I ClTATEUIt Prosimo, poglejte ni itartlk« poleg naslova n dan. ko Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi-slovenskih delavcev t Ameriki. Reentered as Second Class »latter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. ¥., under Act of Congreao of March 3rd. 1879. ■a holm nO sos na dan doUvan. H 'C 'GLAS HASODX" ro ro&ri NmvNOR ma dom i (■ CITAJTE, EAR YAS ZANIMA Xo. 186. — Štev. 18G. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 27.1943. — PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA, 1943 VOLUME LI. — LETNIK LI. NABALKAN Rusi gredo preko Dnjepra pri Kijevu Kot naznanja Moskva, je Bdeča armada vdarila čez Dnjeper blizu Kijeva. Ob istem času pa je tudi Berlin naznanil, da so nekateri ruski oddelki prekoračili široko reko ter skušajo obkoliti Kijev. V tem napredovanju so Busi osvobodili 825 mest. trgov in vasi. Ru-ko poročilo pravi, da je Rdeča armada blizu Kremen-čuga, jugovzhodno od Kijeva zdrofbila močne nemške utrdbe in vrgla Nemce v Dnjopei«. Na bojišču je obležalo nad 600 mr t v ili Nemcev, nrnogo pa jili je utonilo v veliki reki. Tudi pri Dnjepropetrov-skem ob kolenu Dnjepra so Ruši prišli do reke m so v vročem boju ubili nad 1000 Nem-eev. Ravno tako so Rusi prekoračili Dnjeper pri Perejaslavi, 70 milj jugovzhodno od Kijevu, razbili nemške utrdbe in pognali Nemce v reko. Na tein kraju se je podalo 200 Nemcev s svo j inn topovi in puškami. Odkar so se Rusi pred dvema letoma umaknili, so prvi« zopet stopili na tla Bele Rusije, ko so zavzeli Hotimsk, 73 milj zapadno od Brian ska. Še nižje proti jugu so Rusi zavzeli Novozitakov, ki je važno železniško križišče, ter so vda-rili proti Zilinki, samo 27 milj od Oomela v jnv.iii Beli Rusiji. V svojem neprestanem zasledovanju so Rusi zajeli eele vlake z nemškim vojaštvom in vojaškimi zalogami. Tekom dneva je bilo ubitih nad 5000 Nemcev. Drugi rut ki oddelek je, prodirajoč od Če rn i go va, vkorakal v Repke, 44 milj južno od Oomela ter prišel blizu edine železnice, ki jo v tem kraju i-majo we Nemci v svojih rokah. Kot pravijo poročila iz Berlina v nevtralne dežele, se Nemci z veliko skrbjo ozirajo na Balkan, kjer tamošnji guerilci pripravljajo ozemlje za zavezniški vpad. Nek španski, poročvalec v " Berlinu pravi, da se Nemci tudi boje, da se bodo zavezniki izkrcali pri Livornu, ker zbira jo močno zračno silo na Sardi iiiji in na Korziki. Letališča na Sardiniji in Korziki bi mogla dajati zavezniškim četam mno-ko večjo zračno zaščito kot pa jo je imela ameriška peta armada pri Salemu. Ker imajo jugoslovanski guerilci v rokah že Trst, Sušak, Split in najbrže že tudi druge kraje v Dalmaciji, bo zaveznikom kaj lahko izkreati svoje čete aib jugoslovanski obali in bodo mogle neovirano vdreti v notranjost Balkana. Jugslovanski vin v Londonu naznanjajo, da so guerilci odbili več nemških napadov na Split Ln da še vedno drže večji del Sušaka. Guerilci so tudi pri prečili Nemcem, da niso mogli v Jugoslaviji postaviti obrambne črte proti zavetnikom. Okoli Splita in Sušaka se lajveč bori ljudska osvobodilna armada in neko madžarsko poročilo preko Švice pravi, da jugoslovanska guerllska vojna polagoma že prehaja v popolno organizirano vojaško voje-vanje in je v Jugoslaviji a ima da 180,000 m ož pod poveljstvom zavezniških častnikov. Kolikor je mogoče razvide t i iz jugoslovanskih virov in iz poročil iz nevtralnih dežel, je položaj v Jugoslaviji približno naslednji: SLOVENIJA: —Provinca Ljubljana razuu Ljubljane je očiščena italjanskega vojaštva. Jugoslovani so od Italjanov dobili mnogo orožja, tako da »so mogli vpaati na Goriško ter osvojiti Gorico in Idrijo in tudi T^st, kjer pa se je po zadnjih poročilih še boji nadaljujejo po okolici ln po ulicah. HRVAiTSKA: Se vedno so v teku boji za Sifsak in Reko. kjer se končuje železnica, ki prihaja iz Zagrdba. Guerilci tu-, di drže okolico Zadra ter se bore o4>. železniški progi pri Banji Luki. DALMACIJA: Večina Splita je v guerilskih rokah in v teku so vroči boji za Sinj in Klis. Glavna lielezntra v notranjost Jugoslavije je v gue-' rilskih rokah,- Jugoslovani tudi drže Metkovič, ki je veliko pristanišč« ob Neretvi. / ČRNA GORA: Kotor, kjer je dovolj prostora za vse angleške 'bojne ladje v Sredozemskem morju, je Se vedno v nem ških rokah, toda poročano je bilo o velikih bojih v okolici in železnica, ki pelje v notranjost dežele, je bila razdejana. Vsled zavezniških močnih postojank v Sredozemlju in vsled zasedbe nekaterih otokov v Dodekaneskem otočju so Nemci najrfo »gradili utrdbe v vzhodni GWki in v Maeedom-ji. Kot pravi neko poročilo iz Istanibala. nwrtfcko vojaštvo trdno drži Bolgarsko, kamor je bilo zope-t poslanih okoli 60,000 nemških vojakov. Poročilo is Kaire pravi, da ■o Bolgarski vojaki pričeli na Gr&kem jemati iivino in živež, tako da grški kmetje nimajo Angleži pritiskajo na Franca naj odpokliče modro divizijo z ruske fronte London. — Angleški vnanji minister Eden je pred nižjo zbornico obelodanil dejstvo, da je air Samuel Hoare, britski poslanik v Španiji, posvaril gen. Franca, da prisotnost "modre španske divizije" na ruski fronti tvori resno oviro v razvoju iskrenejšili prijateljskih odnošajev med Anglijo in Španijo. Eden je dejal, da je Španska vlada vzela na znanje in l>o kmalu skušala stvari popraviti, kar daje misliti, da bo Franco ki sovraži komunizem. vkljub vsniu odpoklical španske vojake z ruske fronte. Vnanji minister je dalje re kel, da sta angleška in sovjetska vlada zaključili, da ne bo-deta delali začasno nobenih sporazumov za vojni čas z nobeno od svo.iih evronskih zaveznic. Neki član zbornice je nato Edena vprašal, kako je z nameravanim obiskom Beneša v Rusiji. Eden je odgovoril, da ker sta oibe vladi odločili, da je boljše, če ni začasno nobenih dogovorov ali sporazumov, je razumljivo, da so bili Rusi obveščeni o odloženju Beneše-vega obiska. Bodite svoj lastni commando s tem, da kupite vojni bond! Veliki uspehi v Italiji Angleška osma armada je ob vzhodni obali Italije napre dovala 25 milj ter je prisilila Nemce, da so zapustili 13 velikih letališč okoli Foggie, peta armada je navzlic hudemu sovražnemu ognju v svojem prodiranju proti Na-polju dosegla velike uspehe. Associated Press pravi, da so zavezniki včeraj, odkar so vpadli v Italijo, dosegli še naj več. Ker so Nemci zapustili Fog-gio, ki je vsled eilovitga angleškega artilerijskga ognja niso mogli držati, so pokazali, da njihova zračna sila ni dovolj močna, da bi mogla vstavljati zavezniško prodiranje. V s/oboto so ameriške leteče trdnjave bombardirale železnico, ki pelje čez Brennerjev prelaz, Botean. Bologno i n Verdno, kjer ima feldmaršal mornarjev, ki