matrimonio inest ratio Sa-eramenti, a baptismo, non a benedietione sacerdotis deri vatur. 6. Esse Purgatorium postulat ratio, confirmat Revelatio. E Theologia Morali. 1. Ethica Chri-stiana momento tum theoretico tum practico praestat philosophicae. 2. Fundamentum omnium legura est: „Ratio divina seu voluntas Dei, ordinem naturalem conservari jubens et perturbari vetans" (s. Augustinus). 3. Dan-tur consilia evangelica etiam in concreto. 4. Communi-starum doctrina est impia in Deum, injuriosa proximo, societati perniciosa, in se absurdissima. 5. Occultam compensationem confessarius vix consulat, raro per-mittat, pro facta tamen, debitis vestita conditionibus, restitutionem non exigat. 6. „Domus Dei fide fundatur, spe erigitur, caritate perficitur" (s. Augustinus). Ex Hi stori a Ecclesiastica. 1. Emonae, Saviae quon-dam civitate, vita monastica jam sacculo IV. iioruit. 2. Patrimonium s. Petri justissimis titulis coaluit. 3. Prin-cipalis causa schismatis orientalis praesulum Constanti-nopolitanorum ambitio fuit. 4. E celeri propagatione placitorum Lutheri eorundem praestantia falso infertur.
5.	Servitutis abolitio Ecciesiae in acceptis referenda est.
6.	Ecclesiam affligendo Respublica civilis sibi ipsi nun-
quam non plurimum nocuit EJureCanonico. 1. Decretum Gratiani q^ua collectio vi legis caret. 2. Con-cordato Austriaco vis et efticacia pacti internationalis inest. 3. Episcopi potestatem jurisdictionis radicalem immediate a Deo obtinent. 4. Contractus matrimonialis non est ipsum matrimonium, sed causa efficiens matri-monii. 5. Sic dieta Forma Tridentina ab Ecciesia jure decreta est. 6. Etiam censuris ecclesiasticis momentum vindicativum necessario inest Aus der Pastoral-Theologie. 1. Tugend und Wissenschatt fordert vom Prie8ter sein erhabener Beruf. 2. Den Prediger soli der Grundsatz leiten: „Wir predigen Christum den Ge-kreuzigten" (I. Cor. I, 23.). 3. Die Kirche ist zur Bei-behaltung der lateinisehen Cultsprache durch die wichtig-sten Griinde bestimmt. 4. Katholische Manner konnen sich jene Art von Jugendbildung nicht getallen lassen, welche vom katholisehen Glauben und der Autoritat der Kirche ganz absieht (Vgl. Syllabus, prop. 48.). 5. Der Seelsorger suehe den oftern Empfang aer heiligen Sa-kramente moglichst zu befordern. 6. Die kirchlichen Segnungen und Weihungen finden ihre Begriindung und richtige Erklarung im Siindenfalle und in derErlosung.
—	Milostni knez in škof bodo mesca kimovca delili sv. birmo takole: V Cirkniški dekanii: 2. kim.
E popoldne v Planini; 3. kim. dopoldne v Cirknici, po-oldne v Grahovem; 4. dopoldne v Starem tergu pri ožu, popold. v Oblokah. — V Postonjski dekanii: 5. kim. aopold. v Postojni, popold. v Senožečah; 6. do-pold. v Vremah; 7. dopoldne v Hrenovicah; 8. dopold. v Slavini. — V Bistriški dekanii: 9. kim. dop. vKo-šani; 10. dopoldne v Ternovem, popoldne v Knežaku: 11. kim. na Studenem v Cirk. dek.
Iz Ljubljane. 2. t. m. je v mestni hiši gosp. dr. Kosta prisegel za novega 1 j ubij. župana vpričo gosp. deželnega predsednika Konrada pl. Eybesfelda. Blagoserčni gosp. deželni predsednik je o tej priliki gosp. županu iskreno srečo vošil, ga dostojno in odkritoserčno pohvalil, in kakor sploh večkrat, tako je zdaj povdarjal na doželeno spravo in edinost med mestnim prebi-vavstvom. Gospod župan se je vdano zahvalil za obnovljeni dokaz cesarske dobrote in milosti, pa tudi go spodu deželnemu predsedniku za podporo in posredovanje , ter je razodel nado, da bo svojo težko nalogo zamogel srečno zverševati, ako mu bode tudi nadalje v delež zaupanje visoke vlade, zaup slavnega srenjskega odbora in pa prebivavstva; tudi bode z veseljem si prizadeval za spravo in poglajenje poslednji čas umetno poojstrenega nasprotja, kar se bode vsrečilo, ako bode pomogla dobra volja, pravi duh sprave od vsih strani in ako se bodo tudi z visocega cesarskega prestola samega priznane pravične zahteve spoštovale ter jih bode podpiral visokoblagorodni, od vsih ljubljeni c. k. deželni predsednik.
—	Kako malo vesten je svet, kaže n. pr. to, «ia samo pri vagah in merah je policija pretečeni mesec "m goljufij zalezia, in v veliko družili ozirih je bilo treba kaznovati. Ako se k temu privzame, da svetna pravica kratko in malo ne more vsega tega zaslediti, kar se krivičnega godi, si je lahko misliti, kaj in koliko ostane Božji sodbi obravnati, kteri naj manjši reč ne more oditi! Ljudje, nikarte nikarte! v sedmi zapovedi je tudi goljufija pri meri in pri vagi prepovedana, in ,,s kakoršno mero boš ti meril, s tako se ti bode odmerjalo/4
—	Iz VII odborove seje, ktero je imela slov. Matica 4. julija, posnamemo to, da v kratkem dobijo družniki vsi, letniki in vstavnovniki, celo tisti, ki pristopijo do novega leta, naslednje čedne tri knjige: »Štirje letni časi, poslovenil prof. J. Tušek, Rudnino slo vje, sostavil prof. Fr. Erjavec, in Narodni
koledar z letopisom, vredil dr. Bleiweis. Kmali bo natisnjena tudi siovensko-Česka slovnica, spisal Fr. Marn. Volil je odbor iz sebe odborček, kteri naj sostavi imenik tacih knjig, ktere naj bi Matica dala vprihodnje na svetlo. Po vadljanji imajo izstopiti iz odbora letos izmed odbornikov ljubljanskih gg. dr. Ko sta, A. Lesar, A. Praprotnik in J. Marn; izmed vna-njih pa gg.: J. Grabrijan, M. Pirec, dr. Hočevar, Fr. Cegnar, M. Cigale, dr. Fr. Miklošič. Tretji občni zbor bode 7. avgusta t. 1., ki se ima obhajati zjutraj s slovesnostjo cerkveno, zvečer pa z veselico či-tavniško. Bog daj, v blagor naroda slovenskega!
