Št. 58. Uredništvo in upravništvo v Ljub _ Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadst ■■ —— Učiteljska tiskarna. V Ljubljani, pondeljek dne 11. marca 1918. Leto II. Reklamacije za list so poštnine proste. Insernti: Enoslopna petit vrstica 30 v ; povojem prostor 50 v; razglasi in iosl.no vrstic« po 60 v; večkratni objavi po^ do-^ govoru primeren popust. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak i ■dan opoldne. ----------------------------- Naročnina po pošti z dostavljanjem na doni /za celo letojK.36’—, za po! leta K 18’ , za \četrt leta K/ fkta, za mesec K 3'—. Za Nem-V;ii( i.jo celo leto: K 40'—, za ostalo tujino in V Glasilo jugoslovanske socialno dem. stranke. Ameriko K 48. 11 teta Pasamema Številka 14 vir?. Mir imamo... Na vse strani so brzojavijaii čestitke, ko se jc sklenil mir z Rusijo in Rumtmijo. I udi zveza ri eniških nacionalcev je Krofu Lzerntnu čestitala 'in meščansko časopisje vse vprek je zapelo inint na vzhodni fronti take slavospeve, da trezna razmotrivanja o njem m njega posledicah v tej slavi kar onemevajo. Kdor le dvomi o modrosti napravljenih sklepov, vetja pri oboževalcih tega miru in njega očetov o veleizdajalec, ki zasluži vislice. Sod.rug seiitz je rekel prav jasno v državnem zboru da je bil mir usiljen ruskemu narodu. Ob tej priliki so zadali nemsk1 namo-naloi (in krščanski soctalci) velik hrup. n v^ rujemo jim, da je stvar nepnjetna^p^i^ 5„K, četo. da bi radi Dvoje vprašanj »Jugoslovanu". i radii limeti j c . . siisld ertri. 1^ep- kazati tudi v —ya tega miru £ ni sta Ra obljubovali Nem- čija m Avstrija, zato ga narodi, razen vojni dobičkarjev ta vojnih hujskačev, niso veseli. Nasprotno, vse prebivalstvo je nekako donai- ion o ker še mi konec vojne ta se mora vsakdo, ki zna le nekoliko misliti, bati, da diktat meca ta vmešavanje v notranje razmere Rusuc, za-sedenje obrobnih dežel m mi sc .razvije ruska tragedija, ne VP.mifi nori\/n,ihr,nn KrvArv nrPii mio, nedvojDciiH oa je< ja morah prej i slej temeljito rcviuiratj sklenjene mirovne >godbe, če se hočemo v boduče ogniti nevar->sti vojne. Ob koncu članka »Dr. Tuma in jugoslovansko vprašanje« namiga, v a dr . M. « j S takimi nastopi dr. Tuma .onih, ki so želeli, naj bi že radii popolne stike naše raznolikosti tudi naši socialni demokratje prišli do zastopstva v parlamentu, gotovo ne bo v vezi potrdil«. Vprašam: »Kdo izmed socialistov je oa-racmtal zn mandat, todo - nama -e bodo vršila v Kijevu, kamor pridejo že v bližnjih uneh odposlanstva centralnih državi V zmislu dogovora z Nem- čijo je zagotovljeno, da odpošlje Nemčija 2000 motornih plugov in mnogo podobnega kmetijskega orodja v Konstanco. V najkrajšem času se uredi zračni promet med Kijevom in Berlinom. Kar se tiče avstro-ogrske monarhije, se prične — da se ne izgublja čas — še pred ratifikacijo mirti, zaenkrat a konto poznejšega obračuna, začasna izmenjava blaga. Ukrajina bo dobavljala zlasti svinjsko meso, mast, živino, sladkor in v prvi vrsti žito v znatnih množinah. Avstro-Ogrska sme v nekaterih tednih računati na uvoz žita 'in moke. Norveška iti Finska. Norveški vojni minister je v stortingu glede Finske podal izjavo, ki je povzročila veliko pozornost. Rekel je: Kdor misli, da Norveška svoje armade ne bo rabila, presoja položaj preveč optimistično. Rusko nevarnost smo zamenjali s finsko nevarnostjo. Gotova struja finskih politikov obrača poželjivo oči na norveška pristanišča. Ministrova izvajanja so vzbudila senzacijo. — Proces proti morilcu sodruga Jauresa. Pariški listi poročajo, da se bo vršil proces proti Villainu, morilcu sodruga Jauresa, dne 26. marca pred porotnim sodiščem senjskega okrožja v Parizu. — Zopet vohunska afera na Francoskem. Havas poroča: Vsled razkritja nove vohunske afere v Di-jonu je bilo aretiranih sledečih pet oseb: Henry Jay, trgovec s starinami v Dijonu; pariška igralka Suzi De-pay, njen soprog Emile Guillier, bankir Maurice Trem-blez, lastnik nekega gradu pri Guimperleju, in Louis Cordier, računski uradnik v Parizu. Stotnik Bouchar-don, ki vodi preiskavo, je zaslišal aretirance, izvzemši Jaya, ki je zaprt v Dijonu. »Liberte« poroča o zaslišanju: Tremblez je bil uslužbenec nemšlkega bankjirja Rosenberga in je igra! vlogo v aferi Margilies. Listi ! poročajo, da so našli pri hišni preiskavi ček in 10.000 1 frankov, ki je prišel preko Švice iz Nemčije. Hišne preiskave pri igralki Depayjevi, njenemu soprogu, bankirju Tremblezu in računskemu uradniku Cordieru so ugotovile važne dokumente. Trembleza je podpiral pred vojno nemški finančnik Rosenberg in je imel grad. Različne okoliščine so zbudile nezaupanje proti Tremblezu, zlasti živahni, nočni avtomobilski promet in pa to, da ! je bilo uslužbenih pri Tremblezu mnogo nemških vojnih ujetnikov, s katerimi je postopal izredno prijazno. Domnevajo, da je Tremblez v zvezi z akcijo nemških podmorskih čolnov ob obrežju