so jih Nemci poslali ▼ Črno morje lansko leto in so bili pripeljani nazaj, da prevzamejo topničarke in hitre motorne čolne, je deoertiralo in so Be pridružili guerilcem v Splitu. KONGRES GLASUJE S 360 PBOTI 29 GLASOVI ZA SVETOVNO ORGANIZACIJO, KI BO ŠČITILA BOR NA SVETU Washington. —Predstavniška zbornica je v torek s pretežno večino od .'li'.O proti 29 sprejela resolucijo Fulbright, ter s toni prvič v zgodovli-i i>- ivkla svojo pripravljenost, podpirati mednarodn , organi" žhHjo za osiguranje mir". feezolucija se glasi: ' "Sklenjeno je v predstavniški zborni'*:, (s tem, da ji senat izreke >voje soglasje), d a proglasi kongres, da podpira n-stvaritev primerne med: a-rodne organizacije z zadostni sredstvi, da ustvari in vzdržuje pravičen in trajen mir med narodi na svetu, da zagovarja u delcžbo Zedinjenih držav v tej organizaciji, potom konstitncionalnih mer." Rommel svoj glavni stan. Ameriška peta armada je z 'bajonetnim napadom zavzela Cava di Terrini, vrata do napol jske planjave, 5 milj seve-rozapadno od Salerna. Na Korziki francoska armada, kateri se je zadnje dni pridružilo več maroških čet, potiska Nemce proti Bas ti ji, iz katerega pristanišča skušajo pobegniti s Korzike. Blizu Basti-je se nahaja veliko letališče Borgo, s s katerega se je dvignilo več nemških velikih trans portnih aeroplanov, ki so jih pa zavezniški aeroplani večinoma uničili. Francozi so zavzeli Oletto, Olnette in Vallecalle na severni Korziki ter križišče železnic, ki peljejo v Bastijo. SFORZA NALETEL NA OVIRE, — PRAVIJO PRIJATELJI New York. — Kakor pravijo prijatelji grofa Sforze, ki je vodja organizacije Svobodna Italija, je ta naletel na gotove uradne ovire v svojem prizadevanju, da dobi zveze z itali janskimi demokrati v Italiji. Rečeno je, da se mu stavijo vsakojake ovire na pot v tem pogledu. Istočasno je bilo rečeno, da je v razvoju kampanja, v ameriških in angleških krogi!i, ki stremi za tem, da se obnovi prestiž kralja Emanuela in maršala Badoglia. Obe vladi, ameriška in angleška sta zanika'' te obdolži-tve. Sforza pa je izjavil, da bo ob priliki velikega shoda Mazr zinijevega. društva v Carnegie Hall povedal nekaj, ki bo "med narodnega pomena." Državni oddelek v Washington« je izjavil, da nI res, da bi (bili kje kaki dogovori z Ba-doglio, ter da department, kot tak, nima nič proti,temu, če gre Sforza v Italijo, enako ne vedo, da bi imeli Angleži kaj proti stvari. Lord Beaverbrook spet v kabinetu London, 25. sep. — Lord Beaverbrook se je povrnil v britski kabinet po 20 - mesečni odsotnosti. Njegovo zopetno imenovanje v kabinet ima najbrž namen ojačenja vlade v svrho izdelave in izvedbe povojnih načrtov. Beaverbrook, ki je izdajatelj več listov, je bil neusmiljen kritik vlade odkar je sam izstopil, kot minister za letalsko produkcijo. Sicer je bil potem še v vladi, toda ni bil član Churchillovega kabineta. Premogarska nesreča Mmersville, Pa., 25. sep. — Štirinajst majnerjev je zgubilo življenje in devet drugih je bilo ranjenih, ko še je pripetila eksplozija v Moffett -Scihrader premogorovn, 1200 čevljev pod zemljo, v bližnjem Forestvillu. Louis Adamič piše o kmečkem 1111 T11-11 Pred par dnevi je prinesel newyorski list "PM" J * *t»vl članek izpod peresa Louisa Adamiča. V član ku je podana slika voditelja jugoslovanskih gerilcev, ki se nazivajo partizane. V glav nem se članek glasi: "Presenetljivo vojskovanje jugoslovanskih gerticev, ki zadržuje in zaposljuje na jugoslo vanski zeml-ji že dve leti kakih dvajset osiških divizij, katere so tako odtegnjene od angleško ameriških in ruskih bojišč, je dosegtojw^ekli teden svoj višek. In irerabl&o nimam v mislili zgolj nenadnega niza vojaških uspehov gerilcev v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski, Črni gori in Bosni, o katerih so poročali veliki dnevniki in radijska o-mrežja. "Mislim bolj na dejstvo, da so depeše v listih in po radiju te uspehe pripisale pravilno partizanom, ali Narodni osvobodilni armadi Jugoslavije, kateri poveljuje skrivnostni mož, poznan pod imenom Tito. To se prej ni dogajalo. "Ta pravilna publiciteta je za Titove sile prav tako veliik triumf, kot vojaške zmage same. Dozdaj se je namreč skoro vse partizanske operacije, n-spehi katerih tvorijo resničen doprinos k zavezniški stvari, navadno pripisalo četnikom in njihovemu voditelju Draži Mi-hajloviču .kateri — čas je prišel, da se to pove odprto — ni bil nol>enih protiosiških bojev od oktobra 1941, ter je zgolj centralna figura varljivega o-glašanja, katerega je izvajala reakcijonarna, šovinistična notranja klika jugoslovanske za-mejne vlade v Londonu, interesom katere služi,'kot agent na terenu. "Aktualno je bil večji del odpora proti osišču v Jugoslaviji tekom zad'nji-li 124 mesecev po dvodstvom Tita, kateri, če kaj vem, bo najbrž smatran po zgodovinarjih, kot eden od naj-odlicnejŠih generalov te druge svetovne vojne četudi ne nosi uniforme in ni nikdar pohajal vojnega kolegija. "Kdo pa je Tito pravzaprav! Njegovo pravo ime je Josip Brozovič. "Broz" na kratko. Star je 53 let, po rodu Hrvat, rojen v Zagorju goratem predelu iblizu Zagreba. Po poklicu je bil kovinarski delavec. Posamezniki v Ameriki, ki ga poznajo (vsi veterani španske civilne vojne) ga opisujejo, kot srcdnjovelikega moža, modrih oči, svetlih las in izrazitega obraza. s prijaznim in prikupnim p a smehom ter prikupnim obnašanjem, s katerim vzbuja zaupljivost. "V letu 1914 je bil vpoklican v avstrijsko armado in leto pozneje je na gallški fronti ušel k Rusom, kakor je to storilo na tisoče in tisoče drugih Slovanov. V letu 1917 je 'bil osvobojen in se je takoj pridružil novi revolucijonami ruski armadi, ter se je tri leta boril v ruski civilni vojni. "Leta 1923 se je vrnil na Hrvatsko, ter je postal delavski voditelj. Njegova unija kovinskih delavcev se ni hotela pokoriti reakcijonarni kontroli režima kralja Aleksandra, kateri je Broza obsodil na pet let ječe na obtožbo, da je komunist. "Ko se je leta 1928 vrnil iz ječe, je tajna politična policija' ravno spravila s poti D juro Dijakviča, prem agarja iz Bosne. ki je načeloval levičarske-' mu delavskemu gibanju, kate-i rega je zatiraln belgradska via! da pognala pod zemljo. Broz je j takoj stopil na čelo temu pod-j talnemu delavskemu gibanju in : si je nadel ime Tito — 45.000 j političnih policajev si je potem1 dolgo zaman prizadevalo izvedeti, kdo je ta Titp. V dobi med leti 1929—10 se mu je v splošnem pripisovalo in se obenem metalo nanj krivdo za oibstoj podtalnega delavskega gibanja v Jugoslaviji. "Poročila, da je bil v španski civilni vojni, niso resnična. On nt bil v Španiji tedaj, pač pa na Francoskem, kjer je o-skuboval odhod v Špani jo raznim proti-fašističinm Balkan-cem, ki so se hoteli boriti na strani Lojalistov. "Njegovo 12-letno delovanje in vodstvo v podtalnih gibanjih Tito—Josip Brozovič Evrope mu je dalo prvovrstno izurjenost, ki mu je mogla služiti v njegovi sedanji vlogi jugoslovanskega partizanskega voditelja in poveljnika." : Dalje jutri. : Edini vojni 'bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niš te kupili! Mrs. Roosevelt o problemu vojnih pohabljencev po vojni Honolulu. 