IB praznikov. ^urd à*UJ >lCfft_____ Sunday» and Holiday a PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upr.vnlâki M57 South Lawndala Ave. Off! ca of Publica lion: «657 South Lawndala Ava. Talaphona. Rockwall 4904 1 ^YE AB XXXVII Cona Hau j« M 00 mmtkw Jaaaarr la. UU. al Um Doat otttc« '»•Art«« CoaarMB W Marsh a. im. CHICAGO 23. ILL« TOREK. 31. JULIJA (JULY 31). IMS Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 148 Acceptanca lor maillnj at special rate of poataf« provided for in »action 1103, Act of Oct. I. 1917, authorised on June 4, 101«. Zavezniška letala in bojne ladje napadajo japonska mesta vzdržema Japonsko železniško križišče v razvalinah in plamenih po bombardiranju z morja. Srapne-li katere so bruhale enote ameriške in britske mornarice, povzročili ogromno škodo. Admiral Nimitz objavil dodatno poročilo o rezultatu napada na japonsko mornarično bazo.— Avstralske čete v akciji proti Japoncem v vzhodnem delu otoka Bornea.—Kitajske sile zasedle glavno mesto province Kwangti.— Premier Suzuki zavrnil ultimat z zahtevo brezpogojne kapitulacije GUAM, 30. Jul.—Čes 1500 ame-riikih letal Je sipalo razstrelilne la laiigalna bombe na 300 milj Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da se kitaj-dolgo ozemlje centralne Jnpon-lske čete bližajo Lingčvanu, japonski vojaški trdnjavi, in Hen- ike, na osemlje, ki se rasproetira mtd Tokijem in Os*ko ter Ko-bijem. Na tem osemlju Je glavni japonska vojna Industrija. Napadi na ta teritorij se nadaljujejo ie tri tedne vsdršema ln pripravljajo pot za invazijo. Radio Tokio Je naznanil, da »o napadi trajali U ur zaporedoma. Poleg tega pa so amerlike ln britike bojne ladje obstreljevale industrijsko središče Hamamat-tu, ki se nahaja v sredini med Tokiism in Kobijem. Bombardirani« m je lzvriilo le iest milj od obreija. Gum, 30. jul.—Srapneli, kateri jo bruhale enote ameriške is hritske bojne mornarice na Bmamatsu, železniško križišče »industrijsko središče, so po-vočili ogromno škodo. Mesto ima 166,000 prebivalcev in je glavno križišče železnice Tpkio- jangu, železniškemu križišču. Poročilo s fronte omenja umik japonskih čet iz Tajungkianga, ki leži 85 milj južno od Linglin-ga. Japonci so razdejali skoro vsa poslopja v Kweilinu pred porazom v bitki s Kitajci. Z dinami-tom so pognali v zrak tudi mostove. Drugo poročilo omenja ljute bitke med kitajskimi in japonskimi četami v bližini Nančan-ga, pristaniščnega mesta ob reki Jangtse. V teh je zavojevanih čez 60,000 mož na obeh straneh. Ameriški letalci so ponovno napadli japonske komunikacijske linije med Peipingom in francosko Indokino. Washington. D. C.. 30. jul.— Jpaonski premier Kantaro Su- giavno Križišče zelezmce ipKio- -.ki je ^dno zavrnil ultimat Kagoja. Srapnett~so ¿ofuftltW Xmerike, Velike Britanije in Ki- »lezniška mostova na vzhodni in zapadni strani mesta. Vest iz glavnega stana admirala Halseyja, poveljnika tretjega ameriškega brodovja, pravi, da »srapneli razdejali več vojaških objektov in naprav. Zanetili so tudi ogromne požare. Enote ameriške in britske bojne mornarice so bombardirale Hama-matsu z daljave šest milj. Mesto je bilo prej tarča bombardiranja iz zraka. Admiral Chester W. Nimitz je objavil dodatno poročilo o rezultatu napada na japonsko mornarično bazo Kure in bojne ladje. Bombe, katere so vrgli ameriški jetalci, so potopile šest japonskih bojnih ladij, čez sto pamikov in poškodovale 56 drugih. Ameriški letalci so prileteli nad japonsko mornarično bazo z oporišč na Okinawi. Metali so wmbe tudi na japonska letali- «« 'n uničili 138 bojnih letal na tleh. Podadmiral D. C. Ramsey, šef itaba l*'toga ameriškega brodovja Jo naznanil, da se je invazija Japonske celine v bistvu že pri-n Ozračje nad Japonsko in vodovja so pod popolno kontro-l" ameriške letalske in pomorit sile. Manila. Filipini. 30. julija.— L'* « nje ostankov japonske sile '^zotiu, največjem otoku Filmske grupe, se nadaljuje, po-K|avni stan generala Dou-uJ MatArthurja. Nadaljnjih 7 J t|x»ncev je bilo ubitih J'^1 treh dneh, čez 800 pa J* Malo. Ameriške tajske, naj se Japonska takoj po da, če noče biti popolnmoa uničena. Proklamacija z ultimatom je bila objavljena v Potsda-mu, Nemčija, kjer se vrši konferenca velike trojice. "Ultimat smatram za ponovitev kairške deklaracije," je dejal Suzuki. "Japonska vlada zavrača predlog brezpogojne kapitulacije, ker ni važen. Nobene spremembe v nadaljevanju vojne ne bo. Popolnoma sem zadovoljen s stališčem poveljstva naših oboroženih sil. Vlada in ljudstvo zaupa poveljstvu. To ima vso podporo v nadaljevanju borbe proti sovražniku do konca." Izjavo japonskega premierja je citirala tokijska radiopostaja. Suzuki je naglasil, da je cesar Hirohito poveril vso odgovornost za obrambo japonskega imperija poveljnikom armade, mornarice in letalske sile. Zasedanje parlamenta odloženo Vzrok je konferenca v Potsdamu London. 30. julija.