—	Srednje šole se imajo skleniti konec tega mesca, latinske 30. d., toda kakor slišimo, brez vnanje slovesnosti, ki je bila sicer spodbudna mladini, vesela občinstvu sploh.
—	Na vnovič osnovani normalki ostanejo neki izmed sedanjih učiteljev trije, dva ideta v pokoj, dva pa?..., ker prideta dva vnanja, med kterima je neki ravnatelj glavne šole idrijske. Vidi se, da bode mesto moglo naznaniti ali koj posebno šolo, ali pa vsaj vštrične razrede na glavni šoli pri sv. Jakopu.
—	Zjutraj 8. t. m. sta srečno dospela iz Rima gg. Heidrih in Jeriha, zdrava in zadovoljna.
—	Silo koristne in gotovo mnogim zaželene ekser-cicije se bodo letos od 19. do 23. vel. serp. obhajale in sicer v Alojzijevišu, kakor drugekrati. Za prenočevanje pa bodo pripravljene tudi sobe v kn. šk. bogo-slovnici. Prečast. dekani jam je do 15. vel. serpana do mil. škofa naznaniti število duhovnov iz vsake dekanije, da se bodo potrebne priprave oskerbele.
Iz Ka.unika, 8. julja. Na svetu ie že takole, da se veselje in žalost spremljate in ena drugi roko podajate; eni se radujejo, drugi jokajo. Včeraj je južni „Sokol" k nam priferčal in se radoval, kamniško mesto in njegova okolica je pa žalovala zavoljo smerti v. č. gvardijana frančiškanskega, o. Ferdinand a Gecelj-na, ki je po štirtcdenski bolezni v petek, 5. t. m., v Gospodu zaspal. Včeraj pa je žalostni sprevod, kterega so se ljubljanski gostje vdeležili, spremljal truplo rajnega o. gvardijana na pokopališče kamniške tare. Sedaj, ko hvala mertvih ne napihuje, žive pa spodbuja, je pri-lično, če omenimo, da je bil ranjki, dasiravno slabega zdravja, neutrudljivo delaven in marljiv v šoli, cerkvi in domači hiši, ter pravi biser serafinskega reda sv. Frančiška. Kdor je količkaj poznal ranjcega, spoštoval ga je visoko; njegova vsestranska delavnost je bila podobna tihemu potoku, ki se po zeleni trati vije, polje in travnike napaja. Njegova smert je britka zguba za šolo, cerkev in domačo hišo ali samostan, kajti, kdor ga je bolj na drobno poznal, je čislal v njem moža nenavadne modrosti in bistroumnosti, pobožnega mašnika in pravega sina slavnega očeta serafinskega reda, ki je imel s svojo boleznijo dosti britkosti v življenji. — Dasiravno vreme ni bilo vgodno, je bil vender mertvaški sprevod veličasten; 26 mašnikov in neštevilna množica ljudstva ga je spremila na Žalje in ljubljanski pevci so mu nagrobnico zapeli. Mi pa se tolažimo, da ker smo na zemlji zgubili zvestega prijatla, imamo, pa kakor upamo, priprošnjika v nebesih.
Iz Prema, 6. julija. Med dobrotnike perve verste, ktere namerujeroo v kamnito tablo vpisane očitno in slavno pred novo, ravno danes do strehe dozidano farno cerkev postaviti, — šteje se zdaj tudi zlasti Njih veličanstvo Ferdinand I, od kterega smo te dni prejeli 400 gl. v podporo pri zidanji hiše Božje.
Komur so okolišine količkej znane, v kterih moramo novo cerkev zidati, in kdor poznd uboštvo tukaj-šnega od toliko slabih letin zapored obiskovanega ljudstva,
—	bo vedil morebiti kolikor toliko ceniti prelepi dar; — cčniti ga pa vedo toliko več hvaležni, razveseljeni far&ni, ki presvitlega dobrotnika nikdar pozabili ne bodo, — ceniti vredno ga zna in zamore naj bolj pa še le neskončni Bog, ki bo tudi povernil.
Iz Mavhinj na Krasu ima „Domov." grozno novico. Kakih 200 korakov od Vizovelj je 24. rožnika hlapon na železnici ležečega desetletnega pastirja čez sredo pretergal. Spal je neki prav na kolovozu. M^Šino so berž ustaviii, truplo seboj na voz vzeli in dalje proti Nabrežini odrinili; gospodarji pastirjevi pa so za vlakom čeva in drob pobirali in za truplom nesli. — V Opačjem selu na dolenjem Krasu pa je dvanajstletnega pastirja gad vpičil, da je v 24 urah umeri. Segel je bil deček v votlino suhega (brez mavte narejenega) zidu, misleč, da najde tičje gnjezdo. Berž pervikrat je čutil, da ga nekaj vjeda in je rekel tovaršem, da ga tički vjedajo; ko potegne pa roko iz luknje, mu visi gad med palcem in kazavcem. Berž ga otrese in tovarši mu roko pre-vežejo pod laktom, tudi neki vražarski „zagovarjavec" se skazuje; pa vse zastonj. Iz tega se da marsikaj učiti, opomnimo pa naj samo to, da tudi to se šteje k napredovanju in oliki, da naj se neumne vraže opuste in po pravih pornočkih v sili seže, ker vraže so že mnogim na duši in na telesu nepovračljive škode storile.
—	Ravno ta list ima strahovito dogodbo s št. Petra pri Gorici, ktera kaže, kake nasledke zamore napraviti ne-berzdana jeza, togota in neolikana svojeglavnost, ka-koršne — da se Bogu smili — je le preveč med mladino. Osemnajstletni mladeneč K. je 641etnega občinskega svetovavca P. ubil. K. je nagle jeze; odpravili so ga bili iz goriške realke, ker je hotel nečednež profesorja v šoli tepsti. Ze nekaj časa je bil na tajnika jezen, in je žvižgal za njim, kadar je mem šel. Tako je bilo tudi v torek 2. t. m. popoldne. P., ki se je bil tacega zasramovanja naveličal, stopi k njemu in praša, kaj da ima zoper njega? K. pravi, da nič ne. Nato mu P. rahlo klobuk z glave verže. K. se zasukne in ga udari tako nesrečno s pestjo po sencu, da se kar mertev na tla zgrudi.