21. sep. — Mrs Roosevelt, ki je dospela sem kaj po obisku pacifiške vojne zone, kjer je osebno obiskala mnogo naših fantov po bolnišnicah, pravi, da bomo imeli po tej vojni večie število pohabljencev, ki bodo brez roke, noge, očesa, itd. kot kdajkoli prej. Predsednikova žena se zelo ----------- zanima za bodočnost teli vojakov, ki se bodo morali vživeti ne le v svojo usodo, ampak tudi v novo življenje, ter nove okolšcine. Mrs. Roosevelt pravi, da se že pripravlja načrt za zopetno uposlitev pohabljenih vojakov Ln mnogi delodajalci so se že zavezali, da jih bodo vzeli v službo ali na delo. Seveda bo vsak pohabljen vojak imel priliko, da se izuči v stroki ali v poklicu,.ki ga bo mogel opravljati po vojni. Vkljub temu pa ne more nihče zagotoviti vojaku, da mu bo vsa nudena pomoč zagotovila tudi notranje zadovoljstvo. Kot priličen primer je predsednikova žena navedla, kako je videla v Avstraliji vojaka, katerega obraz je bil ska žen vsled ran zadobljenih na fronti. ranjenega v dno duše, ker so ljudje v restavraciji, kamor je prišel z nekim dekletom. vsi zijali vanj. Fant je nekaj časa vzdržal radovedne poglede, poiem pa, ko je začela neka ženska na glas jokati, je vstal in odšel iz prostora. Nek fant iz Brooklvna. je dejala mr«. Roosevelt, ni hotel nič govoriti, ko ga je ogovorila v bolnišnici. Gledal je nekam v prazno in se ni brigal za noheno stvar na svetn več . . . mrs. Roosevelt ga je hotela pridobiti, da bi ji vsaj olblju- pri tem se je hudomušno bil, da bo skušal ozdraviti, pa smejala. ni dal nobenega glasu od sebe. Pant je bil ob nogo in to j-.' pomenilo zanj toliko, kot konee življenja. Ko je predsednikova žena končno omenila njegovo mater, je dobil fant trohico zanimanja in ko je mrs. Roosevelt ob ljubila, da bo šla sama do nje gove matere in ji sporočila pozdrave od nje^ra, ako bo oblju bil. da bo skušal ozdraviti, tedaj je fantov obraz zažarel v novem zanimanju do življenja in obljubil je, da bo skušal o-zdraviti neglede nato, da je zgubil nogo. Takih primerov, da posta ne jo fantje otožni in zgubp vso voljo do življenja po izgubi kakega uda, vida ali sluha, je mnogo. In kjer ni volje do o zdravljenja in življenja, tam tudi zdravniška veda ne more nič pomagati. Obisk mrs. Rooseveltove je bil neštetim ranjencem in drugim vojakom v veliko moralno oporo. V njej so videli svoje matere, kajti predsednikova žena ima sama štiri sinove v .trmadni slubži. Mrs. Roosevelt je povedala, da je cesto naletela na manjše prepirČke in jezo med ameri škimi, avstralskimi in newzea-landskimi fant: in eevt-da vse radi deklet. Sioef- pa je dejala, da stvar nikakor ni re«»ia in a- "GLAS NASADA" - NEW XOB& F8TAN0TLJEN L. 1MI I "GLAS NARODA _(VOICE OF THE PKOPiJT 99 Owwd ul Published by Slovenia Pobllstain* Company, (A Corporation) Frank 8aksar, President; Ignac Bftde. TfMMMr; Josepb Lupsba. ~ ot Um wiwiattan and addraanea of above 216 WEST 18th STBEET, NEW YORK 11, N. I. 51th Year "OUa Naroda" ta lamed every day except Saturday«, Sundays and Holidays. Subscription Yearly |7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: <7.— ; za POL leta *3.50; za četrt LETA $2.—. GUa Naroda" Izhaja raaki dan tavsemil sobot, nedelj ln praznikov. ULAS NARODA", 21« WEST 18th STBEET, NEW 10KK 1L N. Y Telephone: CHelaea 3—1242 ^gasspg™———^——— KAZEN ZA MU8S0UNIJA Zdruiem narodi Kupisal PETER LIPA. Kot znano, vse zavezniške vlade zbirajo podatke o zločinih. ki >o jih zakrivili po zasedenih deželah nemški častniki in vojaki in civilnih uradniki na povelje svojih višjih, kot so Hitler, Goering, (focbbels, Mussolini in nešteto drugih. »' t fin že tudi omenjeni zločinci sami razmišljajo in prav "Ua o se jim že tudi hlače tresejo. To posbno jasno kaže 1! ilorjev list 4' Voelkischer Bobachter", ki piše po geslu: čim ■ p je laž, teiu prej jo verjamejo in v tem smislu piše 19. j •'plpaabra o kazni, ki so jo zavezniki namenili Benitu Mussolini ju. Ta list piše o tem: Takoj, ko je bilo naznanjeno, da so se pričela pogajanja za premirje, je ravnatelj urada OAVI, Elmer Davis po razgovoru s predsednikom Rooseveltom naročil svojemu namestniku Milton u Eisenhower ju, bratu povijnika v Sredozemlju, da naj stopi v stik s Palermoan in naj zahteva, da je poglavitni pogoj premirja, da je Mussolini izročen Združenim državam. Ob istem času je transportno poveljstvo v Alžiru prejelo povelje, da naj pripravi vse za Mussolinijev prevoz v Združene države." " VoeljkLseher Beolbaditer" naznanja svojim čitatoljem, da je predsednik Roosevelt naročil generalnemu pravdniku Biddelu, da naj organizira velikansko javno demonstracijo !>roti vojnemu zločincu Mussoliniju in da je newyorski župan J ion llu 1 iji Guardia prosil OWI, da mu dovoli, da v svojem nestu vprizori ta sramotni načrt. In naeijski list nadaljuje: "Ravnatelji Madison Square Garden in Metropolitan Ope-Hon>,. o-sroie ?o odobrile vlade Včlike Britanije. Združenih držav in Sovjetske Rusije. Zanimivo je. da je general Eisenhower Imenoval najprej vse tri velesile, ki so bile odobrile pogoje predaje, potem pa dostavil: "Ravnal sem torej v interesu združenih narodov." Zdiuženi narodi pa štejejo 31 članov — nepotrebno se je zdelo, da bi Ivina pedala svoj« mnenje. akoravno j'e treba priznati, da je ta dežela vsaj v tehničnem pogledu in teoretično v vojnem stanju z Italijo. Ravno tako nepotrebno in mor da celo nevarno — pa je bilo videti, razpravljati o tej zadevi 7. vladami, kot na primer držav Haiti in Guatemala. Todn vlade *v izgnanstvu, Ju goslavije in Grčije, francoski komite narodne osvoboditve in morda kralj Zog iz Albanije, bi mogli pač zahtevati, da ■se jih vpraša- Odgovor bi bil najbrže, da je omejiti poznanje na čim drugačen. Združene države. Kanada in Avstralija so bile države, ki so imele nalogo, da dobavl jajo podporo. Kina, So-f vjetska Rusija in evropski na-| rodi pa bi dobivali podporo. Vi pogledu vojaške sile je videti.t ia bodo Velika Britanija, Ki-4 na, Združežne države in So-j vjetska Rusija ob koncu vojne* nadmočne. V primeri z njimi bodo vse druge dežele soraz-m.mo slabe. Teoretično zahteva mednarodni fcakon, da ima vsaka de-žp!a popolno neodvisnost in