Bretagne. Pri zasliševanju se je izkazalo, da so imeli aretiranci od Nemčije nalog, da jo informirajo o prometu ladij v francoskih pristaniščih. »Matin« piše, da ima varnostna policija pravo tolpo pred seboj, ki je bila v službi agenta Rosenberga. Tremblez je med vojno pogosto potoval v Švico. Neki svoji prijateljici je zaupno povedal, da je zaslužil pri teh podjetjih štiri miljone frankov. — Bonar Law o položaju. V angleški zbornici poslancev je finančni minister Bonar Law pr£d!cžii zakonsko osnovo o vojnem kredit*; ^ miijonov funtov MIŠO/ -er SSžiaSal, da je to največja kreditna predloga, s katero prihaja vlada pred zbornico. Vojni stroški znašajo dnevno okroglo 6,600.000 funtov šter-lingov. O vojaškem položaju je Bonar Lav izjavil, da je cela nemška kolonialna država izginila. Vojaški uspeh Romunije je bil odvisen od sodelovanja Rusije. Angliji vsled danih razmer ni bilo mogoče pomagati Romuniji. Glede položaja na zapadu je Bonar Law izjavil: Lansko leto bi bila vojna v prilog entente končna, če bi ne bili nastopili usodni dogodki v Rusiji. Ti dogodki iSO težak udarec za aliirance, a Nemčija se miru, ki ga pričakuje, ni približala niti za korak. Dogodki v Rusiji so položaj centralnih držav izdatno zboljšali, a smešno bi bilo, misliti, da bi mogla Nemčija izrabljati državo kakor je Rusija. Nov položaj v Rusiji je situacijo na zapadu popolnoma izpremenil. V zadnjih mesecih so Nemci premestili več kot 30 divizij na zapadno fronto. Ce pa se upošteva cela fronta od Kanala do Adrije, so naše čete vedno še močnejše. Bonar Law dvomi, da bi Nemci na zapadu pričeli z ofenzivo. V glavnem stanu pričakujejo napad, a nižji poveljniki ne verujejo vanj, tako so prepričani o svoji premoči. Vrednost ameriške pomoči je odvisna od uspeha oper*cij na morju. Ce bodo zavezniki trdno strnjeni, bodo dosegli svoj cilj ter uničili nemški militarizem. Če bi se vojna končala, preden se doseže ta cilj, bi bil to poraz za Anglijo. Nek zaveznik je nedavno rekel, da angleško navdušenje za vojno pojema. Tega — je izjavil govornik — ne morem verovati. Gotovo je, da se je dežela naveličala vojne; a Angleži vedo dobro, kaj bi pomenil v tej vojni poraz v zgodovini angleškega naroda, angleške države in celega sveta. — Zbornica je zahtevani kredit 600 miijonov funtov šterlingov soglasno odobrila. Argentinija se pridruži ententi. »Daily Chro- nicle« poroča iz Buenos Aires: Argentinski poslanik Naen se je vrnil iz Washingtona. To pomeni, da bo Argentinija opustila nevtralnost. Naen ima naročilo, da se na podlagi vzajemne pogodbe pogaja o pridruženju argentinske republike k akciji proti centralnim državam. Verjetno je, da sc argentinske vojne ladje udeleže operacij aliirancev. Dnevne beležke. — Naša prehrana. O Uršiki minister za prehrano princ V/iindiscligractz je izjavil, da se morajo vsi presežki žita zapleniti. Ker žita iz Ukrajine ni pričakovati pred mesecem majem, je treba premagati še razne težave. — »Slovenski Narod« ne more živeti brez laži. V sobotni številki pripoveduje v dopisu iz Zagorja ob Savi, da je sodnij; Cobai na shodu v Zagorju strogo grajal delavce, ki podpisujejo deklaracijo. Čobal je res govoril o deklaraciji, a je rekel, kdor hoče, naj jo le podpiše, vsaj pomagalo dosti tako ne bo. Zavzel je tudi k deklaraciji primerno stališče. To je vse nekaj drugega kakor ono, kar trdi »Slov. Narod«. Ker smo pa že pri deklaraciji, moramo še omeniti članke, ki so tik pred glasovanjem o proračunu izšli v »Slov. Narodu«, in ki pravijo, da deklaracija zahteva ujedi n jen je jugoslovanskih narodov in svojo državo v okvinu deklaracije, da se pa te zahteve ne bodo dosegle. Sami torej podirate, kar gradi deklaracija, in podtikate drugim izjave, ki jih niiso podali. Zdi se naim, da hočete pripraviti javnost na razočaranje in zvaliti krivdo na delavstvo. Gospodje, mi nismo poslanci v državnem zboru in ne voditelji upravnih korporacij, zato tudi ne moremo biti odgovorni za vaše delo. To odgovornost prevzemite sami. Kar nam je bilo mogoče, smo storili in še danes smo prepričani, da se pravice narodov dosežejo le potom demokratizacije, ki se je vi tako bojite. Torej le ne blatite poštenih ljudi, da bi s tem zakrivali svojo — rakovo poit. Če nimate iker*1 —• pa molčite! — Iz Radoč pri Zidanem mostu. V »Na-preju« št. 54. smo črtali o modernem delu ou-doitne aprovizacije. Stvar je zanimiva, zato jo hočemo še nekoliko opisati. Gosp. pl. Gutmans-ital je gospodar sirotišnice in ker mu je gospodična prednica službo do 15. marca odpovedala, jo je sam prosili, naj še ostane, a je ponudbo odklonila, ker nima kaj kuhati. Gosp. Gutmanstal je prosil prednico, da bi to povedala vpričo gospoda glavarja, in prednica je obljubila. Ko pride glavar, mu je stvar natančno pojasnila in tudi povedala, kako se je gosp. župan takrat izrazil v pričo občinskega moža gosp. Laharnerja, ko je zahtevala živila za ubožce; da