V Gorici so semeniški prečast. višji z gg. bogoslovci vred sv. Očetu darovali za osemnajststoletnico denarno darilo in pismo sinovske verne vdanosti, ktero je natisnjeno v teržaškem škof. listu. v
V Rimu, 4. julija 1867. J. Š. — Osemnajst sto let je že preteklo, kar sta ss. apostola Peter in Pavel pod paganskim cesarjem Neronom za sv. vero kri prelila; od tega časa nju pa tudi vesoljni katoliški svet kot mu-čenika, velika svetnika in pervaka apostolov visoko v časti ima in se njunim priprošnjam pri Bogu priporoča, in kdor le more, tudi njuna groba rad obiskuje. — Res je sicer, da je sv. katoliška cerkev od svojega začetka vselej zdaj tu zdaj tam preganjanje terpela, pa imela je vender od cesar Konštantinovih časov sem skoraj zmi-rom tudi mogočne posvetne branitelje na svoji strani, kakoršnih pa žalibog! dandanašnji Čisto pogreša, akoravno bi jih posebno sedaj zoper krivične napade svojih sovražnikov tako zelo potrebovala. Pa bolj ko posvetni oblastniki sveto cerkev v nemar puščajo, bolj terdno prihaja v katoliških sercih zaupanje, da sv. Peter in Pavel pri Bogu tiste cerkve pozabila ne bodeta, za ktero sta svojo kri prelila. Da bi se pa mogočne priprošnje totih dveh velikih svetnikov bolj zagotovili, so bili sv. Oče sklenili osemnajststoletni spomin mučeništva ss. Petra in Pavla prav slovesno obhajati, in so bili na toto slovesnost povabili tudi škofe vesoljnega sveta. Sijajno so dali okinčati velikanski cerkvi sv. Petra in sv. Pavla, in so s toto slovesnostjo združili Še drugo imenitno opravilo, namreč razglašenje devetnajst Gorkomskih mučenikov za svetnike in še šest drugih za zveličane. —
Od vsih krajev sveta so dohajali škofje v sveti Rim, in sicer tako obilno, da jih je bilo v praznik ss. Petra in Pavla 495 s kardinali vred okoli sv. očeta zbranih, pa tudi druge ptuje duhovščine je bilo še nekaj nad deset tisuČ pri tej slovesnosti nazoče. Drugih pobožnih kristjanov pa je bilo toliko v Rim priromalo, da je prebivališč pomanjkovalo, — in tudi na železnici vozov za odhod. Petdeset vozov je tretjega t. m. zjutraj ob sedmih hlapon proti Firenci odvlekel, ki so bili vsi tako
Eolni, da za sluga lavantinskega presv. knezo-škofa ni ilo kar prostora več najti, doki ler mi ni vendar po dolgem nadlegovanju kondukterjev in preiskavanju vozov nazadnje le steklo, ga še na zadnji še prazni prostor v nekem vozu drugega razreda spraviti; in vendar je še toliko ljudstva na kolodvoru čakalo, da so se morali še trije drugi ravno tako dolgi vlaki zaporedoma za pervim odpeljati. — Ravno tako se še tudi danes godi na kolodvoru, akoravno je to že četerti dan, da se ptuji iz Rima odvažajo.
Da so hotli Garibaldini slovesnost v Rimu zmotiti, ste že gotovo brali; od napolitanske strani in od mesta Terni so menili papeževe dežele napasti, pa laška vlada jim je na moji orožje vzela. — Že nekoliko dni pred
Eraznikom po nekterih časnikih se je bralo, kako da i hotli naši sovražniki med papeževo mašo v praznik ss. Petra in Pavla požgati cerkvo sv. Petra, kar pa nisem bil kos verovati. — Takrat ko so bili sv. Očeta v slovesnem obhodu vsih škofov v cerkvo prinesli, in je bila gnječa ljudstva naj hujša, res začnete dve težki dragoceni preprogi goreti, ki so med oboki za kinč visele. — Ogenj je ročno tako močen postal, da so že bile začele bližnje oknja pokati, kar na enkrat pri dru-
fih oknih gasilci ,,i vigili" v cerkev prideio in ogenj za-ušijo. (Časniki in popotniki pravijo , da je bila prižgana sveča padla in kinč vžgala. Vr.)
Cerkev bi sicer ne bila mogla pogoreti, ker je vsa iz kamnja, pa preproge, ki so jo po zidovju povsod obdajale, leseni odri, ki so bili pripravljeni za bolj imenitne gospe, diplomate in škofe, potem papeževi leseni troni, bi se vender le bili lehko vneli, in sicer v malo trenutkih, ako bi nas Bog ne bil obvaroval. Da bi bil na taki način strašen nered nastal po cerkvi, da bi bilo vse proti vratom tišalo, in bi se jih bilo veliko poteptalo in zadušilo, se mi gotovo zdi. — Komaj pa je toti netek ugnan, si je ročno potem neki človek čisto blizo pri brončenem kipu sv. Petra vrat narezal, morda misleč(?), da se potem ne bode tisti dan več mogla pri sv. Petru služba Božja opravljati, ker se je v cerkvi kri prelila in tedaj cerkva oskrunila tper effusionem san-guinis). Nekteri pravijo, da se je bila temu človeku pamet zmešala in da si je bil zato vrat narezal, ker je mislil, da, če tisti trenutek umerja, ko bodo sv. Oče že omenjene mučenike za svetnike razglasili, bo tudi on kot svetnik v nebesa vzet. — Kaj je pravo, se bo berž izvedelo, kajti uni človek še živi, in bo berž ko ne, zopet k sebi prišel. — Pa tukaj nimamo samo cerkvenih praznikov, temuč mestna gosposka je ptujemu ljudstvu na čast tudi posvetnih veselic napravila, o kterih bodera pa drugokrat nekoliko povedal.
ttkaj je hej novega po domačem in iu-jem svetu?