enakopravnost napram vsem dragim. Toda izkušnje v Ligi narodov so pokazale, da glas Velike Britanije SONART REKORDI Lipe Melodije I Si. MS71—Na Marijine«, polka Kje ao moje rodloe MariCka pegla—polka Daqnesne Unlveralty tantbnrfea orkester ftt Mi7S-Tnesfnka polka Na planlncab—valtfrt Jerry KoprlvSek ln orkester Za t oz. cenik tn cene plošč ae obrnite na: JOHN MARSICH, Ine^ 463 W. 42nd St.. New Y«rk tralnega komiteja raaširi. Ho-landci sami bi želeli imeti svojega zastopnika v tem komiteju, toda zadovoljili bi se tudi z rešitvijo, ki bi ugodila manjšim državam v toliko, da bi ali Francije jv centralnem komiteju vedno velja več nego glas Gua rn >knpni sedež, katerega bi za tema le ali Danske. Kadaiikoli I jemale druga za drugo. Proso velike države izgubile pri vsaki teh propozicij je mno-ulasovanju, ker so se male dr- ngovoorv, toda skupni na-žaviee združile proti njim, so vedno ni dogotovljen in velesile dejansko razveljavile, voil rojen v mestu Scilli, na zapadnem koncu italjansikega škornja. "iScilla je lepo moto in tam imam dve hiši. ali pa sem jih imel. Vojna je šla skozi, zavezniške armade so prišle s Sicilije v Kalabrijo in so tudi zavzete St-ilSo. Imam tudi dva brata, ki sta v ameriški armadi. "Angleži so zavzeli Šeillo. iS koda, da je niso vzeli Ame-rikanci. Takoj bi jim rekel, naj se naselijo v mojih hišah. V i njih ne živi nikdo. ker sem ju lo lepo diši. Tam imajo zelo dobre hruške. In kakšne češplje! Toda ne jabolk. Tam ne rode jabolka. Vsepovsod oljke; jih stiskajo za olje. Grozdje stiska jo in delajo vino. Če ga takoj pijete, ni doibro. Co era pa za kopljete tri ali štiri leta, je ja-ko dobro. To vino imenujemo mar>ala. Ali imate radi ribe?" 4 :'Xisem ravno sedaj lačen." "V Scilli je mnogo rib. Na hribih so kmetije, sadje, sadovnjaki. Po obrežju so ribiči. Ako greste v Srillo, boste videli gori na hribih moža na skali, ki ?*kače in maha z belo ruto, talco da boste mislili, da je norec. O, ne, ne! — Pazi na suličarice fswordfish). Daje znamenje ri- korakali po newyorskLh ulicah. \roelkischer Beobachter dalje pravi, da. je Paramount ponudil za filmske pravice $1,000,000, Metro-Goldwn-Mav-er družba }>a je ponudbo zvišala na $3,000,000. In slovesno zaključuje Voelkischer Beobachter: "K sreči pa junaški Nemiri niso samo osvobodili velikega Italjana, temveč so obenem torpedirali nesramne in ogabne načrte sovražne propagande." Kar pise Voelkischer Beofoachter je seveda navadna laž, kajti drži se izreka, ki ga je že pogosto ponovil: čim večja je laž, tem prej jo bodo verjeli. Pa vendar nacijski list daje primerno priporočilo i,n na-- vet, kaj naj bi zavezniki napravili z Mussom. V paradi ga naj peljejo najprej po newvorskih ulicah in vsakdo bi mu smel za-primerno odškodnino $10.— ; marsikdo bi rad plačal tudi več pljuniti v obraz. Tako naj bi Mussolinija s krono italjanske-cesarstva v paradi vozili po vseh ameriških mestih od New Yorka do San Francisca in uverjeni smo, da bi dohodki mnogokrat presegli katerokoli dosedanje vojno posojilo. In če (bi ameriški narod za Mussolinijevo parado plačal tako visoko vsoto, ki naj bi šla že v katerikoli dobri namen, bi imel -e mnogo in še mnogo več denarja za Hitlerjevo parado. Mogoče bo kak dan Voelkischer Beobachter povedal, kako parado želi imeti Hitler. Cerkev v Rusiji je svobodna, pravi angleški nadškof Moskva. — Drugi primat angličanske -cerkve, Id je ina obisku v Rusiji, je izjavil, da je prona^el tekom svojega obiska, da je cerkev v Rusiji docela svobodna. Na konferenci s časnikarji je nadškof rekel, da sovjetska vlada najbrž čuti, da je rusko 1'tii. ; . o verno ljudstvo, ter da > • ri -»ka cerkev poteguje za i r< a rodi:o stvar, obenem pa i m v. liko vlogo v narodnem Iivjjenja in Stalin, kot velik državnik, je to dejstvo priznal. Sedem ameriških letal pristalo v Rusiji Moskva, 25. sep. _ Sedem ameriških letal je pristalo na sovjetskem territoriju v Kam-ohatki na 12. septmbra, ko so Američani nazadnje bombardirali japonske Kurile otoke. Tozadevno poročilo pravi, da so ibili ameriški letalci internirani in so torej na varnem. Ru si so v svojem poročilu povedali, da so letalci morali pristati zaradi poškodbe motorjev. Neki ameriški častnik od inteligence sluaibe je dejal, da je bilo tekom bombnega napada na omenjene otoke pogrešanih vsega skupaj deset letal. — Smotralo se je, da je pet letal varno pristalo. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ako je vam le priročno oziroma CANADIAN POSTAL M0NE7 ORDER, pogojno potrebno, da ostane zad'eva prikrita Nemcem Kadarkoli pa nastopijo vojaške potrebe v političnih vprašan-iih, je civilnem osebam težko ugovarjati. Jasno je pa, da za stopniki vseh manjših dežel, ki SQ, največ, trpele od osišča, žele in zahtevajo, da s? jih bo poslušalo v trenotku, ko bodo poboji italijanske predaj'e določeni v vseh podrobnostih — Vatere je vlada maršala Bado-a-lio v naprej sprejela. Ko to pišemo, je še .zelo ne-jrotovo, da-li bo njihovim za-htevaai ugodeno. Washington ski krogi smatrajo, da je sredozemska komisija, o kat'eri govore britanski in ameriški i predstavniki kot komisiji, ki bo odločala v vseh vprašanjih sredozemskega prostora, stvar samo omenjenih 3 velesil. Toda zadeva te komisije še ni končana in dovršena, še vedno se razpravlja o njej, tako da trenotno "še nima svoje konČno-veljavne oblike. To ni prvič, da se je pojavil v shodih in zborih združenih narodov problem zastopstva združenih narodov. Prva stvar katero je- celokupna zveza zdru ženih narodov sprejela, je bil AtJantski čarter — ki določa, da n'e sme biti nobenih Razlik in da so vsi enakopravni. 3>u-ga skupna zadeva združenih narodov je bila konferenca za nrehrano in -poljedelstvo v Hot Springs, Va. pretekle- spomladi Ker pa je bila ta konferenca predvsem ^bor i^ve-dentfev in ekspertov, ki so brez posebnih težkoč prišli do eno-dnsnih zaključkov, tam ni bilo nobenega povoda, da bi ka terakoli iame-d vde'Iezenih držav imela večji vpliv kot vse druge. JPdzueje je prišel načrt za TOmoč in obnovo, katero naj bi upravljali združteni narodi. Tu je bil problem zopet nekoliko! lika Britanija in Francija pokazali. da jima stvar ni po volji. je načrt padel v vodo. Združeni narodi morajo torej zdaj najti tako organizacijo za pod-porno akcijo, da bo kompromis dosežen med teorijo mednarodnega prava in real nos-tjo političnega vpliva. Rezultat tega dela je bil sporazum štirih velikih velesili, glasom katerega bo UNRRA imel vodstvo, ki bi vsaj po teoriji predstavljalo zbor združenih narodov, v katerem bo imela vsaka dežela po en glas. Toda ta zbor še bo najbrže zbral le dva'kraf na leto in bo moral predat' svojo polnomoč