—Formalno zasedanje noVega parlamenta je bilo odloženo do 15. avgusta, se gla^i uradno naznanilo. Kot vzrok se omenja konferenca velike irojice v Potsdamu, Nemčija. Tam se nahaja Clement Attlee, vodja delavske stranke, ki je nasledil Churchilla kot predsednik vlade. Prvotno je bilo določeno, da se zasedanje novega parlamenta, v katerem bodo imeli labo-riti večino sedežev, prične 8. avgusta. Parlament bo moral izvoliti predsednika in zasedal bo dva tedna, nakar bo odšel na kratke počitnice. Parlament bo odprt z govorom kralja Jurija. Premier Attlee, ki je zaposlen na konferenci v Potsdamu, bo moral sestaviti program delavske stranke in ga predložiti parlamentu v odobritev. V prvih dneh zasedanja parlamenta se bo vršila razprava o čarterju svetovne organizacije, ki je bil sprejet in podpisan na konferenci Združenih narodov v San Franclscu. Londonski listi posvečajo velike pozornost problemom, s katerimi se bo morala baviti nova delavska vlada. Liati ugibajo, kako jih bo relila. Mnogo diplomatov, katere Je imenovala fchurchlllova vlada, bo izgubilo pozicije in nasledili jih bodo drugi iz vrst delavske stranke. Odstavljeni bodo poslaniki Ha-lifax v Washingtonu, Leeper v Grčiji in Cooper v Franciji. Moinost atavke železničarjev v Angliji London, 30. jul.—J. E. Binks, predsednik unije železničarjev, je v svojem govoru v Manches-:erju omenil možnost oklica splošne »tavke. Železničarji zahtevajo minimalno plačo $18 40 ur dela v tednu in pla- v se ------ izgube v 'r racijah znašajo 34 ubitih in '•'«'»jenih. v vzhodnem delu otoka Bor-v akciji avstralske čete. * vale v smeri Samarinda, ^gatega oljnega polja, prodrle do točke, ki je "J"ns >amo deset milj od Sa- "'•»rinde. Kltajaka. 30. jul— »de »o zasedle Kweilin, n»«a Te s '-Hi PtM Vft CI POpc lir^i «ki b K ' mesto province Kwangsi, ra/u jsponske vojaške po-Zdij prodirajo proti '•tfu bivši ameriški letal-1 milj severovzhodno Milina, Rusija vprašala za pomoč od UNRRA Proračun znata $700,000,000 Washington. D. C.—Sovjetska Rusija je proračunala, da bo potrebovala pomoč v obliki relifa od UNRRA v vsoti 700 milijonov dolarjev, kakor naznanja Roy Hendrickson, podnačelnik UNRRA. Ta proračun pomožne potrebe Rusije, ki je bil sedaj objavljen, predstavlja drugo največjo vsoto v tem področju. Kitajska je namreč vprašala za relifno pomoč v vsoti »45 milijonov dolarjev, kar naj bi zadostovalo za 18 mesecev. Rusija ni omenila dobe, katero naj bi krila omenjena vsota, niti ni navedla vr ste potrebščin, ki se naj Ji dostavijo. Zadeva ruskega relifa bo predložena posebnemu odboru UNRRA. kateri bo ugotovil, če bo sovjetska Rusija v stanu plačati za dano pomoč. Le tiste države, ki ne morejo vrniti ali plačati, lahko vprašajo za pomoč. za čane letne počitnice. podaljšanje razgovorov v potsdamu Posledica spremembe v vodstvu Velike Britanije REVIZIJA SPREJE-TIH ZAKLJUČKOV Berlin. 30. jul.—Izgleda, da se bodo razgovori na konferenci velike trojice v Potsdamu podaljšali kot posledica izida volitev v Veliki Britaniji in spremembe v vodstvu. Novi britski premier Clement Attlee je dospel v Potsdam in nasledil Wirstona Churchilla, voditelja konservativne stranke, ki je doživela strahovit poraz pri volitvah. Preden je bil naznanjen volilni izid in Churchill odstranjen kot predsednik vlade, je prevladovalo mnenje, da bo konferenca zaključena ta teden. Zdaj kaže, da se bo zavlekla več dni. Attlee je dal razumeti, da bo zahteval revizijo nekaterih zaključkov, ki so bili sprejeti na konferenci med Churchillom, Stalinom in Trumanom. Besednik nove britske vlade je dejal, da razgovori zadovoljivo napredujejo. Edena, zunanjega ministra v Churchillov! vladi, je nadomestil Ernest Bevin, novi zunanji minister v Attleejevem kabinetu. Druge spremembe V britski delegaciji ni. Doznava se, da so se razgovo ri nadaljevali po odhodu- Churchilla ln Edena v London eadnjo sredo. Izid volitev pomeni^ da sta dovršila svoje delo. Delavska stranka je dob}la_Xl^ino sedežev v parlamentu, kar pomeni, da bo lahko izvajala svoj program. Sodnik' Samuel Kosenmann, posebni svetovalec predsednika Trumana, je dospel v Potsdam. Trdi se, da bo pomagal Trumami pri sestavi poročila o zaključkih konference. To bo po radiu razglašeno ameriškemu ljudstvu, ko se bo Truman vrnil v Washington. Truman je v razgovoru z do-nikom lista Stars and Stripes, glasila armade, dejal, da je ameriška okupacija nemških pokrajin začasna, a se bo nadaljevala, dokler bo zahtevala situacija. Domače vesti Oblak Chicago.—V soboto sta gl. u-rad SNPJ obiskala Rudolph in Mary Potochnik iz Detroita v spremstvu Helene Arko iz Cícera. Začasen odpust Albuquerque, N. Méx.—Začasno je bil odpuščen iz vojaške službe Sgt. Anthony Kaluža, član društva 48 SNPJ. Dobil je "dopust" za 30 dni s tem, da je bil za ta čas poslan v Los Angeles na delo na železnici Santa Fe. Pri vojakih se nahaja čez tri leta. Is Clevelanda Cleveland.—Trije roparji so 16. jul. ponoči napadli mornarja Franka Zakrajška, ki je prišel po 28 mesecih domov na dopust s Pacifika, in mu vzeli $180. Napad je bil izvršen na St. Clair ave. in E. 49 st. Eden od roparjev mu je nastavil samokres, druga dva pa izpraznila iepe. Mornar Zakrajšek je star 20 let. —V torek je umrla Mary Ski-ljan, roj. Perušek, stara 42 let in doma iz Skrloviča pri Sv. Gregorju, kjer zapušča nekaj sorodnikov. Tukaj je živela 22 let in bila članica SDZ. Zapušča moža, sinček pa je umrl pred tremi tedni.