se o tej stvari ne govori več, tudi da ni nikjer pisano, koliko se je nabralo, in pripomnil, da so si gospodje, ki so blago odje-Oiaiii, to med seboj delili. Da pa dotični gospodje ne bodo mogli stvar tajiti, hočemo napraviti oklic na vse tiste, ki so jim v Radečah na mestu ali na poitu kaj pobrali. Vabimo torej vljudno vse rudarje v Trbovljah, Hrastniku, delavce v kemični tovarni,, steklarni in tudi dnige, ki so jim živila vzeli, naj se pismeno ali ustno javijo, in sicer v Trbovljah pri g. Sitarju, v Hrastniku pri g. Maloverhu, v Zidanem mostu in okolici pa pri Krajni skupim Železničarjev. Natanko hočemo dognati, koliko so nabrati, goispoda Sittanja, Maloverha in pa Krajno skupino v Zidanem mostu prosimo, da nam pomagajo in stvar natančno doženo. Ko bomo dognali kolikor bo mogoče, bomo objavili uspeh v listu »Napreju«. Okrajno glavarstvo prosimo; da stvar strogo preišče in do-tičnike posadi na zatožno klop, ker je to goljufija; stvar je resna zlasti sedaj, ko življenjskih potrebščin primanjkuje, si upajo takšni gospodi še 'danes zaupanje imeti pri občini, ki so na konto delavskih žulov se futrali in mastili. Dognati hočemo, ali zaslužijo gospodje v občini zaupanje ali ne. Gospodu polkovniku Wienerju pa sporočimo, da se njegov ukaz ni tako izpolnil, kakor je ukazal. Kaj delajo še listi gospodje v aprovizaciji (Simončič po domače Janko, Rožnar in pa gosp. župnik?) Ljudje so to, ki dobro žive, dočirn bi siromašno ljudstvo moralo peči kruh iz kart in beliti s pepetoni. Pripomniti pa še hočemo: pustite nedolžne ljudi pri miru in ne sumničite jih; vaši grehi so veliki in vsak jih vidi, kdor hoče. Toliko časa vam pa ne bomo dali miru, dokler se stvar natančno ne pojasni. Vsa čast onim, ki delajo za pravico ubogih, stolčki tistih pa, ki niso pravični. Ki odirajo prebivalstvo se pa morajo zmajati. L brezovo metlo bi morali iiti nanje. Končno prosimo okrajno glavarstvo, da že napravi J^d. Stradajoče družine. Z Jesenic na Gorenjskem. Sporočam Vam, kako* je pri nas z aprovizacijo. Moko smo prejeli za januar v zmislu novih določb, to je 6 kg za delavce s težkim delom in po 5 kg za družine, v februarju pa 7l/2 kg in 5 kg. Krompirja smo prejeli za januar_ lvakg,^ za februar 2 kg na osebo, enako tudi prejšnje mesece. večje množine pa tudi jeseni ni bilo. Masti so nam dali za januar 28 dkg in 21 dlkg na osebo (po 24 in 28 K), za mesec februar jo je oddajalo samo tovarniško skladišče po 28 iin 21 dkg. Prav enako je z mesom. Dobrodelna akcija je razdelila v dveh mesecih meso štirikrat po tem ključu: ena do dve osebi V4 kg, trni do štiri osebe Vz kg, pet do šest oseb % kg, sedem oseb in več 1 kg. Drugi konsumeurti, so’ pa srečni, če dobe košček mesa pri mesarjih. Enak križ je tudi z mlekom. Za vse tovarniške delavce simo prejeli februarja meseca 675 litrov mleka. Zdravniki so predpisali bolnikom 28 -1 mleka na dan, torej bi že po teh predpisih potrebovali nad 800 litrov mleka na mesec; kje so pa še otroci, dojenčki, matere, stari ljudje in drugi konsumenti. Kaše, ječmena, fižola pa sploh ne dobivamo. Če pa gre delavec na kmete po živila, mu pravijo: primesi sladkor, petrolej in druge stvari, pa boš kaj dobil. In kje naj delavec vzame tako blago za zameno, ko ga še sam zase nima. In če tudi kaj dobe, jim to pobero na postajah, čeprav so ljudje v naj večji bedi. Kot proisjaki gredo od hiše do hiše, a končno zaseže oblast vse — je zaplenjeno. Torej, aprovizacija ne da skoro nič, sam si delavec ne sme poiskati, kaj naj torej stori: kako naj dela, ali naj polagoma res pogine? — K nezgodi rudarja Strnaka v Trbovljah. Kdo je kriv nezgode Strnakove, še rfi dognano. Dotični rov ima dva oddelka: enega za ljudi in les, drugega za premog (desni in levi.) Premog vozijo na Savski predor. Strnak se je peljal na »šesto etažo s šalo za ljudi. In ker druga šala, za vozove s premogom, s katero bi bil moral odpeljati premog na Savski predor, ki še ni bila na mestu, se je nezgoda pripetila. To dodajemo še v pojasnilo. Spremenjen vozni red. Na južni in na državni železnici stopil je danes v veljavo zopet vozni red, kakor je bil določen pred 27. februarjem. Na Gorenjsko in na Dolenjsko vozita zopet po dva vlaka na dan. — Najdeno usnje. Včeraj ob 6. zvečer so iskali otroci po travnikih v Šiški matovilec. Pri tem opazijo kup, iz katerega so gledali neki ovoji. Ko pridejo bližje in začno malo odkopavati, spoznajo, da je to usnje. Kopali so še dalje ter privlekli na dan velike kose usnja. Vse skupaj ie vredno več tisoč kron. Otroci so usnje vlekli na policijo. Usnje je najbrž kdo ukradel in ga tam skril. Poizvedbe se vrše. — Ivan Pribil umrl. Podravnatelj banke »Slavije« v Ljubljani Ivan Pribil ie umrl v petek popoldne. Pogreb je bil včeraj ob 4. popoldne. — Preiskava proti dr. Kiuiizii je ustavljena. /. Dunaja poročajo, da je deželno sodišče preiskavo proti bivšemu načelniku splošne