od sestanka do sestanka centralnemu komiteju štirih Velesil. Na pa ph ju je sicer mogoče, da o-menjeni zbor zapoveduje centralnemu komiteju, toda zelo dvomljivo je. dali bo do tosra sp'oh kdaj prižlo. Zaradi teo Obrežje; voda čista kot kristal; ako gledate vanjo, vidite ribe vseli barv. Od tam vidite tudi Mess i do na Siciliji. Veliki par-niki, ki vozijo iz Na polja v Egipt in na Grško, pel jejo mimo Scillc. "\'oda je tam globoka. Po gričih raste trta, smo-kve, pomarančf, lentone—ne lemane, kakoršne vidite tukaj, velike lenione^ ki jih zrežejo na krhlje in jih jedo s papriko in j kisom. In bergamot. Ali veste kaj to bergamot1'' takoj poskačejo v čolne in se po/enjo za suličarico. Vjamejo jo z bodicami. Kadar ni suliča-rie, tedaj z mrežami love majli-ne rilK', vsake vrste. V-i vlečejo mreže v velikem kroern, Mnogo "rife. Ko jih vjamejo, si jih razdelijo. O, Seilla je lep kraj. — Rad bi videl, da bi bili tam a-meriški vojaki. Hot towel?" "Xe, se mi mudi. Samo obrišite me in me pustite iti. Upam, da vaši hiši še stojita." "Kaj me briga. Samo da zmagamo," pravi brivec Dominik. "V Soilii imam dve hiši ; mogoče. Toda moji hratj--in jaz smo Amerikanci — to je gotova stvar—'Next!" Smrt je bila napovedana Nedavno smo v Slovenskem domu v Brooklvun zt-l<» >lov<—uu (xlkrili spominsko tafMo >htveii-skih vajkov v armadi Stri<'a Kama. Sinoči pa smo—toda -arno v spanju—odkrili tablo z imeni naših rojakov, ki _____ na, toda jih ljudje ne jedo, tem! več jih stiskajo za perfum. Ze- OBISK V UREDNIŠTVU. Danes sta obiskala naš urad _ Mrs. .l"nnie Suster-ich in njen -in .Toe iz Oairnbrook, Pa. Oba treba poštno znamko na dopis- priš'a v New York, da obi-nico. Na vsak način oddajte j ščeta sina in brata John Su-na pošto, «ko ste pripisali zrn - ;t'ersicha, kateri je bil pripe-sek bonda ali znamk. j ljan iz Afrike, kjer se je boril traktor v inženirski nTatema-t;ki. Njemu in njegovim bratom želimo, da se vsi snčno po vrnejo po vojni domov! § M t CQ O N O 2 > O U O S 3 THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Splaal znani profesor na Stevens Institute of Technology t aorleMinl George W. Barnwell Podlago sa mriia-iKdo snanje at morete dobiti ■ to knjigo. Ta velika knjiga popisuje In KasloCi vse natanko, kar m* Pojaanoje vpora-bo vsakega stroja, orodje ln meril. nafirte (bhie prints.) 1000 slik ln risb. 67ft str. Cena $1.98 Ne gkdf na te, ali ste Me pofetnik, Vam ks la kaJU» Wth ksristna to —>ogs vredna. NAROČITE JO DANKSj (Ji 2 > ž > z O r rn B> m —« K 1 S L OVEN IC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW TOM U, K T _______ __ ■_ "GLAft NASADA* - NEW TOES MONDAY, SEPTEMBER 27,1943 USTANOVLJEN L. UN OHAS. BAUDIELAIRE: 'Dan uimira. Veliko pomirjen je lega na uboge, od dnevnega dela utrujene duhove-. In ■l.iih snisli se odevajo v nežne in nedoločene barve mraka. Toda od gorskega viha prihaja >kozi prozorne večerne megle na moj balkon močno tul jen jej 'sestavljeno iz množice neskladnih krikov, ki jih daljava pretvarja v žalobno harmonijo, podobno vstajajoči plimi ali pa obujajoči se ne-vihti. Kdo .so ti nesrečniki, ki jih rečer ne umiri in ki smatrajo ko sove prihod u čarovniki Dozivf To zoperno tuljenje prill n#a-ujn ptklen^kih harmonij. Mrak drnži norce. — Spomin imiii se. da seni imel dva prijavi in. ki sta v mraku obolela. F.nen je pozabil na vse odno- Važno za naročnike Poleg iia*le\a Je mi v Ido® d* Ma inuUr platono naročnino. — Prv sltvilla pomeni iwnff. drags da. in tretja pa lela. Da nam prihrs nlte nepatrrbneja dela in rt m Nkov. Vu pro« i m®, da iikufeU«- pr» vol anno naročnin« poravnati. Pa Afjite naročnino naravnost nam al J« pa pla^ajt« naArmu uMopniku t Vašem kraju. Zartopiiik bo Vam itnrfil |>t»iul)lo ia plačano naro- fnine. " California: San Franctaco. Jacob Lanahin* Colorado: Pueblo, Peter Cull* Walacnlrarg. M. J. Uajofc* Indiana: liuilauaitoliM: Pr. Markii-ti Illinois: Chicago. J«Mepl) UevfilC* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois) Joliet, Jennie Bamhieb La Salie, J. Spelicb Maacoutah, Martin Dolenc North Chicago In Waukegan, Math Warfiek Michigan: Detroit, L. Plankar* ■Vtianeoata: Chisboin, J. bakaatcb Ely, Joe. J. Peshel K velet h. Lonia GoUle Gilbert. Lonia Vessel Roundup. M. U. PanUa Waaboe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlok New lei*: Gowanda, Karl Strnlaha* Little FaU^Trank Masle* Woreestw^TVtw Bode® Ohio: Barberton. Prank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles KarUnger*, Jacob Reanlk (Heard. Anton Kagode Lorain, Louis Balant, John Kumie Youngs town, Aston KUnlJ t Večerni mrak >aje prijateljstva in vljudnosti in je trpinčil kakor dh jak vse, kar mu je prišlo nasproti. Videl se«i:s kako je vrgel nekoč gospodarju izhornega piščanca v glavo, ker je mislil, da vidi napisane v njem ne vem kakšne zmerjajoče hiero^ife. Večer, predhodnik globokih naslad, mu je zagrenil najsočnej-s< stvari. Dmgi, ranjeni častihlepni, je postal, kadar je umiral dan. osorn^jši, otožnf jši in prepir-Ijivejši. Podnevi je bil še poti plj:v in družaben, zvečer pa skrajno neprizanesljiv. Toda svoje večerne, mračn'e blaznosti toprotno udejstvoval samo na b ižnjih in tudi na -amem ,-hi. #Prvi je umrl kot norec, ne da bi spoznal ženo in obroka. Dni-ei p« nosi v sebi strah ■pred neozdravljivim obolenjem in če bi niu nadeli vsa počašče-nja, ki jih ljudovlade in vladar ji morejo dati, bi kljub vsemu se vedno vžitral mrak v njem ž goer- hrepenenje po navideznih odlikovanjih. Koč, ki je dramita sence v njiih duhu vžiga v mojem luč. In dasi po gosto isti vzrok rodi dva nasprotna učinka, me to dejstvo vendar skoro vedno plaši in vznernir »a. O. noč! 0, osvežujoče steu-ce! Vi ste mi poziv k notranji slovesnosti, odreš nje od bojazni ' Na samotnih planjavah v kamenitih, velikomestnih la ) irintili je svetlikanje zvezd in uriganje I uric umetni ogejnj boginjo Svobode! Mrak. kako si sladak in ne-:z<*n! Rožni svit. ki se še preliva na obzorju kakor smrtni boj dneva pod zmagoslavno pe zo no<"i. plameni pocestnilj svetilk. ki rišejo temnordeče pege na po-1ednjih krasotah zahajajočega solnea. težke -zavese ki jih nevidna roka dvijra iz | globin daljnega Vzhoda, oponašajo v-^e zamotano občutke, ki se bore v človeškem srcu v svečanih življenjskih urah. {Rekel bi, da je mrak podoben *udi čudni obkki plesalk kier skozi prosojno, temno tančico mežika izastrti sijaj svetlega krila, kakor da izpod temne sedaniopH proniikn. žlahtna* ■preteklost. Tn v zlatu in srebru iskreče se zvezde, s katerimi je posejan, predstavljam plam'ene domišljije, ki se vzidajo lepo samo pod 'globokim, temnim plaščem noči. KAKO JE HRANITI SOČIVJE Zeleni