—V bolnišnici Emergency se nahaja Jack Sargin, ki se je moral podvreči operaciji.—Na 30-dnevni dopust je prišel S/Sgt. Louis A. Krnc, sin Mary Krnc, ki je bil dve leti v Angliji. V službi strica Sama so tudi njegovi trije bratje.—Iz bolnišnice iz Cambridge, O., je prišel domov Sgt. Joseph L. Fortuna; doma bo do 18. avg nakar se zopet vrne v bolnišnico.—Na dopust Je prišel RM l/C Joe Boldan, sin Blata Boldan iz Collinwooda, ki je bil v Severn Afriki 10 mesecev.—Iz mornarice so bili častno odpuščeni! Joseph C. Zitko, Joseph J. Sleme in Albert Lin ich. Reorganiziranje komunistične stranke Foster izvoljen za načelnika New York. 30. jul.—Reorganiziranje ameriške komunistične stranke in sprejetje nove ustave ie bilo pravkar naznanjeno. Za načelnika osrednjega odbora e bil izvoljen William Z. Foster. On je nasledil Earla Brow-derja. Naznanilo o reorganiziranju stranke je sledilo < zaključenju convencije Komunistične politične zveze, katero Je ustanovil îrowder v maju preteklega leta. Konvencija je trajala tri osvetovalna skupščina ne ho podpirala. Njegov predlog je naletel na močno opozicijo pri voditeljih levičarskih grup De Ciaulle je argumentiral, da bo njegov predlog, če bo sprejet, stabiliziral vlado In odvrni kabinetne krize, ki so nastajale v Franciji v predvojni dobi. kongres mednarodnega zadružnega gibanja Ameriško zadruznistvo bosta zastopala Lincoln in Coivden VRŠIL SE BO V LON-DONU V SEPTEMBRU Chicago. (CLNS)-Z zaključkom vojne v Evropi je bilo obnovljeno tudi mednarodno zadružno gibanje. In tako bo Mednarodna zadružna zveza ob-državala svoj prvi kongres po izbruhu druge svetovne vojne. Kongres bi se imel vršiti leta 1040 in 1043, toda sta bila oba suspendirana. Vršil se bo v Londonu 10. sept. Zadnji kongres se Je vršil Istotam leta 1037, Mednarodna zadružna zveza predstavnica zadružnega gibanja v 3D državah. K nji pridružene zadružne organizacije tejejo 73 milijonov članov. Pričakuje se, da se tega kongresa udeleže zastopniki zadružnega gibanja Iz vseh 39 držav. Ameriško zadružno gibanje aoata zastopala na tem kongresu Murray D. Lincoln in Howard A, Cowden. Lincoln je predsednik Aiiieriške zadružne ige in glavn/vodja zadružnega gibanja v Ohiu, Cowden pa je njen podpredsednik in eden glavnih voditeljev ameriškega zadružništvs in predsednik Kon-sumne zadružne zvese v Kansas CityJu, ki je med nsjmočneJŠl-ml zadružnimi organizacijami v deželi. Lincoln je bil izvoljen kgt delegat na seji eksekutlve Ameriške zadružne lige, Cowden pa od eksekutlve National Cooperatives. Obe zadružni zvezi imata glavni stan v Chicagu. Zveza National Cooperatives je bila ustanovljena pred nekaj leti in ^e peča predvsem s zadružno produkcijo. Obe zvezi sodelujeta tesno druga z drugo ln v teku Je gibanje za združenje obeh. Cowden je tudi predsednik posebnega liglnega odbora za mednarodno zadružno obnovo in se je udeležil tudi konference Združenih narodov v Ban Franclscu. Tam je navozal dobre stike z raznimi zunanjimi delegati, ki so se zavedali važne vloge, ki jo bo zadružništvo igrale po tej vojni po vsem svetu. National Cooperatives, v kateri so uključene vse oljne produkcijske in distribucijske zadruge, je izdelala načrt za ustanovitev Mednarodne zadružne petrolejake zveze. Cowden je bil po direktorjih Instrulran, da ta načrt predloži na prihodnjem zadružnem kongresu v Londonu. Načrt bo skoraj gotovo sprejet, ker se za ustanovitev mednarodne petrolejike zveze santmajo tudi velezadrugo v Evropi, predvsem v Angliji in na ftvedskrm. O tem načrtu Je Cowden razpravljal že zadnjič z delegati v San Franclscu in našel med njimi mnogo zanimanja. Ta petro-lejska zveza bi ae pečala s produkcijo, čl&cenjem In distribucijo gasollna in olja na medna-rodnem polju in s tem Jačlla svetovno zadružno gospodarstvo ln mir. General Roosevelt prosi za odpust iz armade Washington, D C., 30 jul.— («eneral Flliot «'»osevelt, drugI sin pokojnega predsednika, Je apeliral na vojm deparlment za odpiihl iz armade. Elliot Je bil večkial tarča ostrih napadov v kongresu zaradi svojih finančnih transakcij. Vojni depert-ment Je izničil apel generalu H. H Arnoldu, vrhovnemu poveljniku ameriške letalske sile. Dva kongresna odseka preiskujeta zadevo posojila v vsoti $200,000, katero je Roosevelt poravnal i plačilom H000. F H O S V E TA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO III LA8TMIMA »LOVEMSKE WARODWZ PODPOMIE JEPHOTf Of®« ol o«d publUbod by «Iot— mat&o^l B«iiofll Narotnlno so Zdzuio®o drUvo (isvon Chi«««) 1« JuJTlToO so pol lata. SI.SO sa ¿otrl lotai so Chic^o ln okoUco ST^lTi-i. ».»o. " POI iou; « i™tvo M00. Subscription r.U«: for Ih. UnlUd "alas lo«~pl Ch^> airf Com**« por T*« Chicle .nd Ook Counly VM por too». for»!** coimlrlos SS.00 por foe*. ___.«^.nii» Cno oglAMv po doflovoru. RokcpUi dopbov U.»kov H no rro^o. Rokop* Ulor.rno T-blno dr.mo po.na lid.) to v»a|e poMUoioIju to v slu*oj».. ¿0 to priloW r-rsr sml1iwrig«® ff by jToddrossod .nd .to»P«l HmIot n. tm, k.r In», .tik ■ lUlom. PROSVETA 2657-5« So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlnoto MEMBER or THE FEDERATED PRESS IM v oklepaju na primer (July 31, 1945), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam jo a lom datumom potokla naročnina. Pono vilo jo pravočaano. da ao vam liât ne ustavi.