Obravnava zastran konkordata. ^Dalje.) Dalje o konkordatu govore je poslanec Jager tako-le izpeljeval: Vem pa dobro, kaj mi bodo gospodje ugovarjali zoper to zgodovinsko razravnavo. Ta razravnava, češ, prav za prav le to dokazuje, da je bila potreba na strani katoliške cerkve, morebiti tudi na deržavini strani, da naj se pot
napravi k porazumljenju; toda ostrina unih dveh oddelkov v fadresnem) načertu meri na kaj druzega, ona meri na to, da so se deržavi zgubile pravice, in pa bistvene pravice. Meni tedaj je naloga, k tema oberniti se in na to odgovoriti.
Jaz terdim, da deržava se ni odpovedala nikakor-šnim bistvenim veličanstvenim pravicam, in to bom gledal s tem dokazati, kar porečem nadalje.
Dvojna odstavka zlasti povdarjata dva nabadka: pravijo, da konkordat utesnuje izverševanje pravosodnje oblasti; drugič, da je postavodajstvo za nauke izročeno tudi tuji oblasti. Jaz tajim oboje. V izverševanji pravosodnje oblasti se deržava ni znebila nobene veličanstvene pravice. Naj to na drobno skažem. Vsa sodnja oblast deržavina v deržavljanskih pravnih razmerah zakonskih med seboj in do njih otr6k, pa v pridobivanji, zagotov-ljevanji in zgubljevanji premoženja, ktero je lastina cerkev in zlasti zalog, dalje vse osebno sodnje področje nad cerkvenimi osebami in zalogami, kar tiče njih der-žavljanske pravice, vse to je po konkordatu naravnost deržavi prihranjeno. Kar zadeva nauk, je v konkordatu zgolj to izrečeno — na to povdarjam, gospodje — da se prihrani Cerkvi tisti vpliv do izreje in uka njenih udov, kteri ji gre po njeni božji napravi in po povelji, kterega ji je dal njen božji Začetnik; več Cerkev ne iše, več ne iše konkordat. (Levičarji so nepokojni pri teh besedah). Drugač je pri izverševanji učeništva, n. pr. v vstanovitvi učnih napr&v, v oskerbovanji ali zbiranji učnih pomočkov, pa v oziru potrebnega vpliva, ki ga ima Cerkev do postavljanja učiteljev in njih opazovanja
Kar ta nabadek zadeva, se da pogajati po raznih potrebah posameznih dežel ali narodnih razmer. (Nepo-koj.) V tem se dajo pogodbe skleniti, pogodbo prena-rejati. Gospodje, naj se ta vpliv, ki ga Cerkev tirja. prizna ali ne, jaz od svoje strani moram to-le razjasnilo dati. Dalo ga je vse škoiijstvo 1. 1840 na dunajskem snidu: „Cerkev, kakor so škofje rekli, te svoje pravice, da po Božji naredbi obstoji in za večni namen človeškega rodu dela, ne more na to zastaviti, kako ravno se deržavi prav in dobro zdi." (Nepokoj.) Kar tedaj uče-ništvo tiče, do kolikoršnega vpliva Cerkev pravico ima, v tem od svojega poklica ne bo odstopila. Ako bi tega tudi deržavajpriznati ne hotla, ako bi marveč na postavo-dajnem potu Cerkvi nasproti delala, potem nastopi stan, gospodje, kakoršnega ne moremo zagovarjati, kteri se poganjamo za vstavnost, prostomiselnost, za svobodo. Bil bi stan preganjanja, vednega žaljenja pravic. Naj le še samo nekaj pristavim. Rekel sem, da za nektere reči. n. pr. za izverševanje učeništva, se zamorejo zadevnim krajem primerne pogodbe skleniti, ker te načela ne zadevajo. Cerkvi ne utesnujejo njenega opravilstva, ktero se ji mora po pravici dopustiti; — naj pa tudi na to zavernem, da k temu čisto nič ni potreba postavo daj ne poti, torej odpade vsa potrebnost za pregledovanje konkordata, ker v konkordatu samem je pot za znamnjana, ktere se je v tacih primerljejih deržati. Naj smem brati člena XXXV zadnji odstavek; ondi je rečeno: „Ako bi se pa pozneje kaka pritežnost prikazala, se bota Njih svetost in Njih cesarsko veličanstvo med seboj dogovorila, da se reč prijazno poravna/4 V konkordatu se je tedaj zanašalo, da utegnejo ostati pri težnosti, da vstajale bodo; imenovale so se pa tudi pota, po kterih naj se pritežnosti odpravljajo. Ako tedaj kdor si bodi meni, da ima kako pritožbo zoper konkordat, ako se čuti z njim vtesnovanega in tlačenega, je pot odkazan po kterem se more pomoč iskati. Po tem, kar mi je bila čast pojasnovati, nikakor ne morem terditi, da bi bila potreba konkordat pregledovati, kakor je v osnovi nasvetvano. Nasvetval ne bom nič, povem pa,
da za ta dva odstavka ne bom glasoval. (Z desnice: Dobro!)