grah. Izberi in izlušči mlad zelen erah ter napolni ž njim stekle-nice s širokim grlom, katere zamaši, a ne pretrdno. Potem kuhaj ta grah v steklenicah v sopari, kakih 6—10 minut in ko se popolnoma ohladi, zamaši stekli nice prav dobro ter jih postaji z grlom navzdol v pe-ši ter jih kuhaj 6—8 ntinut v sonari. Kadar hočeš grah rabiti, od-lij slano vodo, stresi grah v precej veliko skledo, nalij ga ž vodo in ga pusti tako črez noč da poteeme voda iz njega sol'. Potem ga šele skuhaj. Zeleni stročji fižol v kisu. Stre bi m!'ad zelen ali rumen fižol .to je obrezi ga na kon-cfh; če ?o stroki dolgi, jih prerezi črez pol ter jih kuhaj potem par minut v slani vodi. Stresi jih nato na rešeto in jih z vodo izpcTi. Ko se odteče, zloži fižol v steklenice, vlij nanj hudega kisa in vrhu tega so malo olja. da ne pride zrak do njega. Oregon City, J. Koblar er, John Jemikar Conemaagb. J. Bresore^o Ooresdale in okolioa. Jas. Paternel Export, Lonia Kopan«č* Paraeii, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin* Frank Greenabnrg,* Prask Norak Homer City, Joseph KWh Imperial, Vence Palcicb Johnstown, John Polants* Krayn, Ant Taa«elj Losenw, Frank Balloek Midway. John 2oat* Pittsburgh in okbBea, PWltp Progar Meottm, A. Bran Turtle Ctaafc, J*. Wsat Nowtoo, Joseph Joran Milwaukee, West Ailia, Fttuk gkak« Sheboygan, Anton Kolar' «ock Springs, Loots Taucbar* (•Zastopniki, U Imafo «a ao «pcarieenl obiskati tudi druge naselbine ▼ njih okraju, kjer Je kaj naVh rojakov OGLAS BE KAJ MARTEN SAVNTIK, ki Živi nekje v New Yorku. Njegov brat Louis v Chicago. ML, je nevarno bolan. Ce kdo ve za njegov naslov ali pa če sam bere ta oglas, naj naznani na: "Glas Naroda," 216 V. 18th St., New York 11, N. Y. fižolti tudi celega popra, čebule in kak lovor je listič. Zeleni fižol v soli. Zloži s tre hijen fižol v kozarce, deni v visak kozarec 2 žlici soli, za veži jih dobro ter kuhaj kozarce s fižolom potem 6—6 minut v sopari. Tak fižol moraš zepet 12 ur, preden ga rabiš, naliti 7, vodo, sie'er je pre-več >:lan. Kumarice v kisa. Ope ri lepe, nepoškodovane kumarice, nasoli jih dobro ter jih pusti v tej soli vsaj par ur. Potem jih zloži tesno v velik kozarec, vmes deni malo višnjevih listov, kopra in sem in tja kako zeleno papriko. Kozarec napolnjen s kumaricami, nalij do vrha s hudim kisom, zavezi ga dobro s pergam'ent-nim papirjem ter hrani kumarice na suhem, mrzlem prostoru. Ali kuhaj dve tretjini bele esence in 1 tretjino vode ^1 Tec nil nase vse dobrote, ki so ta-1T? sodstvo st> te- knit potekale v Novo mesto. :|h raestu sele Franco21" ^bivališče za obrambo mej'. Za časa napoleonskih vojsk -klicanih vojakov je bilo pre- ^ bilo Aoyo mesto prvič v Iran stavljeno v KarloVec. Z njim ^ Ta- pa tudi vsa vojaška skladišča. krat J^o 1700 vojakov pod Za skladišči in vojaki je bila ^'^J™ dlDspa- prestavljena iz Novega mesta ^ so zasedli vso Dolenj- vsa obila četa civilnih uradni- hvv^I V0' kov. Nalašč za vojake zgraje^d^,h °Svobodllnlil bo^h ne Iii^e ^o ostale po požaru se se sute .rokodelci so odpustili svo je pomočnike, gostilničarji so >e zar.tonj ozirali po gostih; kakor vihar je pometel odhod ,}e od'ikoval zlasti novomeški brambovski bataljon, katerega komandant je bil poganski gra^čak Franc Ksaver I anger, in za njegove zasluge ga je ce- vojakov vse blagostanje iz me-hr P° n-ie?rovi ^^ti povzdig sta. Le vojaška krdela so se1?'1 sma Henrika pomiloila skozi mesto, ki pa j^****™ v plememtaški stan-'rnelo odslej -zaradi surovosti! S pismom cesarja Maksmili in brezobzirnosti od njih več ;ana I. leta 1493 je bil ustanov škode kot dobička. Ijen novomeški kapitelj. Izvr- Kolikor je ostalo hiš po p*ktev.cfsarskeSa dovolje-) žaru leta 1576 so zgorele n'eko-!"la J* nar°ei1 Aleksan- liko.lct za tem, leta 1583 z nji-! ^ V\zaiiSkemn zapo- rni vred pa tudi mnogo novihnai ustanovi pravkar sezidanih in pokritih kap!^ tako da bo stel 13 ka' poslopij. Leta 1606 je vpepelil J0"1^0^^ JP™ med njiini naj velik ogenj nad 60 hiš v mestu ,bo P™*!' Vsi Leta 1664 je pogorelo mfcsto žeTT ^i bodo po te-ro so zabredli v nekaj deset-letih Leta 1599 je razlil v^e mogočni Bog svojo pravično jf jem ograjenih mestih, veliko Lt>f' nas, ko je razsajala kdgr več.ja potrata, in torej dražji kot v sedanjih Takrat se je po rabila v mestu vsaka ped zemlje ,uiice so sfc stisnile kolikor mogoče druga k drugi, ljudje so stanovali v tesnih in visokih Ako hočtš, prid^neš lahko hišah. Mesto, ki si je mogrlo INVK8XUIAJTE V UtSROH)' CTNflED "ti A VINOS privoščiti najprostornejši trg na Kranjskein je bilo vsekafco inriovito in bogato. fikoda, da je zadela meščane V njihovi najlepši dobi velika nesreča. 0 postu leta 1540 je vpepelil grozen požar tskoraj vse mesto, porušil >tolpe mestnega obzidja in tudi obzidje samo močno poškodoval. Ko maj so mesto vnovič zgradili, jih je zadel nov udarec. Z zavzetjem Kan i že po Turkih, je V PESMARICI "AMERffeKA SLOVENSKA LIRA" ao Tkljnfane sleMe slovenske pesmi: L Podoknlca — mofikl *bor a bariton Mmespevom t. Pocdrav — mofikl sbor 3. Lahko n jfl — mofikl sbor 4. Otofiki avon — meflani abor B. Pomladni m — mefi&ot sbor. s bariton samospevom 8. IJra 1. — za solo speve, molki ln neSiuil sbor 7. Lira JI. — ea rnp&a.nl ttaor 8. vVltantakl odmevi — za mofikl In ftenskl zbor, z bariton -earn ospevom I. Kan tata ii pnaJma 12« — molki abor 10. Soči — sa aamonpeve, ineianl sbor In »premij evan jem glasovi ra II. P»alm — sa samriapeve, rr.e- fiant sbor ln (rpremljevan>c glaa rvlra ali orgel CENA SAMO 50 centov KOMAD To a« lionrertne pumi aa aaaike In meteoe ^bore, katere Je ogla* bil In v Kmonitm izdal MATEJ L. HOLMAK, orsanlal In pnovfdjs pri ar. Vidu, Cleveland, Ohio, 1923. NaroČite t« zbirko pri: JLMJIfiAJiM ULOVENLC PUBL. COMPANY 216 West 18th Street New York llt K. Y. Župnike po farah, kapitlu pod-'1 kožnih, popolnoma no svoji1 ..... ^ vo' ji. Obenem s temi pravica- je imelo zc v .sred- mi je dobi Ukapitelj tudi svoj n3em yek": blla * osnovana ljudska sola s o raz- j redi, ki se je pozneje preosno- Mnogo novomeški prosti so vala v 4 razrede. 7anLmivo je zavzemali imenitna cerkvena da so morali hoditi v to šolo dostojanstva. Eden od teh je otroci iz vseh okot^kih vasi, čez pol leta po mestu in pebila . - ---- -----— ----------- k tlom n'e le vse trgovstvo in ^ nadškof grof Attems, 6 jih oddaljenih eno uro daleč. Naj- "', rtT,:''----- J bilo .škofov, 1 je bil protono- več šolarjev je štela šola leta tarij, 4 so bili generalni vi- (254). Leta 1816 je do-karji, 4 arhidijakoni nad ka- bilo Novo nnesto tudi dekliško piti oni in celo Dolenjsko j^olo. d očim je doblV gimnazijo V ?ol«kih zadevah se Novo že do-go poprej (1. 