____ Revolucija na Angleškem Kdo bi »i bil mislil, da bo konservativna, flegmatična in stoična Anglija zadnji četrtek elektrizirala ves napredni delavski svet s svojo novico o sijujni delavski zmagi pri zadnjih parlamentarnih volitvah! i o Kaj takega ni nihče pričakoval ne v Angliji niti kje drugje. 1 o-liticni opazovulci so napovedovali, du bo rezultat pokazal zelo ozko tekmo med konservativno in delavsko stranko, toda splošno so «matiali, da bo Winston Churchill še ostal nu krmilu Anglije in vaiovul njen imperij, "nu katerem solnce nikdar ne zatone." Ampak večina angleškega ljudstvu je drugače odločila. "Winnie" je sicer zmagal v svojem distriktu, toda njegova torijsku stranka je bila strahovito tepena. Od 640 poslanskih sede/eV so jih konservativci dobili le 195. Toda št isti dun so dvu izgubili, kajti dvu njihova poslanca je zadelu kap. Tako huda je bila novicu o strahovitem torijskem porazu, da je nihta moglu prenesti. Pred desetimi leti, ko so s« v Angliji vršile zadnje splošne volitve do teh, kajti volitve letu MHO so bile rudi vojne in velike nevarnosti, ki Je takrat pretila deželi, odgodena do zmage uli poru/u lita 1935 so konservativci izvolili okrog 415 poslancev in Imeli ekoraj dvetretjlnsko večino v parlamentu. Totem so pri nudomest-nih volitvah izgubili več poslancev, vendar pu so jih ob ruzpustu parlamenta pred temi volitvami še imeli 387. S to večino bi bili lahko hami vladali deželo tudi med vojno. Toda ker je šlo Angliji po skrahlranju Francije za življenje ali lihi t. je Churchill oh prevzetju nučelništvu kubineta formiral koalicije ko vlado, kur je bila*splošna želja vsegu ljudstva. Anglija se j« v svojih najtemnejših dneh povezala kot en mož in se vrgla v boj z največjim stolclzmom in hrabrostjo. S tem je pokazulu vso svojo veličino. ★ * * Vao {.vojn veličino je ungleško delovno ljudstvo pokazalo tudi pii zadnjih volilvuh. Kot se je pred |>etimi, šestimi leti vrglo kpt en mož proti do zob oboroženemu nacizmu, tuko je tudi pri zadnjih volitvah nastopilo solidarno proti torijem. In nustopilo je proti onim toiijem, ki so odprto, še bolj pu prikrito podpiruli in koketi-laii z nemškim nacizmom; proti onim torijem, ki so Mussoliniju tn Hitlerju pomagali zadrgniti fiv nu vrut špunske demokratične republike; proti onim torijem, ki ni /udujih par let prizudevajo v Italiji, kak«» bi preprečili socialno revolucijo' in obvarovali gnilo uivojhko dinastijo z vso prepleskuno iušistično rcukcijo vred pred padcem. Nastopili ho kot en mož proti onim torijem, ki so odgovorni zu veliko giško tragedijo; proti onim torijem, ki noč in dun spletku-11 jo, kako bi pOstuvili nu polomljene uli zrušene trone v Evropi cim več kronanih parazitov; proti onim torijem, ki so ruski komunizem auiulruli /u manjši- zlo kot Hitlerjev nacizem; proti onim torijem, ki si prizadevajo, du bi ohranili čim več kapitalistične gnilobe v la/rušeni Kvropi in vsem naprednim gibanjem mečejo poli n u pod noge, uko ne kaj hujšemu; proti onim torijem, ki se ti račjo pred smialtzmom in strašijo s komunističnim bavbuvom; pioti onim torijem, ki—toda ka| hi nuštevull grehe ungleške reuk-cije. Ti so tako številni, du hi «urno z njih nuštev^pjein nupolnlll vso Prosveto, * * * Toda kljub temu na je treba priznati, da so današnji ungleški t« s t J i pravi gentleman! in celo revolucionarji v primeri z njihovimi uredniki Zgodovina človeštvu je poln« * brutalnih i;koiIščevalcev in krvoločnih zatiralcev. Toda malo je držav, mulo vladajočih razredov, ki h* se mogli primerjati v teh "utributlh" z unghAkim vladajočim razredom; tu ima /t* sabo še lx»lj krvuvo. hiutaluo m brezsrčno zgodovino kot jo je imel ruski eurl/em. Kdoi čltu zgodovino o neprimernem izkoriščanju angleškcgu delavstvu od piičrlku kuiiltulizma v 17. stol et i u pu do sred» zud-i j« j a stoletja, o/iroma še dalj, kur ne more verjeti, da V,M'» kfhi moj-.M-a taka brutalnost človeka nupium človeku. Skozi dolgi« ge-i.iianje je bilo življenje uiiglc&kegu totalno brezpravnega delav-tU* mani vtedno kot /Mlt-nje nuigršrgu |M»ccNtiicga ku>ku, Ntlxna kapitalistična tle/cla ne posna takega izkoriščanju svoji iu ili lavHtvu kot lavno Am*|i|U. /»bel) kapitalizmu. Tudi otroci iti iv tih lit naoii ) m, moiali guruti po Hi ur nn dan v temnih in bit/ziacnih tovarnah. Ce mi zavrtali pil tkulmh strojih od utru-pnokt! r«, jih lxi'i,i suvul' *n piotepali po mili volji; prav tako n jih matere m očete. < k« te tn bi ate teli mižmev pa «o «ploh lovili n Klali in Ih*/iim al\ *li |'h ihmMIj(ili,V n»l»sivo v ungleške kolonije i »k • /1 vič kot h t o let n1 lilo \ očeh angleške oblasti— vludajo* < i;j i a/reda večjega zh<čin*tva kot poskusi deluvcev za organlzl-r. nji v unijah Ako ti "kilmlnuld" nlao bili vr/eni v dolgoletne ji ,« o hili pa g< tovo itohlum ua tu/enjako delo na guleje. ali pu \ iar stoleti tu«h 'Via v nohtno" "lil ill n -"v/gled drugim f ile í-ieii ll'^il '»l.O lil I liko I ttl 1 l*t !