depozitivne banke, dr.u Kranzu, zaradi navijanja cen ustavilo s tem, da je u-maknilo tožbo. Zgodovina te preiskave nam je znana že od lani in je naslednja: Deželno sodišče je dne 4. julija 1917 obsodilo Kranza zaradi pokupovanja piva in holandskega ruma, ki ju je kupoval za. vojno ministrstvo. Moža ie pa najvišji sodni in kasacijski dvor dne 18. oktobra 1917 bistvenega dela obtožbe takoj oprostil in zavrnil pravico izredne revizije, ki jo ima, ter razveljavil razsodbo prve instance zaradi nezanesljivih podatkov o ugotovitvi dejstev. Naknadne v zmislu tega odloka izvedene poizvedbe so dale državnemu pravdništvu povod, da je od obtožbe popolnoma odstopilo in sodišče ustavilo postopanje. — 18 mesecev po nedolžnem v ječi. Z obsodbo domobranskega divizijskega sodišča dne 3. aprila 1916 je bil Mišo Pešič, veleposestnik z Zemunu, zaradi zločina proti vojni sili države obsojen na šesL lat jn 9 mesecev težke ječe. Zaprt je bil v kaznilnici Lepoglava. Mišo Pešič je bil obsojen, ker je vodil srbske častnike po Zemunu ter sodeloval pri popisu zalog po srbski vojaški komisiji. Vsled intervencije zagrebškega odvetnika dr. Katušiča je bila dovoljena obnova postopanja, pri kateri se je dokazalo, da je bil Pešič po vojakih prisiljen voditi srbske častnike po Zemunu, a glede sodelovanja pri popisu zalog se je dognalo, da je priča Gjuro Haleas na smrtni postelji izjavil, da je bilo njegovo pričevanje proti Pešiču neresnično in da je bil zapeljan h krivemu pričevanju. Mišo Pešič je bil od obtožbe oproščen in se je vrnil na svoj dom, ko je bil prestal že 18 mesecev ječe. _ _ K »oglavju o »vstrajaniu«. Firma Stanislav Cliromak, v Pragi-Ziškovu Podiebrad-ska ulica 100, objavlja naslednji, cenilk, z nekaterimi predmeti ki so vsled svoje visok- cene in majhnih zalog sicer nepnsta* cairn prebivalstva, da ga p^mtasamo. Kor cam sm-nlnom položaju. — prača o pravem soc, ,wi«n • n n Ponudbena okrožnica *c v * * jem se, ponuditi vam naslednje blago po priloženem vzorcu, in sicer: 1. Rezance, močnate svalk-e, bleke za juho, krušne drobtine po 18 K kg, brez zaboja. — 2. Konzerve za juho z rezanci, močnatimi svalki in bleki za .juho, cena 9 K kg, brez zaboja. — 3. Sladkorno kovino nadomestilo v zabojih po 100 k k, netto, dobavim od češke postaje, ne da bi šlo blago skozi Prago. Cena kilogramu 10 K 50 vin. To blago se odpošilja pod navedbo vsebine: »Žgana ali mleta zelišča«. — 4. Kavino nadomestilo v vrečah po 50 kg, netto, :iz Prage, ne da bi se bito bati, da bo blago zaplenjeno. Cena kilogramu mani kot 1000 kg 7 K 50 vin., več kot 1000 kg, 7 K 50 vin., brez zaboja. Tudi to blago odpošiljam pod navedeno označbo vsebine. — 5. Mlete cilkoirne kctremioe, oddajam le po vagonih od češke postaje, ne da bi šlo blago skozi Prago. Cena kilogramu 6 K, brez vreč. Tudi to blago le pod napačno navedbo vsebine. — 6. Zrnato milo, jaimčeno s 60 do 65 odstotki maščobe, ki se ne drobi. Cena kilogramu 30 K, brez zaboja. Imam tudi belo milo, ki ga smete naročiti na teden 500 do 600 kg, temnega mila pa 200 kg na teden. To blago razpošiljam pod navedbo:, »Sanitetno blago«. — 7. Razen tega Vas morem postreči vsak teden še s 50 do 150 kg prvovrstnih salam. Cena kilogramu 25 K. To blago se razpošilja kot »Aprovisiionirano •blago«. — V zalogi imam tudi sveče iz parafina ali stearina; dobavim jih do 300 kg na teden. — Tako torej! Rezance, bleke za juho, krušne drobtine, konzerve za juho, kavino nadomestilo, cikorijo, 'milo, salame, sveče — vse te redke pridelke morejo dobiti še oni, ki razpolagajo s potrebnimi novci. Vprašamo pa, kje je dobila ta firma za svoje izdelke moko, sladkor, kavo in maiščobo, ker vendar tako nedostaja teli ■stvari. Zdi se, da veljajo za »vstrajanje« dvojne doiloče, določbe za siromašne sloje in določbe za bogatine. — Igranr v ogrski razredni loteriji prepovedano, Finančno ravnateljstvo naznanja zopet, da je igranje v ogrski razredni loteriji prepovedano v Avstriji. Eventualni dobitki zapadejo državnemu zakladu in obenem preti igralcu preganjanje im kazen. Ježki dnevi... Praga, 7. marca 1918. Sporočil sem že v zadnjem dopisu, da je hudo v Pragi in na Češkem po industrialnih krajih. Poročila v tukajšnjih časopisih se največkrat kcnfiscirajo, kakor bi s tem bilo — • »Pravo lidu« piše: Moke za kruh ni. Revni Hnd.ie staje celo noč pred prodajalnami, da bi zjutraj dobit hlebček kruha. Sladkorja vedno manjka. Zapadle karte se ne honorirajo, proti čemer energično protestiramo. Mastii sploh ni. Delavstvo dobi celo od Vojne zveze le po 3 do 4 doke masti mesečno ... »Čeh« piše: Četrti teden že prebivalci v Pragi niso prejeli niti trohice moke. Dvakrat so dali mesto nje ovseni riž, v tretjem in četrtem tednu pa nič. Veliko število ljudij ne dobi kruha, dasi imajo krušne izkaznice. Že zvečer se postavijo v vrsto pred pekarnami in stoje do zjutraj in celo do opoldne, samo da dobe nekaj kruha. Pravijo: vzdržati je treba. Res, ati to naj velja ob enakih pogojih za vse. Če bi b- pr. gosp o d a, oziroma njih služkinje in sluge, morali čakati na kruh celo noč ter se bojevati za vsak grižljaj, stati po pet do šest ur m potem oditi brez blaga, no mislimo, da bi £© nekaj žc zgodilo, da bi bilo bolje. ’ Marsikdo poreče, da je povsod, celo na Dunaju tudi hudo. Res je dunajska »Zeiit« te dni pisala da so zadnjo soboto, to je v noči od sobote na nedeljo pred veliko tržnico na Dunaju cenili čakajoče v eni vrsti na 40.000 oseb. soboto zvečer ob 10. uri so se že postavili e zjutraj ob 5. uri jih je bilo v na ,-a7lva' 40.000. Ob M>7. so odprli tržnice in kg ]C bil.