Na ti tako postavni in vterjeni govor je nasiedvala neka čudna mešanica dr. Roserja zoper konkordat, da so se njegovi lastni prijatli zda) smejali, zdaj pa ga mi-lovali. Konkordat imenuje ta govornik „zalego Thun-Bachovega vladanja" in miluje, da svitli cesar sam že v prestolnem govoru po njem ni mahnil; želi pa, da bi se konkordat čisto odpravil, in ne pregledoval. Po tem dokazuje, kako da je konkordat škodljiv za vero in nravnost (čednost), pa „uku in moči cesarstva v oziru na druge dežele!" Ni mu prav 9. konkordatcv člen, da imajo škofje oblast veri in nravnosti škodljive bukve za zaveržljive zaznamnjati in ljudstvo od njih branja od-vračevati in da obeta tudi vlada čuti, da se po cesarstvu enake reči ne razširjajo; on meni, da s takim določilom bi se avstrijanske bukviša kmali v majhen kupec znižale. Bode ga, da so učitelji za katoličane odmenjenih šol pod cerkvenim nadzorništvom, da bi mogli biti po katoliških gimnazijah in srednjih šolah učeniki le katoličani, in sploh 7. in 8. Člen, posebno pa člen 29., „da je cerkveno premoženje nedoiikljivo." In kakošno je ta doktor zasolil? „Gospoda moja!" je modroval, „cer-kveno premoženje je po moji misli deržavljansko, torej gre tudi deržavni oblasti pravica ob času sile po njem seči" (!!!); zakaj ne rajši kar od štacune do štacune, od menjice do menjice iti in grabiti?! — Tudi pravi, da morajo poslanci imeti en ključ do cerkvenega premoženja. — Nato popotva k 33. členu in pravi, da bi le ta rad zopet postavil desetino, ako bi se prekucij ne bal. — Poteguje se „fur den niederen Clerus," ko ga nihče za to ne prosi, in pravi, da je „eine Null," obilne sa-momorije, tatvine in druge pregrehe govornik s konkcr-datom in cerkvijo strinja, češ, ker se hudobije množijo, da konkordat ni dober! Znamenit je žvekljej: „Gospodje! da konkordat učilstvo tlači, kakor svinec, to mi boste priterdili. Vsaki izmed vas ve zadevo dunajskega mestnega svetovavstva „wegen der Bildung einer Lehrerbil-dungsanstalt." Ta vstanova ie bila prepovedana zato, ker so se bali iz tujstva^kako učeništvo privabiti, ki bi bilo „druge vere." — Se tudi meni, da vsled konkordata smo postali psovanje tujstva, in „kdor Avstriji zabavlja, meni aa dobro delo stori." (Pač manj bi bili psovani, ako bi se bila Avstrija moško deržala tega, kar je, namreč svojega katoliškega značaja.) Krono je govornik postavil svojemu besedilu s klicem: „Gospodje! vprašam vas, koliko veljajo pogodbe v Evropi in koliko veljajo vladarske besede? Niso li bile tudi lomljene, razreševane? Ergo: imamo mi ko namesto vavci ljudstva tudi pravico konkordat razrušiti." — Viharni posmeh — je nato zašumel, njegovi prijatli pa so ga opominjali, da naj molči, ker je že dosti neslanega blodil; vender je med godernjanjem svojih prijatlov še nekaj dalje kretal in zlasti nektcrih deržavnikov besede nate zal.
Andrievič, nezedinjeni greški duhoven iz Bukovine, je opomnil, da katoliška cerkev ima v nekterih rečeh veči pravice od greške nezedinjene, n. pr. v šolah, in tudi rekel, da katoliška cerkev ima konkordat, prote-stantje svoj protestantenpatent, le samo jutrovski cerkvi zagotovljena avtonomija še ni vresničena.
Schneider pastor se je pritoževal, da se ni vse spol-novalo, kar se je v protestantenpatentu obetalo. Prihodnjič Greuterov govor.
Žc nekaj dni je, kar se zmiraj bolj glasno razodeva, da med Francijo in Prusijo se zopet mrači. Dr. Roser je v zboru undan vnemarno vprašal: „kaj so zaveze , kaj so vladarske besede ?" — Ce pa nič več ne veljajo, čemu se pa zaveze delajo, čemu se moška be-
seda, čemu se roka daje? —Prusija je prelomila praški mir že takrat, ko ga je podpisovala, pravi „Patriot", namreč s svojo skrivno zvezo z južnimi deržavami, prelomila ga je naslednjič s colno zavezo z ravno temi deržavami, po kteri se je z njimi še tesneje sklenila; prelomuje ga zdaj, ker danskemu severnemu Slesviku ne spolni obljubljenega ljuškega glasovanja. Francija nad tem godernja, Avstrija molči iz preneizmernega ozira do nekterih, ki so jim ob svojem Času kaj gladko tekle žuganja in bridke prerokovanja zastran Avstrije. Toda, ako do vojske pride, se bo mogla Avstrija po neki silni osodi za Francijo odločiti, meni „Patriot". Nemčija stoji zdaj skorej Čisto zedinjena ob naši dolgi meji in je Avstrii toliko bolj nevarna, ker med avstrijskimi Nemci ni brez bobnarjev, ki očitno prezajo na to, da bi se naša deržava razpregla in en njen del pripadel silni Prusii, in ravno zato tudi časniki — ali vedoma ali nevedomo — tako ongavijo, da bi znotranji nepokoj ohranili z vednim draženjem Slovenov. Ministerstvo pa se je jelo nekako odmikati od prevelike nemške centralizacije; to kaže n. pr. to, da je vitez dr. Hye izvoljen za ministra pravosodja in začasno tudi za ministra naukov, ker Beustu tako imenovana nemško-centralistična večina že nekako preseda, kakor pišejo „Nov." Dr. Toman je ogerskemu ministerskemu predsedniku Andrašu na pogovoru pojasnil, da s centralizacijo se ne bode nič opravilo, in pozneje so vsi slovenski poslanci pred Beustom po dr. Tomanu razložili zahteve tudi slovenskega naroda, kakor Poljcj in drugi svoje pravice in zahteve imajo. In ker tudi Cehi, Her-vatje, pa Serbi, Slovaki in Rumeni na Ogerskem, ter zopet Erdeljci svoje zahteve imajo, za ktere se jim pa solnce hudo mrači, torej je očitno, da do prave edinosti in sprave v Avstrii je še precej stopinj. Vzrok razpora pa je nevošljivost, ker Avstrijan Avstrijanu ne privoši tega, kar si sam sebi želi, ali ob kratkem, pogrešanje keršanske ljubezni in pa sovraštvo katoliške cerkve, ki je središe edinosti in ognjiše ljubezni. — Ko je bila une dni bratovšina sv. Mihela pred sv. Očetom, ji je namestnik Kristusov govoril nektere tehtne besede zastran „prave edinosti" in je vmes rekel: „V katoliški cerkvi ni razločka med greki in barbari, med rimljani in judi. Neki ljudje bi tudi hotli edinost, ki pa ni zastavljena na ljubezen in torej nima podlage. Brez ljubezni ni edinosti, je le prepir in razpor" . . . Tudi v očitni konzistorii 26. u. m. so sv. Oče govorili o edinosti katoliške Cerkve, o ti prelepi lastnosti, s ktero se ne more nobena posvetna družba na zemlji hvaliti. Hočejo se zediniti kralji in vladarji, pa kmali so si narazen; zetiinjajo se možje narodnjaki, pa velikrat je le kratka njih edinost, ko bi jo bili tudi osnovali: okrog sv. Očeta pa je do 500 škofov in vsi so ene misli; do 15,000 duhovnov je v Rimu, in vsi so s papežem in s škoti ene misli. To je edinost, da take nima svet! Torej pravi Pij IX v svojem nagovoru: „Vse govori o ti prečudni edinosti, po kteri kakor po vodotoču skrivnostnemu telesu Jezusa Kristusa teko darovi in milosti sv. Duha in v vsakem njegovih udov obudujejo velike zglede vere in ljubezni, ki s stermenjem napolnujejo vesoljni svet . . . Potrebno je, da nasprotniki vere spreumejo, kakošna je moč in življenje te katoliške cerkve, ki je ne jenjajo preganjati s svojo jezo; da spoznajo, kako brezumna in neslana je krivica, ki jo ji delajo, ko ji očitajo, da v moči omaguje in da se je njen čas iztekel . . ."