174f5* m'esto sme ponašati, da ni do-| sti zaostajalo za Ljubljano, j S\-ojo šolo, ki je nadomeščala (Nadaljevanje prihodnjič.) obrtni'Uo, ampak tndi nad 800 ljudi, med njimi 149 gospo d a rje v Polovica m r-s ta je daj praznega, hiše so zapuščene in podirajo. O pripoveduje Valva- zor. ki na jo deva v le .o 15vK), da je razsajala tako da je Novo mesto skoraj dodobra izumrlo; po glavnem trgn je rasla tra va. da hi jo lahko kosili. Leta 1625 se je vnovič poja vila grozna kuga, za katero je umrlo 322 ljudi, med njimi 15 gospodarjev. V dobi Marije Terezije do franccske okupacije je ieta 1747 dobilo Novo mesto okrož- bila zaprta pot ogrskim trgov- no g.avarstvo za celo Dolenjcem, ki so prihajali v velikem1 sko. Poleg tega okrožnega cte\nlu skozi Novo mesto na! ^varstva je imela bivša Dojen isko. | Kranjska samo še dvoie gla- Se groznejša nesreča je pri-j varstev: v Ljubljani za Go-Ha nad mesto leta 1576 Pred ^enjsko in v Poitojai za No- postom 1. marca je mesto znova pogorelo skoraj do tal. Po goreli so mestni rotovž, kapitelj in kapiteljska cerkev 3 vs'em blagom in listinami. Zgo nelo je vse,, kar so Novotnešča- ni zgradili v dolgih .letih. Na [Browne, Thuru, TeTzv, nadvojvoda Jožef in drugi. . Leta 1766 je bila osnovana v kev, rwgoreli so oltarji v njej, Novem mestu predilna šola, stotine družin je ostalo brea streh«. Zgorela je stolna »ser razpel, zastave, podobe, ves Cerkveni liSp, raztopili so se zvonovi. Tudi kmetom, podložnim kapitlju in mestu, je zgorelo vse. Najhujši udarec x>a je bil za KUHARSKA KMJIGA: t V .Nations ^RECEPTI VSEH NARODOV je trdo vezana*m fma ^2 l atrani^gl 'JW^w JMUdi; *mko& tadi ▼ jrtka naroda, kLnm>kak»jidpoa«tao Tn«r«di 2» knjiga jt Mkaj fomton+m m hc^io ▼ Bin ttmii^ tranjsko T/eta 1749 je dobilo Novo mesto prvič svojo garnizro Prvi poTk, ki je tu bival v garniziji, je bil polk Pal£fy, pozneje so bivali tn polki Moltke, Botha, PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 Izdala G! FERDU JOVArODC Zjutraj........ co 2i£ West lAth 1'eta 1^801 pa glavna vojaška bolnica in preskrbovalna zadruga. Novo mesto je obenem zbi-raluišče vseh onMi, ki so spadali k bolnicam v Kostanjevici Karloveu, Zagrebu in more biti še drugod na Hrvatskem. Zanimivo je, da je izvrševalo Novo mesto po ovojem mestnem sodniku tndi krvavo so4-fjP A 11 krvavem sodišča «o lil 1 včasih sodelovali tndi kmet}« iz novomeškek okolioe. Leta 1764 na primer so obsodili na smrt neko Jero Bradalovlco Obsodili so jo na kolajna katero so ji glavo z žebl ji pribil i, najbrže ko je bila 2e mrtva. Kmetje iz Cegovniee so bili dolžni, da preskrbe to kolo. Ta dolžnost je bila -sramotilna in najbrže kaka stara kazen iz .prejšnjih časov za pregreske ondotnih kmetov. Da bi se tej isromoti vsaj sebi t telažho' ^dte^ili, so kmetje okradli kole nekemu Josipa Mahi^u ' ki je bil kapiteljski in ne mest-: ni podložnžik, "kakor oni. Za-vol;o tega-so nastali prepiri in ; lozibe. le jokeadeni kmet, v t-'ll! « » m- ^^P^ Jgoapp- M9W MK Ui ft da se je ontila ialjanc in oars- Cena - flif rtrtaMlf Iff AJQOSLOVANSaiii NARODNIH rana va Miki ...........................jM ŠEST NARODNIH PESMI IS HI (bor .................... ■** SCBT NttODMB rano «*•*- ^ Hloranaka -.........:........M PETEtt JEREB: Pelin roteVAMI-LIJ MIKR: PodoknW........M KORKO PRELOVISU: Le enkrat «a ................■■*> Stava delo ..................J9 HR. VOLARlfl: Rotearln; JOH PATČifi: Potrkan ptaa ......M IZ ŠTABE ZALOGE pn mo 5e naslednje petra i, kateri o. cmo znižali osne: Amrttka akreeaatai Ura, (Hataar) JV OHovakcr khaae (VeS^vea) - JM Hlavmskl nh«(dla ti n*rdfc In milit sfoorttt (Hart Aiaaali) .1» I sbarl (Glaakeoa _ Veatnrint—SEST MEŠANIH IN MOtKIH 2B0K0V ......M ,-lfc MLAMB LET. MotUi zbori OSKAR DBV: Barflca; OJ, moj _ M. taatja, -- CA KLAVIB: Bari ---J* KNJIG^KNA-SLO\^NKPUBlJS 216 West 18th 8trtst, Noa fort;«t, . rr- mm "GLAS NAHODA" « NI« KORS MONDAY, SEPT KM HEK 27, 1943 P OD SVOBODNIM SONCEM EOMAN — Spisal: F. S. FDfŽGAB. —-----20 - "Sam Bog te prinesel," jte vzkliknil Justinijan in v srcu otiijubil zlato svetilko v cerkev sv. Sofije. Ukazal je dati Humi denarja, da ga je divji Tunjuš komaj dvignil. Iskreno ga je prosil, naj ščuje Slovene m«d seboj, naj jih zaplete v boj da ne bodo utegnili preko mej. Izročil mu je pergament s ce »arskim pečatom, ki ga je priporočal vsepovsod, koder je segala oblast Upravde. Lahko torej, da se je vračal Tunjuš pijan od veselja in zadovoljstva. Ko sta se Slovena okrepčala, je Tunju« ukazal naj Radovan zagode in Iztok zapoje. Huni so plesali bojne plese krog ognja, se spakovali z divjimi obrazi, metali kvišku krasne meče, se opotekal: in padali. Tunjuš se je oviral po lepi pr< progi, se krohotal in pil. Radovana iso že prsti boleli. A Hun je želel in zahteval novih pesmi; kričal bi bil. pa je samo še grčal, ker se mu je defbeli jezik od pijanosti valil po ustih in se zatikal. Radovan je strahotna godel vse hunske pesmi, Kar jih je znal, da jmu je znoj močil čelo. Iztok je umolknEi. Sedel je Radovanu pri i:ogah in gledal zamišljeno v ogenj. "Poj, Sloven!" Tunjuš je zatulil in z vso siio vrgel v Iztoka dragoceni kozarec, da se jo razbil. Glavar se ie zakrohotal Huni i r.iim. Iztok je pohlevno otrebil koščke stekla s svoje halje in si njem otrl kapljo krvi, ki je prisoizela iz mejhne Tane na prsih. *>*tal . ,r------- r~9----, „ "Zaspanec,, mačka krm-etžljava, zakaj nisi pel T Pa pojdi sem ga imel s starim prijate-j leč! Vsi »pat, takoj! Eden h konjem, dru^i pogasite ogenj ljem in naprednim možem. On in ležite Veste, kaj nas čaka jutri! Bpafrodit pride. Ko- mi j'e dosti razodel, kako bi sft nji morajo biti napadeni, meči ostri — trgovec ima tovor, da dalo urediti, da bi žJHjenjef s > izplača nekai krstov pošteno suniti. Mir — mir — spat!" usmerilo k napredku Sfldalje' VSTANOVLJKN L. IMS Nas nipredek in naše propadanje FRANK TROHA (Nadaljevanje.) Nekateri ljndje s« zanašajo, !a jih bo kakšna nevidna sila obvarovala propadanja, ozira jo se tudi na višje državne n-iadnixe, pri fcm pa pozabljajo, da pogied višjin uradnikov ne seže v vsako zai-.otnc vas in razna kmečka scla. Ljudje v okolici bi morali paziti, kaj se dogaja med njimi in drug drugega bi morali obvestiti, kar spada v njih dobrobit. Tako bi preprečili, da ne pride med nje kak&en izkoriščevalec, katerega želja je pomagati le sebi, druge pa potiskati v propast. Če se slučajno vseeno pripeti da se pojavi kakšen nebodigatreba, je potrebno, da to š'e o pravem času spoznajo in mu preprečijo njcsrove nakane. Kakor sem že omenil, tako som opazil, da ljudje nadaljujejo s svojim zmotnim življe-v stari domovini, mi je spominu