<""IIO g ja lo < nieji tla ka it ; Aim i »ki do Muí »«injeg at vi» » li Glasovi TOREK, 31, JULIJA 1Z naselbin poskusa pomagati na nekako nov način in ne pride s klobukom v roki prosit za vsak nasvet od. ljudi, ki bi, ali bi ne dali pravega. Če so res vzeli zemljo tistim grajščakom in izdajalcem, to ni nobena sovjetizacija. Skrajni čas je, da so jo in bo tisti užival sad dela, ki se bo potil na polju, ne pa t)sti, ki se zabava v Inozemstvu, postopa in preganja čas po razkošnih lovih ter se pase ob preobloženih mizah, in zaliva s šampanjcem. Skrajni čas je bil, do so jim vzeli, in če bi jim ne, bi vsak pošten človek z ogorčenjem lahko vprašal: kako pu kuj z onimi? Ali se bodo nanovo posedli na vratove? Kot list, ki pade z drevesa, zanešen v tihi kot?— izročen naravi, ki pretresa ^in spreminja v nov porod— se človek ogne z naše zemlje, in nastopi novo pot. Počivaj v miru, Mirko! Ignac Musich. PISMO IZ KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA (Dalje in konec) Brooklyn. N. Y-—Ali hočemo vleči iz revščine prestiž in slavo? Nam je lahko: oblečeni skoro po svoji volji. Nasičeni vsak dan. Vami vsako uro in prilično zdravi. V takem slučaju ali položaju, nam je kaj lahko zbirati in izmišljevati kako in kaj. V takem stanju nam je mogoče svetovati in baranta-ti, kdo bo potegnil večji konec časti. Ali doma ni tako lahko. Naši položaji se ne ujemajo z onimi tam in če mi še tako trdimo, da je to bolj potrebno kot ono, bo pomoč najbolj potrebna. Num je navidezno najbolj potrebno, da se ribamo med seboj in eden je bolj "kunšten" kot drugi. Ušel je od tam in zdaj tukaj kritizira. Zakaj? Zato, ker ni imel poguma, kot ga je moral imeti tam delavec in kmet, ki sta se borila proti premoči in duaes se pa tistega, ki je ostal tam in vztrajal, boril in umiral, hoče učiti kako naj hodi. Hm. precej varno—ob polni skledi kritizirati tiste, ki so cepali od lakote in polagali življenja domu na altar. Ali so še res taki ljudje na svetu, ki mislijo, du bo ljudstvo kur požirulo vse od kruja, po vsem kur se je pripetilo? Ali so še res tuki, ki verjamejo, da bodo potegnili voz v jarek? Po dneh, kot so šli naši ljudje skozi nje, bi bilo pričakovati, da bodo stopili k njim vsi, brez izjeme; todu vuru se vsak, ki misli tuko. Vsak imu svoju očala in gledu kot mu očala pokažejo, dejstva se pu enostavno prezro. Obetajo božjo kazen narodu, ker je to in ono. Ce bo res prišla, je že vsaj toliko dobrega v nji, ker Bog ne bo tako pristranski, kot hočejo biti nekateri. Njegovi namestniki pravijo: razpelo ie šlo iz šole. Mogoče, jaz ne vem, toda spraviti razpelo iz šole, je ena stvar in spraviti* Boga iz srca, je zopet druga. To ribanje med seboj, ki se je pričelo tukoj, kot se še danes prične ob vsaki, kaj (/redni stvari, ki eden ve za lus bolj natančno kot drugi in se mora zato razcepiti, je prišlo doli do navadnih ljudi in vse tako izgleda, da bi najrajše verjeli pristno, kar je Kristus učil in jim je čezdalje manj za tiste, ki so se vdinjali v igro lovcev za svpjo last no srečo pa naj se KralJlčkl ludi nig0 vescli de_ pripet i narodu kar hoče Ob lav,ke z y Angliji, kajti tako Potrebni uri, ko bi lahko' anW te stare anuhronlčne šu-storil. toliko dobrega za revne, re „ dobr() Mvedajo da jjm pu so ŠU in v/« » ključ v hcisto .lenk večernlco na In potem se cud.jo, zakaj tako.! ^ - To se je pripetilo tukaj, ono tam in mi smo zoper. Sevedu ste. Kuvno tului je vsuk drugi, kadur se godi krivica in pone-dolžnem prizadene. Včasih je ČASOVNI KOMENTARJI Chicago, 111.—Zmaga delavske stranke v Angliji je silno razveselila ves delavsko zaveden svet. Konservativci, torijci, so bili temeljito poruženi in z njimi vred njih veličina Winston Churchill. Zmaga delavske stranke, ki ima v bistvu socialistični program, je prava revolucija za vso Evropo in bo najbrže pospešila preobrat v Grčiji, Španiji, Belgiji, Italiji in Franciji ter dala oporo levičarjem v drugih državah. Ni dvoma, da je rezultat angleških volitev do kosti pretresel španskega krvnika Franca; najbrže si že otipava vrat, kajti takoj po izidu volitev je izjavil profesor Laski, predsednik izvr-ševalnega odbora delavske stranki^ čigar članke od časa do časa priobčuje tudi Prosveta, te-le grenke besede za španske fašiste: "Pozabili ne bomo na naše španske tovariše (lojaliste)!" To pomeni z drugimi besedami, da bo angleška delavska vlada podprla izgnane španske lojaliste. "Ubogi" Franco pa je prav zadnje čase računal, da se bo izmuznil zanjki z restavrlranjem monarhije. Pa mu je uneslo! Njegova zadnja ura se bliža. V Vatikanu tudi močno skrbe. In kaj ne bi? Saj del vaška zma-gu ne pomeni samo zmage v Angliji, temveč zmago vsega radi-mogoče kakšna prenaglenost afi kalnega elementa v Evropi.rdeč-mogoče oaveta, todu uli nu vaši kttr^ in ^nosuknježi pa se niso strani ni tukih, ki bi se presegli nikw,i ljubili. in šli predaleč? O, jih irnute, in ne malo, samo, ko bi bila priložnost. To tudi dobro veste in je brezpomembno praviti vam. Ne vem zukaj so nekuteri lahko zvesti veri, Bogu ln luhko shujujo z narodom, ter Jih nu-iikI tudi spoštuje in upošteva. Ej, ta preobrut skrbi tudi velike trebušnike v Ameriki in drugod! Pa "velika trojica"? Resnično zanimivo, zelo zanimivo! 