° le 4000 kg govedine, 4000 Šičcvevn laoo° k'K nesojenega pre- re v Pr^V\~* Ve res’ ali z se nam, da ker i€žeb°^ - uavajam doka?’ da lludo na Češkem, blieih na C' kr’ |>kl\ glavarstva v Te- 'rqci.ia moke od'500 a podl|fl katerc »e zvišuje osetoni- k. c(>d 500 g na 625 g na -teden onim lakote).’D b^niiai na .otciklinah (posledica dobivati litoo d'° >lYaj'°, oz- imajo pravico make na teden kruha in. 625 gramov - - _ nrasan j e je. če to dobč. Dunaj, 9. marca. (Kor. urad.J tr-n* ^ Pri Balti v Ukrajini so naše čete °m ^ SV1 10 zavarovanjo železnice Kovel-Odesa, rnTpr^ le močne tolpe. — Na italijanski fronti v nekaterih odsekih močan artiljerijski ogenj. — Šef generalnega štaba. Berlin, 9. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Živahno obojestransko .izvidno delovanje je dovedlo vzhodno Merckema, ob gozdu Houthouster, severoza- padno Gheluvelta in na severnem bregu Lyse do lju- tih infanterijskih bojev. Na mnogih mestih živahen topovski ogenj, ki je proti večeru zlasti na flanderski fronti severno Scarpe silno narasel. Na fronti nemškega cesarjeviča in na fronti vojvode Albrechta le v nekaterih odsekih topovski ogenj. Maščujoč sovražne letalske napade na odprta mesta Trier, Mannhdm in Pirmasens dne 19. in 20. februarja so naši letalci v noči od 8/ do 9. marca napadli z bombami Pariz ter dosegli učinkovit uspeh. Vzhod: Boji s tolpami se- l verno in južno Birzule (ob železnici Žmerinka-Odesa). Tolpe smo razgnali. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorff. Snežni viharji na zapadni fronti. ' Berlin, 9. marca. Iz Pariza javlja »Berlinske Tidende«: Na zapadni fronti so že nekaj dni hudi snežni viharji. Neugodno vreme ovira operacije, vkljub temu pa je artlljerijsko delovanje zelo živahno. Dunaj, 10. marca. (Kor. urad.) Nobenih posebnih j dogodkov. — Šef generalnega štaba. Berlin, 10. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina krljeviča Ruprechta: Angleški izvidni sunki trajajo dalje. Močnejši oddelki so napadali južno Monchy. Proti večeru topniški boj. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Severno Reimsa so naše napadalne čete vdrle v sovražnikove jarke ter dovedle s seboj večje število ujetnikov. Armadna skupina vojvode Albrechta: Severozapadno in zapadno Blamonta živahno artiljerijsko delovanje. Po večurni artiljerijski pripravi so močni sovražni oddelki popoldne napadli med Ancerviller in Badonviller ter deloma vdrli v naše jarke. Naši protisunki so ga pognali nazaj. V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 28 sovražnih letal in 1 privezni balon. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorff. Berlin, 10. marca. Dne 1. marca zvečer je nem-; ški podmorski čoln potopil angleško pomožno križarko | »Calgarian« (17.515 ton) v irskih vodah. Razun tega je ! bil torpediran in potopljen nek ameriški tovorni parnik (10.000 ton) in nek tank-parnik (5.000 ton). Zadme vesti, V cesarski rodbini. Dunaj, 10. marca. Povodom veselega dogodka v cesarski rodbini je bilo izdano naslednje obvestilo: Cesarica in kraljica Cita je danes ob enajstih dopoldne povila nadvojvodo. Cesarica se počuti razmeroma prav rtntrrrr. Novorojeni nadvojvoda je zdrav in krepak. Cesar je povodom srečnega poroda ob šestih zvečer z dvornim osobjem prisostvoval zahvalnemu »Tede-um« v župni cerkvi v Badnu. Mirovna pogajanja z Rumunijo. H uka rest, 10. 'marca. V gradu Cotro-ceni je bila včeraj plenarna seja mirovne konference ob predsedstvu prvega bolgarskega delegata Tončeva, ki je izrazil željo, naj bi se pogajanja kolikor mogoče pospešila. Romunski prvi delegat -se je tej želji pridružili. Da se 'ti splošni želji ustreže, je rumiumsiki zastopnik Argentojano predlagal, naj se čim prej izroči skupen ^seznam vseh posameznih zahtev zveznih držav, da lahko osebno poroča svoji- vladi. To zadevno obvestilo se je že včeraj izročilo Argentojanu, ki je danes odpotoval v Jaš. Povrne se najbrže prihodnji četrtek. V tem času se z ostalimi rumunskimd delegati nadaljujejo neobvezni razgovori 'tehničnega značaja. Na pohodu proti Odesi. D u n a j, 10 marca. Iz vojnoporočevalskega stana poro 'aJ°- Prodirajoč v smeri na Odeso so naše čete dospele do Ribnice, južno Balte. Prišle so torej