Naj se oglasi moč na zemlji, ktera je obhajala toliko zmagoslovje po vsem svetu, kakor undan katoliška Cerkev v Rimu! Kaj so si prizadjali in pertili zakleti dušmani, da bi odvernili obhajanje osemnajst-stoletnice v majhni papeževi deželici! Toda ta majhna
deržavica ima stebre škofe po vesoljnem svetu, ona je veliko duhovno kraljestvo po okroglem svetu, na kte-rem solnce nikoli ne vzhaja in nikoli ne zahaja, temuč zmiraj sveti, če ga tudi sem ter tje nezmožni oblaki zatemnujejo.
Iz Rima. V sikstinski kapeli so sv. Oče 25. rožn. nagovorili duhovne, ki so bili prišli k osemnajststoletnici in so rekli med drugim:
Presilno veselo je za Nas, da Vas v tolikem ster-menja vrednem številu tukaj zbrane vidimo, ljubljeni sinovi, ki ste olepšani s presveto mašniško častj5 na-sledovali stopinje svojih višjih duhovnov in v tem tako silo pomenljivem času tako veseli in s toliko gorečnostjo pritekli k Nam in semkaj k rimskemu sedežu veličastno-svetega Petra, apostoljskega poglavarja. Vaša ljubezen, Vaša vdanost, Vaše spoštovanje do sv. sedeža Nam daje veliko tolažilo sredi med naj reznejšimi skerbljivostmi, ki Nas tarejo. Nič ni za Nas bolj veselo, kakor da iz naj globokejši globočine svojega očetovskega serca besedo spregovorimo, do Vas, ki ste vversteni med voj-skovavce Boga vojenstev in ste poklicani po Gospodu, si Gospoda samega v svoj delež izvoliti. Vas, Vas je Gospod po posebni dobroti v svoji cerkvi na visoko maš-ništvo povzdignil, od druzega ljudstva odločil in seboj zvezal, da mu služIte, njemu Gospodu, da pred zbranim ljudstvom stojete in molitev, prošnje in čisto, sveto, neomadežano Hostijo v svoj in v blagor vesoljnega sveta Bogu darujete. Veste torej sami prav dobro, da Vam nič ni tehtnišega, kakor da dan na dan bolj svetite z resnobnostjo obnašanja, z neomadežanostjo življenja, s poštenostjo, čistostjo, ki je lepotičje vsih Čednost, in pred vsim z znanjem svetih naukov, da zamorete mogočno vojskovati se zoper sovražnike človeškega rodu^ in pospešujete veči čast Božjo in duš zveličanje ... Se dalje opominjajo, da naj bodo serčni vojskovavci za sv. vero v času te tako velike zaklet ve sovražljivih ljudi zoper našo sv. vero, da naj doma dolžnosti svoje svete službe skerbno in sveto spolnujejo, vernikom pa zaterjujejo katoliško edinost in nauk ter dolžno pokoršino do sedeža sv. Petra in matere vsih cerkev. Kakor izlagavci božje besede morajo brez prenehanja oznanovati evangelij Božji učenim in nevednim, pa ne toliko z visokimi besedami, temuč v sv. Duhu naj Jezusa Kristusa križanega ozna-uujejo, in nikoli naj ne odjenjajo zmotenih na pot zve-ličanja nazaj klicati, ss. sakramentov zvesto deliti, za bolnike skerbeti, pa tudi otročiče skerbljivo učiti vere in čednosti. Z veliko gorečnostjo si prizadevajte, pravijo dalje, pomagati svojim višjim, njih voljo z vsim dolžnim spoštovanjem spolnovajte .... Spodbudujejo k stanovitni in prav goreči molitvi za zmago in mir sv. vere in za zveličanje vsih ljudi, in v ta namen se naj tudi priporočujejo Marii Devici, ss. Petru in Pavlu in vsim svetnikom. Poslednjič so jim podelili sv. blagoslov s pooblastenjem, da sme vsak izmed njih doma ob dnevu od škofa odmenjenem podeliti vernikom apostolj-ski blagoslov za popolnoma odpustke, ki se jih morejo vdeležiti tisti, ki bodo o tisti priliki opravili spoved, sv. Obhajilo ter molitev za zmago in poveličanje svete cerkve.
Iz Amerike je bilo prišlo v Rim 5 vikših škofov in 19 Škotov.
Glavna slovesnost je bila sv. Petra in Pavla dan, ki je terpela od sedmih zjutraj blizo do dveh popoldne. Zares, posebna serčnost, pa tudi posebna pomoč Božja je potrebna sv. Očetu v tako visoki starosti, da morejo toliko prebiti. Pravijo, da lepotija in ozališanje šenpe-terske cerkve je bilo kaj prečudnega. Do 20.000 sveč je gorelo; 600 ljudi jih je čez uro dolgo prižigalo; cele verste lustrov so visele krog nezmernih obokov in o ste-brovskih overšjih. V veliki ladii je visel velikansk lu-
ster, ki je znamnjeval s svojo lučnato podobo tijaro, ključe in križ sv. Petra. V tako zalo in ozalisano cerkev je prišlo s procesijo čez 500 škofov, več tisoč duhovnov in druzih, tudi s prižganimi svečami. Bilo je kakor v raju. Ko so bili pa petindvajseteri služabniki Božji slovesno za svetnike spoznani, se je razlegla zahvalna pesem 'Te Deum) in odmevalo je celo mesto z zvonenjem, streljanjem z Angelovega grada in s silnim veseljem. Naslednjo veliko mašo je povzdigovalo prelepo petje iz mladenških ust, kakor bi se bili angelski glasi razlegali doli z velikanske kuple.