2e sumi besedi "socialist" in "komunist ci pa socialist, minjajo! Časi se res spre-1 mapo 0 snovih afriške zemlje, ki ti, toda ene je zmanjkalo. Se vi danes eksistira, so zrisali Rusi,1 da, ženska je prav hudo oštev a , prav tako je mapa o avstralski toda kokoši z zmerjanjem ni zemlji, ki so jo zrisali Rusi, ve- klicala nazaj. Njena jeza ska vlada v Angliji, je tudi več liko bolj perfektna kot ona, ki so1 m upanja, da bo na pravičnejši jo narisali Avstralci sami. Sedaj, ko je na krmilu delav- način rešeno primorsko in koroško vprašanj^. Kljub veselju, ki vlada v srcu Huxley tudi piše, da ni resnica, da ruska vlada izvaja kakšen političen pritisk na znanstve-' nike. Znanost se razvija svobod-naprednega delavca radi delav- ' no po svoji poti. ske zmage v Angliji, pa se sam | Tako pravi priznani angleški pri sebi sprašuje: Bodo li znali učenjak, ki prav nič po rdečem angleški laboriti obdržati se na ne diši. • Seveda tisti, ki jim že krmilu, ali bodo pustili toi4j- ttm pojem "boljševik" naredi I kega starega gradu, katerega sn cem proste roke, da jih spodbi- krče v želodcu, ne bodo verjeli Turki porušili v davnih dnel jejo ob prvi priliki na tla. kot se Huxleyju in ne nikomur druge- ~ je zgodilo v preteklosti skoro po mu. I----------"j«- j«« ni ho- tela ponehati in zakričala je nad menoj, da me bo ubila, kakor je kragulj ubil njeno kokoš. V svoji otročji domišljiji s< m res mislil, da bo napravila z menoj k*t je kragulj s kuro, zato sem zbežal pred njo v gozd. P0. tem sem taval po temni goščavi in se kmalu znašel vrh hriba pred velikanskim zidovjem ne- vseh državah, ker so levičarji v imenu demokracije reakcijo preveč božali z rokavicami? MIlan Medvatek. S POTA Zavladala je huda vročina. Se-Starl naseljenec-Vertin je v ' daj potujem že nekaj dni okoli svojem spisu omenil, kako beda- jezerr Sicer pa sem v Duluthu sto se mu je videla ta blazna blizu jezera Superior. Zapelješ ameriška naglica, ko je po pre- se po vzdigajočem mestu in čez teku pol stoletja stopil iz ječe kakih 15 minut si pri jezeru, v novi svet. Skozi kanal vsak čas plovejo par- Da, ta naglica, blazna hitrost, niki od Kanade po reki St. Law-nervozno hitenje, je huda bole- renče do Niagarskih slapovov. zen modernega časa, ki človeka | Veseli me, da se je zopet ogla-ubija telesno in duševno. Tudi sil stari naseljenec-Vertin. Le še ta bolezen bo ozdravljena; mor- kaj spišite, mr. Vertin. Vaše pi-da ne jutri ali pojutrašnjem, got sanje zanima vse čitatelje Pro-tovo pa tedaj, ko se človeku ne svete. bo treba z vso silo pehati za ek* sistenco, ko ga ne bo razjedala večna skrb za kosom kruha. Matija Pogoeelc. Tisto noč sem prespal med B dovjem in sovami, katerih je bi-lo vse jx)lno in so neprestano skovikale vedno enako melodijo. Ko 6e je naredil dan, sem pri-čel premišljati, kaj bo z mano, ako se bom vrnil domov. Zelo sem se .bal, da jih bom dobil po zadnji plati. Vendar pa me ta misel ni dolgo mučila, kajti za-nimala me je moja okolica in pri-čel sem brskati po razni stari šari, ki je je bilo vse polno med zidovjem. Kmalu nato pa sem zaslišal cerkovnikov glas, ki me je klical, vendar pa mi še nu misel ni prišlo, da bi se mu odzval. Ura teče in nič ne reče in bilo je poldne. Začel se je oglašati glad, zato sem pričel premišljati, kako bi prišel do jabolk, ki jih je bilo polno okoli poslopja. ^Končno sem se odločil iti proti domu, da bi si nabasal v žepe jabolka, nato pa zopet pobegnil v skrivališče, v katerem sem prespal prejšnjo noč. Nenadoma pa se je prikazal cerkovnik in me je prijazno poklical, naj pridem v hišo. Kaj bi se bal, sem sam pri sebi mislil in se napotil v hišo. Ko me je zagledala cerkovnikova žena, je bila silno vesela in dejala da se je zelo bala zame, ker je že mislila, da me je mogoče kakšna SMRT ROJAKINJE Hermlnie. Pa.—Dne 15. julija Bratomorna vojna, ki je div- je v naši naselbini preminula jala v času vojne v Jugoslaviji, nnrs. Serro (Cerar). Tu je živela je res velika tragedija. Sprele- okrog 40 let, poprej pa v Lari-tava te groza, ko čitaš o grozo- merju, Pa., kjer so se naselili dejstvih, ki so bila izvršena nad skoro vsi naši naseljenci iz na-narodom, ki je že tako malošte- šega kraja. Rojaki se jo najbrže vilen. še vedno spominjajo, kajti ona Vojna je pekel, prav tako re- Je in?ela ZI"eraj več fantov na volucija; ob takih prilikah se pri- kaže na svetlo najslabši element' Bila ie delavna in skromna že-in- išče zadoščenja za svoj zve- na» zato si Je Precej prihranila rinski nrav. i *n bi lahko živela od svojih pri- * 1 hrankov še mnogO let, toda uso- Henry Ford je dejal ob priliki da Je prekrižala račune in načr- j mrcina' raztrgaVa v gozdu. Va svojega 80-letnega rojstnega dne- te- je bilo zopet dobro in žena ml va, da ni "nobenega vzroka za' Kakor malo kateremu nase-! je napravila dobro kosilo, kate-nezaposlenost po vojni". Prista- Ijencu, takq tudi sestri Cerar ni rega sem snedei z vcliko slastjo vil je še, da se ne smemo pre- bila pot postlana z rožicami, ali j Seve> obljubil sem jima, da bon več zanašati na vlado za delo. , d°bra volja in trdo delo vse pre- v bodoče bolj priden. In ne sa Tako je govoril 5. februarja magata. Pred nekaj leti pa jo je mo to> od tistega časa napre 1944, meseca junija tega leta pa bolezen tako strla, da ni bilo sko-1 sem ju kiica] mama in ate kaJ je zaprl tovarno Willow Run in ro nobenega upanja, da bi še dol- jima je zelo ugajalo in sta mq vrgel na cesto na tisoče delavcev. 