v ozemlje, der lahko z odličnimi operacijami nastopijo proti Romuniji, če bi Ie-ta ne izpolnila pogojev prelemi-narne mirovne pogodbe. Naše čete so oddaljene od Odese samo še 180 kilometrov. Vsled raznih pojavov se domneva, da bodo naše čete na nadaljnjem pohodu proti Odesi naletele na močan odpor tolp, ki hočejo preprečiti, da bi nam prišle v roke bogate žitne zaloge. Dogodki v Rusiji. Petrograd, 9. marca. Reuterjev urad. poroča: Ljudski komisar za vnanje zadeve, Trockii, je odstopil. Petrograd, 10. marca. (Agentura.) Ukaz ljudskega komisarja Ljenjina razglaša uradno, da se vse državne naprave prenieste iz Petrograda v Moskvo. Sovjet ljudskih komisarjev so preseli danes v Moskvo. Samo ljudski komisar za javni pouk ostane v Petrogradu kot zastopnik vlade. Podelila so se mu izredna pooblastila. Tudi vladna glasila »Izvestija« in »Pravda« se preselita iz Petrograda v Moskvo. — Tukajšnji časopisi potrjujejo, da je v-slod nesoglasja, ki se je pojavilo v sovjetu ljudskih komisarjev, Trocku odstopil kot komisar za vnanje zadeve. Njegov naslednik je Cičerin. P a r i z, 9. marca. Po- petrograških informacijah tukajšnjih listov je neposredno pričakovati odstop Ljenjinovega kabineta. Z gotovostjo govore o sestavi nove ruske vlade z bivšim ministrom Kiškinoim na čelu. Kiškin pripada stranki kadetov. Stockholm, 10. marca. Glasom brzojavnih poročil se klj-ub mirovni pogodbi vrše v Rusiji priprave za nadaljevanje vojne. Dekret ljudskih komisarjev odreja ob orožen je prebivalstva ter ustanovitev strelskih vežbališč. Clemenceau o vojni in miru. Pariz, 9. marca. V odgovoru na -neko interpelacijo je miimistrski predsednik Clemenceau v zbornici poslancev izjavil: Mi se bojujemo za varnost svobode in republike. Naše misli morajo biti obrnjene v prvi vrsti na vojno. Nobene druge želje nimam, nego to, da popeljem našo deželo iz položaja, v katerem se nahaja. Moj edini cilj je, da ohranimo moralo dežele v krizi, kakršne naša dežela še ni videla. Pravijo, da potrebujemo' mir, kakor hitro mogoče. Tudi jaz želim mir; bilo bi hudodelstvo, misliti kaj drugega. A s tem, da javkamo po miru, ne borno ustavili pruskega militarizma. Moje geslo za notranjo politiko se glasi: Jaz hočem vojno! A tudi za vnanjo politiko se glasi: Jaz hočem vojno! Ohraniti pa moramo zaupanje zaveznikov. Rusija nas je izdala. Jaz bom nadaljeval vojno do zadnje četrti ure, zakaj ta četrt ure bo naša. — Zbornica je s 400 glasovi proti 75 glasovom izrekla vladi zaupanje. Intervencija Japonske. R o t e r d a m, 8. marca. Po »Niewe Rotterdamsche Courant« poročajo po Eschange Telegrafh Company iz Novega Yorka, da je izjavil japonski poslanik, da je načrt intervencije od strani Japonske v Sibifiji začasno odgoden. Odvisno je sedaj popolnoma od Anglije, kaj stori Japonska. Kitajsko poslaništvo je sporočilo, da Kitajska podpira politiko Zedinjenih držav in da se bo najbrže omejila le na obrambo mandžurske meje. Aprovizacifa. Prodajalci petroleja se vabijo, da predlože vse izkaznice za petrolej v četrtek, dne 14. t. m. v mestno posvetovalnico, ter naznanijo koliko 'imajo še ostanka petroleja. Prodaja percleja na izkaznice se konča v sredo, 13. L m. Levi in srednji del petrolejskih izkaznic s črko A in B naj stranke shranijo za bodočo prodajo petroleja. Marmelado na rumene izkaznice C prejmejo stranke pri Miihleisnu na Dunajski cesti po tem redu: V torek, dne 12. t. m. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 100, od 3. do 4. št. 101 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 300. V sredo1, dne 13. t. m. dopoldne -od 8. do 9. št. 301 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 500, od 10. do 11. št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 700, od 3. do 4. št. 701 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 900. V četrtek-, dne 14. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1000, od 9. do 10. št. 1001 do 1100. od 10. do 11. št. 1101 do 1200, popoldne od 2. do 3. št. 3. št. 1201 do 1300, od 3. dio 4. št. 1301 do 1400, od 4. do 5. št. 1401 do 1500. Vsaka oseba dobi 1 kg. — Kilogram stane 2 kroni. Prodaja zdroba. Koruzni zdrob se bode prodajal od torka, 12. t. m. do vštete sobote, 16. t. m. Na vsako izkaznico za moko se dobi Vi kg koruznega zdroba. Kilogram po 88 vinarjev. — Ostanek vsega ostalega blaga je napovedati zanesljivo v ponedeljek, 18. t. m. Broz rodbinskih izkaznic ni mesa. Vse stranke ubožne akcije opozarjamo, da ne prejmejo več mesa, če ne bodo prinesle s seboj poleg izkaznic ubožne akcije tudi rodbinskih kart. Isto veilja za tiste, ki kupujejo vampe, rajželce in druge mesne stvari. Nihče ne dobi več vampov, rajželca iitd. brez rodbinske izkaznice. To naznanjamo vsem, da izostanejo nepotrebna pritoževanja in zamere. Razdelitev kislega zelja. VII. okraj: V torek, dne 12. t. m. od 8 do 9 ure štev. 1 do 150, od 9 do 10 štev. 151 do 300, od 10 do 11 štev. 301 do 450, popoldne od 2 do 3 štev. 451 do 600, od 3 do 4 štev. 601 do 750, od 4 do 5 751 do 900, od 5 do pol 6 štev. 901 do konca. VI. okraj: V sredo. dno 13. t. m. od S do 9 štev. 1 do 150, od 9 do 10 štev. 151 do 300, od' 10 do 11 štev. 301 do 450, popoldne od 2 do 3 štev. 451 do 600, od 3 do 4 štev. 601 do 750, od 4 do 5 štev. 751 do 900. V četrtek, d;;e 14. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 901. do 1050, od 9 do 10 štev. 1051 do konca. Razdeljevanje govejega mesa. Kakor je že bilo objavljeno v časopisih, namerava apro-vizacija rajomrati prodajo govejega mesa na sličen način, kakor je rafinirana prodaja moke. Tako se hoče pr ebi val sit vu zaigotoviitli enakomerno prejemanje mesa ;iin preprečiti niaidaJij-me navale na stojnice in mesnlioe. Stvar se hoče izpeljati tako, da bi vse -orne stranke, ki dobivajo meso pri ubožni alkoiji mestne apiro-viizacije iiin pri mesnici dežeilnega mesta za dobavo klavne živine ne mogle kupovati -mesa več pri mes-anilli, marveč le pri mestni apro-vizaci-ji, cjziromia mesnici deželnega mesta. Zato bi pa morale te stranke dobiti .tamkaj toliko mesa, kolikor bi ga mo>gM in smeli dobivati p.ri mesarjih tisti ljudje, ki miiisio v teh ■ubožnih akcijah. Predno je mogoče vse 'to izvesti, je neobhodno potrcibmo*, da se iiigotovii, koliko strank je v Ljubljani, ki še niso doslej pri nobeni zgoraj omenjenih ubožnih akcij. Zato odreja mestna aprovizaoija popis teh strank. Zglasiti se imajo v mestnem aprovi-začnem uradu na Poljanski cesti /št. 13/1 -in sicer po naslednjem redu: v torek, dne 12. t. m. Stranke z začetnimi črkami E, F, G, H, v sredo, dne 13. t. m. I, J, K, v četrtek, dne 14. t. m. L, M, N, O, v petek, dne 15. t. m. P, R, v soboto, dne 16. t. m. S, Š, T In v ponedeljek, dne 19. t. m. U, V, Z, Ž. Uradne ure za sprejemanje strank so od 8 do 12 dopoldne in -od 2 do 4 'popoldne. Vsaka stranka mora prinesti k priglasil s seboj rdečo in krušno rodbinsko legitimacijo. Izrecno opozarjamo, da so od priglaševanja izvzete stranke, ki ne stanujejo v Ljubljani, nadalje stranke, ki 'imajo izkaznice katerekoli skupine pri ubožni akciji (zelene izkaznice A in B, 'rumene izkaznice C in D, in luiradniške liizikazmice) lin stranke, fci dobivajo meso iz mesnice deželnega mesta za dobavo klavne živine. Kdor bi se od teh zglasil, izgubi pravico še naprej dobivati imeso pri ubožni akciji ali pni deželnem mestu. Se enkrat pov«. darjamo, da se bo oddaja mesa uredila šele pozneje, da ostane za sedaj še vse pni starem in da se odreja popis -omenjenih strank le zato, da se izvrši pripravljalno delo za splošno ra-joniran-je. Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 8. marca 1918. V -mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici se b-o oddajal med n-a izkaznice za doječe in noseče matere. Razdelilni n-ačrt se še objavi. Prihodnji teden se razdeli na močne izkaznice po Vi k-g koruznega z d r o b a. Naslednji -teden pride za koruznim zdrobom na vrsto ajdova moka. Mestna aprovizacija si je z maj-večjim trudom in potom rekvizicijsko pravice pnidobiiila v jeseini večje množine zel -j a im rep e, ki naj bi služile občinstvu v času najhujšega pomanjkanja. Vzela je v najem tovarno gosp. Jakoipiiča^na Mirju, •kuer je nakupljeno zelje1' v lastni režiji pripravila in skisala. Mestni aprovizačni odsek je čuval te zaloge kakor najdraiŽLiii zaklad ter ga hranil za čas najbujše stiske in bede. Pred nekaj dnevi pa se pojavi v Jakioipičevl tovarni dunajski age-nt Goldb-erger češ, da je prišel po naročilu zavoda za preskrbo sočivja in sadja na Dunaju. Vizlic temu, da ga je gosp. Jako-pič opozoril, da je zelje last -mestne -občine, oziroma mestne aprovizacije, si je dunajski gospod vendarle vzel pravico vstopiti v prostore mestne apr o viz aci je. Ogledal si je natančno zalogo, si vestno zapisal vse in -odšel. Zelie mn je oči vidno zelo -Ugajalo, kajti1 predvoerajšnim dobi gosp. Jakopič od -omenjene družbe iz Dunaja brzojavko, da je zaloga njegovega zelja »sprejeta« in d-a sledi zanjo dispozicija. 1 alko so prišle v nevarnost apr-oviizačne zaloge zelja •in repe, ki so za Ljubljančane zadnji up in na~ da za težki čas stradanja. Mestni župan dr. Ivan Tavčar set je takoj postavi! na stališče, da s-i za nobenio ceno -ne pusti odvzeti1 s trudom pridobljenega, v lastni režiji izdelanega in tak-o-refcoč edinega živila, ki ga ima še na razpolago za itak že izstradano ljubljansko prebivalstvo. Poslal je zavodu za sočivje in sadje na Dunaju sledeči odgovor: »Po inšpektorju Goldbergerj-u pri Jakopiču v Ljubljani zaseženo kislo zelje in repa je last mestne aprovizacije ljubljanske. Blago se ne bo dalo na razpolago. Najodiočnejše si prepovedujem vsako nadaljno vmešavanje Vašim agentom«. Aprovizačni odsek je dal včeraj duška -ogorčenju nad postopanjem dunajske družbe (Geos), ki bi rada odjedla Ljubljani zadnji košček