Družbe amerikanske. Od 9. do 12. rožnika so imele amerikanske katoliške družbe nemškega jezika v Pitsburgu svoj dvanajsti veliki zbor, iz kterega se je razodelo, da je teh družb že 115 z 20.000 udi. Prihodnje 13. vel. zbirališč bode v novem Jorku. Da katoliške družbe katoliško življenje močno pospeševajo, je znano, tega priča je n. pr. večno škripanje juda-škarjo-tovih dnevnikov zoper ,,severinsko družbo" na Dunaju, še bolj naglo razširjanje sv. vere po Ameriki. — Ker se Evropejci neprenehoma v Ameriko preselujejo, so ravno imenovani vstanovili odbor za vseli v ce, kteri bo skerbel za preselce, ki pridejo iz Evrope, da ne pridejo v roke oderuhom in lakomnikom ter jim bo v vsih potrebnih rečeh svetoval itd. —
Amerikanska hierarhija se ima obilno zopet pomnožiti in razširiti, nove škofije (Misuri, Jovo, Viskonsin itd.) vstanoviti, Filadelfijo in Milvoki v nadškofije povzdigniti se.
Med in Petin.
%
„Se kaj je storil konkordat*'? „Olom. Novine," kakor „Zukunft" piše, obravnavajo eno naj bolj popularnih vprašanj dunajskega „reichsratha," namreč kon-kordat, in pravijo: „Po dualistiških časnikih je vse hudo čez avstrijanske narode prišlo — iz konkordata. Da se je 1. 1859 italijansko - nemška vojska vnela, da smo pri Solferini tako slavno zgubili, da smo se za „meerumschlungen-Holštanj" spečali in se vsled tega lani s Prusi kervavo spopadli ter pri Kraljevem gradcu bežali: vse to ima konkordat na vesti. Vročina leta l^tl in letošnja moča, kolera lani izvira le iz konkordata. Naj veči del dolgov je Avstrija storila le zavoljo konkordata . . . Torej bode Avstrija zapkana, dokler bode konkordat živel, dokler ostane zakon zakrament, dokler katoliških šolarjev ne bodo dopisniki starozavezne „Presse" odgojevali, in dokler ne bodo mogli „cukerfabrikanti'' zunanjih dežel farnih posestev nakupovati." — Mi pa menimo, da bode odsihdob jel konkordat malo ložej dihati, ker veliko culo teh nemilih pregreh bode — Moskva in njena razstava nase vzela. Caeterum censemus, da je bil tudi lucifer zavoljo konkordata iz nebes veržen.
\a Dunaju deržavnega zbora kmalu ne bo več treba, ker verli „Gemeinderath" pridno v njegovo področje sega; tudi konkordato-hruši bodo odveč , ker v srenjskem odboru so možje, kterim je celo ,,reichsrath" preveč „feudal" in „klerikal", kteri žele „radikale reform des volksschuhvesens, - politiseh gebildete Schul-jugend", — pa še pine na glavo in močnika na ,,frak" takim modrijanom izmed odbora.
1%'apoleoii in trapist. Undan je Napoleon v razstavi srečal trapiškega prednika z dvema drugima mni-homa. Cesar ga spozna in spoštljivo nagovori ter se delj časa z njim pogovarja v začudovanje pričujočega občinstva. Pri slovesu mu pa reče: „Prav ljubo mi je, da sem Vas dobil. Ali bi torej hodi jutri ob 11 k meni v Tuilerije priti?" Prior pride naslednji dan. Tamnih je namreč sloveč poljedelec-, cesarju že od poprej znan, ki
mu je za obdelovanje velikih zemljiš že veliko denarja dal.
*
Cesar se je z njim menil zastran obdelovanja zemljiša „Dombes-a" v „Ain-departement-uktero obdelovanje ta prior ravno vodi. Pri odhodu mu je cesar v roko dal košček papirja, na kterem je bilo zapisano: „Za-vežem se čast. O. Avguštinu v toliko in toliko letnih obrokih izplačati 350.000 frankov.
Zakaj pa*»ei nima škofovske palice? Papež nosi na glavi škofovsko kapo ali infulo kakor drugi škofje in le pri nekterih slovesnostih mesto nje ima trojno krono ali tiaro, — škofove palice pa ne, akoravno je pervi vsih škofov. Zakaj, nam pripoveduje stara legenda tako-le:
Sveti apostelj Peter je poslal iz Rima tri svojih učencev, da bi ob reki Reni oznanovali sv. vero, Evha-rija, Valerija pa Materna. Na potu ob Renu je umeri Matern in eden ostalih se je vernil v Rim, da bi mu Peter novega delavca dal namesto umerlega. Toda sv. Peter mu namesto novega tovarša svojo škofovsko palico da, rekoč: Le pojdi, kjer je pokopan, pritakni se ga z njo in reci: vstani pa pridigovaj! Učenec je tako storil in Matern je vstal iz groba, akoravno je že nad mesec dni v njem ležal: oznanoval je z novo močjo sv. evangelij in silo veliko jih pridobil Kristusu, ker so mu ljudje zavoljo tolicega čudeža, ki se je zgodil nad njim, radi verjeli. Ustanovili so več cerkva in naposled si je zbral Evharij Trevir (Trier) za svoj škofijski sedež, Matern Tongern v Belgiji. Evharij je umeri najprej, in naslednik mu je bil Valerij. Ko je ta umeri, je prevzel Matern tudi Trevir in do svoje smerti je vladal vse tri Škofije. Umeri je v Kolinu; pozneje so pa prenesli njegove kosti v Trevir, kjer jih še sedaj hranijo v cerkvi sv. Matija. Petrovo palico, s ktero je bil Matern zopet k življenju zbujen, so do 10. stoletja hranili v Kolinu, potem so jo pa na dva kosa razdelili. En kos je ostal v Kolinu in je še danes tam; drugo polovico je dobil Trevir in to imajo sedaj v Limburg-u (na Nasavskem .