8° živela. » I vzljubila kot svojega Iastnegi a I Ob smrti ji je bilo 65 let; vse1 sjna Zločinec Hess je bolan, lopov premoženje je zapustila svojim Moje življenje je lepo poteka Goer ing je bolan in bolni so otrokom, kateri so jo zelo spoštO- \0f samo dolgčas mi je bilo mnogi nacistični kriminalci. valL V hiši je bila gospodinja do tovarišiji, posebno kadar sena Morda bodo zboleli tudi vsi oni zadnJe ure. Vsi otroci imajo svo- m0ral biti sam doma. Pa tudi trebušniki, ki so pomagali naci- je P°klice- i to sta poskrbela mati in oče: ne fašističnim lumpom na površje P<*ojnico »o izročili materi kega dne sta pripeljala domov in zanetili svetovni požar. zemlji dne 18' Julija' ,n SICer na i velikega psa, kateri mi je bil , , pokopališču Memorial Park v zneje edini tovariš in najboljš V naprednem čaaoplaju je zad« Greensburgu. Ohranimo jo v bla- prijatelj i m gem spominu, otrokom pa moje globoko sožalje! Frank Fink. nje čase naperjene precej kritike proti slovenski duhovščini. Zakaj? Ker se je večina črno-suknježev v najkritičnejši uri SpOMINI IN oofcvLJAJI slovenskega naroda postavila na p^ Andrej Godec stran reakcije in zatiralcev slo-1 venskega naroda. o Da, bila sva velika prijatelja, samo križ je bilo z nama, ker sva vedno norela ir skakala, da so bile moje platrene hlače in srajca vedno raztrgana. Saj ve- _ , ste, kakšni so mladi psi, kadar Scottdale, Pa.—-Prvo leto sem se otroci z njimi iKrajo Qbleko se počutil kot Adam v raju. cukajo in cukajo, da "jo vso ra/-, Okrog cerkvice in gospodarskih cukaj() V Sovjetski unUl so pred krat- poslopij se je razprostiral veli-, DolKocasje in enoličnost pa je kim praznovali 200-letnico Ru- kanski sadovnjak, v katerem je biIa vseenoJ tu in tam k'mjc. ske akademije znanosti Pros a- vsakovrstno sadje tisto leto po- na v našem samotnem kraju. No- ve so se udeležili znanstveniki z sebno obilo obrodilo. Privadil kega dne je ¡s,0 y Vfls ^ vsega sveta, med njimi tudi An- »em se mojemu novemu domu sedov Dva sta bila že zelo sta- glez Julian Huxley. in nisem poznal ne strahu ne ra> eden najbrže več ko 90 le Huxley je po povratku iz Ru- dolgočasja. j Nekaj čaM SQ K ^gov^a sije napisal svoje vtise, v kate- Nekega večera, ko sem bil sam cerkovnikom zunaj cerkve. I rih ne more prehvaliti zanima- doma, sem zaspal pod jablano.1 to pa so šli notri Za njimi se nje ruskega ljudstva za znanost, Ko sta se moja rednika povrnila smuknil tudi jaz Najstarejši znanstvenike in ruske vlade, ka- 8 turenske tlake, sta zagledala mož je dejal, da je neki. v entera podpira znanstvo v veliko poleg mene lisico in lisjaka. Sum kvi neka grobnica o kateri j< večji meri kot kutera koli druga pa ju je prestrašil in lisjak je slišal, ko je bil še otrok, država. skočil čez mene in jo ubral z li-| Pričeli so jo iskati in jo konč- na- Nadalje ugotavlja Huxley, da sico v temno šumo. no našli. Bila je pokrita z v« lik< | .i vnem trgu r a * * * i stoli tja i>o skoraj dveiitoMA^Th trnju, si J« videvalo ko n-k pravica do organizacije skozi .nu Toda ta oiuvica Je bila še tudi pozneje io hilr tudi pmlvih nt ,wUkodriim>kim toibam radi stavk Ptav to je i m i v /1 oči lo, da v«* pred piil>li)no 40 leti ustanovile de* lavfcko Misnko Ta nekoč tako izkoriščani, lentani in totalno brezpravni delavski razred »e jr pn zadnjih milo4iuh volitvah mogočno dvignil in postal — VI.Al>AH ANGLIJE! Vladar najstarejše in poleg Amerike največ je kapitalistični* ditave na svetu' Pa naj kdo reče, da ni to največja revolucija v modrini zgodovini Matice kapitalizma! se vrši v Rusiji znanstveno eks-; Drug0 julro sta se rednjka ZQ_ - pl0^0 v kotu 8lranskeKH alta. mnoge tako strašita, da «e perimentiranje na vaej črti, vsled pet na>otila na Ufcko meni ja Kamnila ]oiča jc bjla „k drugI pu če ne gre vse po njih jim ob samem zvoku zledeni kri, tega ta dežela pi vaci na mnogih naro*jia, naj ^^ na kokoSi da mojstrsko vdelana v tlu, da bi i' predpisih do pičice, blatijo vse danes pu konferlrajo "trije veli-, znanstvenih poljih. Na primer v jih ne U) Unesel kragulj. Ob- sploh ne opazili, ako ne bi bil okrog sebe. Ali ni prav nič do- ki": na desni strani sadi komu- modem, znanosti o zenrdji so da- ljubu >sem da £ za. ž»lezneKa 0Hbr0^ka na 8redi. bregu v narodu-I* zuto, ker si nist, nu sredi kapitalist, na levi- lec pred ostalimi narodi; edino spal> Nisem zaspa,t ampak ^^ - Plo|£ so skuSa|i najprt,j B se ves dan veselo igral, da je čas niti z rokami, a ni šlo, nukar j hitreje minil. Nenadomu je pri- prinesel cerkovnik velik dn> lomastil iz hoste kot medved ne- katerega so vtaknili skozi obroki kosmat dedec. Na rami je no- < i k, se nato z vso močjo upt sil veliko vrečo; kutera pa je bi- dvignili ploščo. Iz grobnice M la še prazna. udaril duh