pogovor, ki mi j? povedal, kako so naši gozdarji mučijo "ves teden v go. zdu, potom pa v nedeljo večino ma svojega zaslužka zapijejo. Tarnanje žensk ni nič pomagalo: gostilničarji so plačevali Klmalu je raeleglo iiropenje in davek in flruge naklade, -zato ]so tudi gledali, da temveč pijače prodajo, raztime s? torej, da ni noben odganjal pivcev svoje gostilne, pač pa jih še vabil. Vesela .družba v gostilni je bila pa bolj vabljiva, ne-sro domotožje doma, to je tembolj pripomoglo, da so gospodarji kar dalje zahajali v gostilne in tam presedeli cele ure in trosili denar, ki jim je bil drugam bolj potreben. Nekega drie se je pa trezno misleč člov'ek domislil, ako bi ?e temu pijančevanju postavilo v bran. Napisal je na polo papirja, da se iz tega in tega razloga želi, da so gostilne v nedeljo popoldne zaprte, polo je šel od hiše do hiše in i«kal od žensk podpise. Seveda kaj -takega je vsaka ženska rada podpisala r---- " —--------- r *------- ---------——— - ----------- *---- Glavar se je eleknil na preprogo in zadnje be^ed'e že bolj grgral kakor govoril. Huni so naglo pogasili ogenj in se takisto vsi pijani zlefc-nili po tleh. Le mlad Hun se je odd&ljČl in žel na travnik, ftjer bo se pasli konji. Za Slovena se ni nihče brigal. Radovan in Iztok sta tiho odšla od ognja, poiskala pod gimom suh'e trave in legla >inieanje spečih Hunov. "Očka!'" Iztok je šepetaje potegnil Radovana za brado. "Kaj bi sinko?" "Tunjuša zakol jem. I" "Norec, molči! Ali bi rad ticel na kolen in se pe&ej na ognju kot koštrun!" "Beži naprej, očka! Jaz ti rečem, da ga zakoljeml Mene ne ujemo!" "Hodi svojo pot! Sin, ki ne posluša očeta, zasluži kolec v trebuh!" "Ne, ne, očka! Tako pa ne! Jaz sem le mislil, — če 1i ne dovoliš--" "Molči«in spi!" Iztok je molčal, a zaspati ni mogel. V njem je kipelo po maščevanju. Izprevidel je dobro, da se Tunjuš vrne in Slovene dodobra razdvoji. Koliko bratske krvi se bo prelilo! Mordrf pade tudi oče in sestro odvedejo Awtje, da bo dekla, pastirica in ž na kakemu garjevemu kožarju. V njegovi ulavi so se dvigale grozne slikte. Kri mu je plala, da je tiščal levico na razburjeno srce, desnica je krčevito stiskala nož. enkrat je poklica! Radovana. "Očka, naj ga! Bes je Tunjuš!" "Sinko, poslušaj! Naj bo!" Iztok je drhtel po vsem životu. "Ali si razumel, kaj je govoril Tnnjite o trgovcu?" "Hunski ne razmrtem vsega. "Radovan razume. Huni čaikajo tu nekega bogatega trgovca, katerega jutri večer napadejo in oropajo. I>omislil sem se, če bi ga midva redila." "Torej zakoljem Tun.iuša!" "Ne. Ampak ukradi dva najboljša konja. Za jahava in sporočiva trgovev, kaj ga Čaka. Hvaležen nama bo, v Bizancu naju pogosti. Tunjuš ho pa klel in se brisal za dra-;ie tovore. Razumeš, sinko?" "Vse, očka! Ali konje straži Hun!" "Naj zaspi, saj imaš nož! Jaz te počakam na koncu doline!" Slovena sta se razšla, kakor bi izginili dv> senci, neslišno v goščo. Radovan «e je previdno plazil navzdol po brfegu. Vedno je postajal in prisluškoval. Vse tiho. Le hropenje je slišalo od ognja. Pot ni bila prijetna in kadar ga je prijel trn za haljo, se je vselej ujeeil na Iztoka. "Da vlačim tega kozla s sfeboj! &e ob glafvo bom!" A hitro se je pomiril in srce se anu je sladko zasmejalo, ko je pomislil na Dunjuševo jezo in na lepa darila, katera jima i akloni Bpafrodit. Nekajkrat je tudi pomislil, kaj bo, če se kasneje sreča s Tunjušem "Ukanim ga!" S to besedo ei je strah zopet pregnal in hitel ob robu gozda proti odprti dolini. Iztek ni mislil ne na glavarjevo jezo ne na plačilo trgovčevo mislil je .*amo na maščevanje in hudo mu je bilo, da ne sine Tunjušu porinit; nože. v srce. Toda očka hoče tako. ■ Mo-ml se je premagati. Podlasica ne more hoditi oprezn'.«je, kakor je hodil Iztok. V kratkem je že zaslišal hrzanje konj. Nekateri so se se pasli drugi so ie polegli. ' Kje je Hun čuvaj? Noč je bila dosti temna, ugodna zanj in neugodna, ker je bilo težko zapaziti stražnika. Priplazil se je toliko do gozda, da je dobro videl konjske ^ence, črne lise, ki so se poimalem premikale po travniku. Zažetel je tedaj, da hi ne bilo Radovana. Sp'azil bi se do kurišča, umoril prav tiho Tunjuša, se vrnil, planil na -konja in odvihral. Ali Radovan je star, ne more taiko jezditi. Z&to je moral izslediti čuvaja. Dolgo je 5 začel dokazovati, ka ko bi se moralo predrugačit gospodarstvo in bodo vsi de l'ežni napredka. Toda vsi taki modernejši preroki so slabo o-pravili. Prvič se je vsaki kma lu naveličal delati nekaj, kar ni spadalo pod njegovo področja drugič «»e mu je zdelo da (?e sploh ne izplača mučiti S to'*n Potegovati, če njegovega na črta nihče n'e odobrava. Če se je od časa do časa pojavil iiva kakšen dobrotnik, kakor je bil in si mislila:; omenjeni duhovnik, ki je; odpustil svojim faranom vse ■NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben —* * ——— ...In ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA .tttt** Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring ' Time of Blossom < Cvetul Can) * Po Jezeru Kolo * Tain na vrtni gredi Maribor Walt* * S pa vaj Milka MoJ« Orphan Waltz * Dekle na vrta Oj. MariCka, pegljtj * Barttca Mladi kape tane * Gremo na Stajerako - Sta jerifi ! * Happy Polka Ce na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * Židana marela Veseli bratci * .Ohio Valley • Sylvia Polka ¥ Zvedel sem nekaj Ko pticica ta mala * Pojdi s menoj ' Dol. s planine * Kadar boS ti vandrat Sel BTZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za friano-tiarmoniko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite prt: Knjigarni Slovenk Publishing Co. 1 Nwr Y*k 11, N. ¥. tli W. IStk fltreeft NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Zemljepisni svetovalni odbor Je libra) Imei »rt tisoč slik samo najboljše barvane slike— In zbirka je tako popolna, da je xa vsakega ne-tbhodito potrebna tekom vojne in po vajnl. Vključeni so nanasiednji zemljevidi: — svet, Kvropa (danes), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne), Angleško otočj«, Francija, Nem fija, Italija, S vira, Uolandaka, Belgija, Šved »ka. Norveška. Danska. Unija sovjetskih soeja-llitllnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. (jrfika, Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Borma, Kitajska, Jm-ponska. Paeifik Jnžna Amerika (severni del). Južna Amerika (Južni del), Afrika, Severna Amerika. Kanada. Zdrniene države, Mehika, O-»rednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen refiiti marsikatera nasprotujoča si vpraSanja, ki nastanejo r raznlb razgovorih. Strani ao skhdi.^e svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sonf-nega sestava, i »Ukrajine ln glol>o