Papež ted?.j še danes ne nosi škofove palice; samo če pride v škoiijo trevirsko, jo ima. Zakaj to: Sv. Tomaž Akv. pravi: „Rimski papež nima škofove palice, ker jo je sv. Peter od sebe poslal, da so z njo zbudili k življenju enega svojih učencev, kteri je bil pozneje škof Trierski. Zato še danes papež v nobeni drugi škofiji nima palice, kakor samo v trierski." Skoraj z ravno temi besedami pripoveduje to tudi papež Inocencij III.
Avstrijanftkim katoličanom dokazuje „\Viener Kirchenztg.," da so njih učeništvo sinagoge. Tedaj so se pojudili. Premnoge redakcije judovskih listov so namreč podružnice sinagog, iz njih zajemajo mnogi katoličani ves svoj nauk, ker nauk papežev in škofov ni več po njih sladu in kusu. In te sinagoge in sinago-gice tudi prav goreče napredvajo s svojimi lekcijoni za katoličane: starka j.Presse" in nova „Presse" z drugimi so jele katoliškim učencem tudi že naj veči praznike za basni razlagati! — In možje ki se konkor-data bolj boje kot medveda, se podlagajo obsolutnemu judovskemu vplivu do postavodajne in zverševavne oblasti v verskem, občinskem in deržavskem oziru za 30 milijonov katoličanov. Kako korenito da naj ti janičarji judovskih shodnic jezuite zaničujejo, to je že star njih nauk. Nektere bolj znane tvarine teh šol so n. pr. tudi te-le: Pritožbe zoper duhovsko gospostvo, zoper vpliv »ltramontanov, krič da naj se samostani odpravijo, redovnice preženejo iz bolnišnic, cerkveno premoženje da naj se poropa, da naj se vstanovi deržava brez strahu Božjega, mesenosti pa naj se templji stavijo, dopusti posvetni zakon, da naj Cerkev v šoli nič opraviti nima itd.
Kratke nainanila. V ministerstvu so se zgodile te-le novice: Beust je postal deržavni pečatnik ali kancler, gr. Taaflfe predsednik ministerskega zbora ; pl. vit. Hye minister pravosodja in začasno za bogočastje in uk. —. Mesto Relta šteje 12,600 prebivavcev, in sicer: 11,600 Hervatov, 691 Italijanov, 76Madjarov, 52 Nemcev , 48 Cehov, 13 Angležev, 10 Francozov in 88 judov. — 24. rožn. je po dolgi bolezni umeri mil. gosp. Ign. Fabri, škof v Košicah na Ogerskem. — Kardinalu Andreju, znanemu iz laških homatij, je neki minoriški samostan v Opavi odločen za prebivanje (Hlas). — Razne bratovšine sv. Mihela so podpisale pisma verne vdanosti, ktere so zadevni škofje ali bratovski predniki itd. zročili sv. Očetu v Rimu. — Odbor za cerkveno premoženje v Florencii med drugim hoče zatreti vse cerkvene družbe, razun duhovnij, in zmanjšuje število škofijstev in semeniš. — Zakaj so hudodelniki v Veroni svetiša skrunili? Sv. pismo pravi, da je lakomnost korenina vsega zlega, in da so nekteri zavoljo nje od vere odpadli. Neki voznjač je bil v unih gnjusobah zagnal kamen v sveto Rešnje Telo in neki peški stotnik je bil strahoviteža zato s sabljo kres-nil; ta človek je dva dni pozneje v bolnišnici umeri in pred smertjo povedal, da je bil za tisto strašno djanje dobil 4 napoleone. Tedaj Iškarjot za 30 srebernikov, ta nesrečni pa za 4 zlate!! v
Cesar Maksimiljan. Cesar se je skoz več tednov cela Evropa bala, kar so vsi dvori odverniti prizadevali si, to se je vender le zgodilo. Dan pred sv. Rešnjim telesom ob 7. uri zjutraj je mogel cesar Maksimiljan po doveršeni sodbi svoje mlado življenje dati zavoljo nesrečne mehikanske zemlje, za ktere blagor se je dve leti neprenehoma potil in trudil. Po izdajstvu nekega Lopez-a, ki mu je neki Maksimiljan veliko dobrega storil, so Juvaristi po noči prišli v vterjeno Kveretaro, kamor se je bil cesar z 12.000 vojaki umaknil, in s tem je bilo vse zgubljeno. Kakošne blagre je Maks vžival, se vidi iz tega, da je do 250 miljonov dolarjev deržavnega dolga dobil, posojilo za 200 miljonov frankov prevzel, kterih polovica je odpadla Francii za vojskno odškodnino, mite (cole) so bile zastavljene; vsi dohodki so znašali 10 — 12 milijonov piastrov ali skorej naših šestič, iz kterih je bilo 10 milijonov na leto samo za obresti plačevati, k temu pa je bilo treba ceste delati, mornarstvo vstanoviti, vojaštvo vzderžati itd. Kdo je Maksimilijanove osode kriv, naj drugi rešetajo in tožijo. Vse evropejske vlade so svoje poslance vsled te dogodbe iz Mehike domu poklicale, tudi zvezne ame-rikanske deržave so sklenile, nobenega namestovavca Juvarez-u ne poslati. Kaj bo zdaj z Mehiko, kaj s katoliško vero ondi, kdo ve? V tej nesrečni deželi so že od nekdaj same prekucije; v 35 letih je bilo 32 vladarjev.
Poslednje novice. Preslavna osemnajststoletnica se bo prihodnje leto obhajala po vesoljnem svetu z odpustki sv. leta, čez dve leti pa bode vesoljni cerkveni zbor. — Red cerkvenih slovesnost, ki so bile zdaj v Rimu, bode „Danica" prihodnjič jela popisovati, ker g. H ei dr i h je prinesel seboj izvirne pomočke. Gospod sakristan ne more dopovedati, kako imenitne, ginljive in častitljive so bile te opravila. — Tudi popotovanje na Jutrovo", ki so ga druge tvarine odrinile, bomo gledali nadalje toliko bolj urno nadaljevati.
V ljubljanski skolii. Faro Kranjskogorsko je c. k. deželna vlada podelila č. g. BI. Arteljnu, lokalistu na Selih, in Sela so razpisane 3. julija t. 1. — Umeri je vis. čast. o. gvard. Ferdinand Gecelj 5. t. m. R. I. P.!
Odgovorni vrednik: Luka JlTao. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.