živila. -Odohruje je vzel na znanje •ukrep gospoda župana in sklenil, da se prihodnji te-den pirične s splošno prodajo zelja in repe. Kot prvi pride tokrat na vrsto IX. okraj. Tržna straža je zaplenila 1600 kg fižola, kateri je bil pripeljan z dežele v mesto, naložen na vozu, skrit med drvmi in namenjen za Trst. Razno. — Tatvina v ljubljanski kazinski restavraciji. Pred nekaj dnevi je bilo ukradeno iz kazinske restavracije 25 gnjati, 1200 jajc, 20 kg svinjske masti, kave, mila, sveč itd., v Vrednosti 5000 kron. Prijeli so nekega vojaškega voznika, njegovo ljubico, ki je služila poprej v restavraciji in je osumljena tatvine, pa še iščejo. * Oropan pismonoša. V Gradcu je bil predvčerajšnjem pismonoša Franc Maurer, ki je raznašal denar, v neki hiši ob Korosvjevi cesti napaden in težko ranjen. Napadalca — nek vojak in en civilist — sta s plenom pobegnila. Vzela sta pismonoši 1600 knon. * Češka banka »Union« je napravila leta 1917 10.200.000 kron čistega dobička. Denarni promet se je med vojsko potrojil in je znašal leta 1917 eno miljardo. Dividenda se je zvišala zopet za 2 kroni in znaša 19 kron pri akciji. * Plen centralnih držav. Wolffov urad poroča: Od 1. decembra 1917 so uplenile centralne države: 3633 topov (največji del angleški in francoski izdelek), 7103 strojnih pušk, 128.000 pušk, mnogo tisoč v-ozov, 500 avtomobilov, 11 oklopnih avtomobilov, mnogo tankov, 47 oklopnih motornih in lazar etn ih čolnov, 22 nepo>škodoivaniih letal, 800 lokomotiv in nad’8000 večji del z živili naloženih vagonov; razen tega ogromne zaloge muuicije in raznega vojnega m-aterijala. * Na ogled postavljena vojna oderuhinia. Neka prodajalka slanikov v Dublinu (na Irskem) je za časa lakote silno podražila slanike. Ko so jo zaprli, je napravilo z njo sodišče kratek proces. Bila je obsojena, da jo bodo peljali v odprtem, popolnoma s slaffiki obloženem vozu, ob »ljubezni polni« navzočnosti občinstva po cestah in trgih mesta. To pa še ni bilo dovolj; stati je še morala tri ure na takozvanem »mestu sramote,« kjer so jo zasmehovali in kar je najbolj učinkovalo: morala ie poslušati »lepe« priimke razjarjene množice. Končno je morala plačati še globo in zaloge slarfikov so razdelili med siromake. In vse to se je zgodilo leta — •— 1755. * »Nemška« Riga. »Libausche Zeitung« prinaša zanesljive podatke o prebivalstvu Rige z ozirom na rezultat ljudskega štetja v decembru 1913. V orientacijo priobčujemo naslednje zanesljive številke: 5. decembra 1913 je stanovalo v Rigi in v njej pripadajočih okoliških občinah 517.522 oseb (civilistov in vojakov). Moških je bilo skoro toliko kot žensk. Izmed teh je bilo porojenih v Rigi 183.169, v ostali Rusiji 323.877 in v tujini 10.482 oseb. Po narodnosti je bilo 99.603 Rusov, 69.016 Nemcev (Baltov), 218.097 Letov, 9020 Estoncev,, 47.595 Poljakov, 35.156 Litvencev, 33.651 židov in 5384 pripadnikov drugih narodov. Kot občevalni jezik v gospodarstvu je bila naznanjena V11 slučajih ruščina, v 81.100 nemščina (torej veliko vet kot je bilo Nemcev po rodu), v 218.382 letski jezik, \)' 6856 estouščina, 37.020 poljščina (tu pa zopet veliko manj kot je bilo pravih Poljakov), v 27.040 litevščinaJ v 21.822 hebrejski jezik, v 4584 drugi jeziki in v 14.422' slučajih več jezikov. — Po poročilih drzavno-nemških aneksionistov ima Riga izmed vseh baltiških mest iiajiveč nemških prebivalcev. Kljub temu se tu niti šesti del prebivalstva ne poslužuje nemščine kot'občevalne- -ga jezika in se komaj sedmina prebivalcev prišteva Nemcem. Izdajatelj m odgovorni uredriiK: Josip P e t e j a n Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. - BSiBIBBilBBSBII F. BAT J EL Gorica Ljubljana Stolna islšca št. 2. 1 Stari trg št. 28. Moška in ženska dvok«žiesa Se s staro prevmatiko šivalni in pisaSni stroji, gra* mcfGftS, električne žepne svetilke. Najboljše baterije Posebno niška cena za prepro«iajaic«i. Mehanična delavnica na Starem tr@y št. 11. P a ■ m m - m « m Q :lHBBB«»fi^gimBBe*iS^I3 Q a ■ tia a aacT*am m a mamam ia■na sa fl)faifiiaaiM:dhia«wMKaiaa«ufiHEMvw0 ' )UiUI’ .s .fv ;< ^ I š^ajboSjj zanimiv In najboljši slov. ilusfrrovani tednik so: TIH Sli ki priobčujejo vsak teden lasiogo zafil" mivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, jako zanimiv, Sep detektivski ro» man, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. »TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. »TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3‘80 pol leta k 7-bo th celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE1* takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE“ zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SL!KE“ Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/1. ________________ rtnaufcliR obrestuje hranilne vloge po čislih 4 Rezervni zaklad nad K 1,000.000. ikilitc f Ljiiliii brez odbitka rpi»tne#a davka. Ustanovji^lia ^ 1881. u.