po trohnobi, tak«» tij Mož je prišel k meni in me Mekaj t,,asa niiW moKn p^gl^1*11 vprašal, kje sta oče in mati. Po- notri. Ker je v notranjosti vi» veda I sem mu, du hta šla na tla- da,a neprodlrna tema. je oče vn ko, nakar je on dejal: "Oj, če je nekaj sveč z altarja, nakar tako, «i bom pa natresel jabol- hiožje previdno nupotili js» '<1 ka, ker je sedaj najlepša prili- "«cah v grobnico, jaz pu za rijlnu ka." ' (Dalje prlhixinjičj Miri na je zbrala najlepšo jabolka. kršmčkai4* so začasna in okusna Zletel je na drevo in z vao močjo otresal, nato pa /lese! doli ln jih zbasal v vrečo ter hitro zginil v hosto Bil sem dober varuh, kajne ... Pozneje, ko sem se naveličal igranja, sem zopet zaspal pred poslopjem na trati, nakar je pri- C,». M. . — I. . poln« Uro. B.ik., W bU.-u ««je Zi^ta lu' »OTO,. ln n# po...). .Irop., m d««, fMU| je iteti .n Ite- .m»lik. oboroi.n. .¡1. Znak. ki «« prelm. »"k TOREK. 31_JULIJA Katoličani v Osvobodilni fronti PROSVITA Dr. Marijan Brecelj liti ori K toličani iz delavskih in intelektualnih vrst, ki smo sodelovalci n v o bodlim fronti od njene ustanovitve, ki čutimo odgovornost '• ■ • njeno politično delo, ki vršimo danes svoje naloge v vseh -nih narodne oblasti in politične organizacije od najnižje do * .¿ie smo bili dolžni prav to vprašanje do kraja razmisliti in 3SS usmeriti svoje delo. [ Cjna je bita možnost naš9ga delovanja v Osvobodilni fron-fali koalicija ali vključitev v notno politično vseljudsko organizacijo. Izbrali smo drugo. Zapot koalicije bi pripeljala v svojih posledicah brez dvoma v Jostrankarstvo. Politična nuj-ggt bi bila, da bi sicer napredne ¿je v katoliškem taboru, ki so stale v začetku na enakem programu, doživele prav zaradi nujnosti razrednega karakterja vsakega političnega gibanja, dife-renciacijo in to zaradi naših posebnih slovenskih razmer, tisto usodno diferenciacijo, ki je rodila tako poguben klerikalizem. Ker pa se je napredni del katoliške javnosti s krščanskimi socialisti na čelu pokazal politično zrel in moralno trden, se je odpovedal vsaki samostojni politični ali kakršnikoli drugi grupaci-ji.se strnil v enotno froritoL prignal vodstvo najnaprednejšemu družbenemu razredu zato, ker se je pokazal za najdoslednejšega borca in za najtrdnejo oporo našemu nacionalnemu boju. Ali je s tem kaj zmanjšana vloga krščanskih socialistov, ki so jo izvrševali v predaprilski Jugoslaviji? Ali je kaj zmanjšan pomen in delež krščanskih socialistov v osvobodilni borbi? Nikakor ne! Ne samo mi, tudi vse ostale sile, napredne sile na Slovenskem ocenjujejo pojav krščanskih socialistov kot povsem pozitiven političen pojav. toliške množice so in bodo našle v Osvobodilni fronti in v demokratizaciji našega javnega življenja popolno možnost soudeležbe pri vodstvu države, pri vodstvu svoje vseljudske politične organizacije in pri splošnem uveljavljanju svojih življcnskih pravic. Ne eni ne drugi ne ptorebujejo kot katoličani nobene posebne organizacije, nobene drugačne oblike za svoje javno udejstvo-vanje. Tako ustvarjena enotnost predpostavlja seveda človekovo osebno svobodo, ki se mora odražati tudi v pravici svobodnega veroizpovedovanja in zadoščeva-nja svojemu nazoru in veri. Osvobodilna fronta je že 6d vsega začetka zapisala tako vsebino človekove svobode v svoj program in to tudi dosledno izvaja. Zato ne more biti pri takem pojmovanju naše narodne enotnosti in pri tukem pojmovanju človekove osebne svobode noben katoličan prizadet, ampak nasprotno bo imel možnost, rešen duhovnega jerobstva kle-rikalizma — zadoščevati vsem verskim potrebam na tak način, kakor ga zahteva iskrena in poštena vera na.šega preprostega človeka. Ko je v takem obsegu zagotovljena osebna svoboda in vernim katoličanom njihovo versko življenje, postane nesmiselna in našemu zdravemu narodnemu sti, ki bi ogrožala osnovne pridobitve naše borbe—našo ljudsko enotnost—moramo pomagati s poukom in vzgojo. Ko je slehernemu človeku v našem bodočem življenju zagotovljena svoboda njegove vesti in veroizpovedi in komu je na drugi strani omogočena popolna udeležba na vsej? popriščih, ki jih terja človekova volja do živ-ljenja, človekov razum, potreba kulturnega izživljanja in tako dalje, je in ostane trdna volja prav nas, da bomo ostali dosledni in nepopustljivi poborniki naše ljudske enotnosti, naše popolnoma enotne Osvobodilne fronte. (Konec prihodnjič) šega osvobodilnega gibanja in mustfm škodovati. In prav zaradi razvoj ne stopnje, ki smo jo doagli, bi bilo pa napačno vztrajni na krščansko socialistični jtopim (in jo povdarjati), ker fc v današnjem času dajali s tem podporo tistim zaostalim tendencam v katoliških množicah^ ki bi smatrale za potrebno obliko svojega javnega udejstvovanja še kakršnokoli posebno organiziranost katoličanov. Nič več nam «treba vztrajati na kakršnikoli bičansko-socialistični skupnosti, razvoju škodljiva vsaka nazor-^manjševati ta pomen bi po-j ska diferencija, ki naj oprede-mtnilo potvarjati zgodovino na- ljuje politično. Nas katoličanov ni pripeljalo v narodno enotnost iskanje in ugotavljanje sličnih točk med katolicizmom in dialektičnim materializmom. Pripeljala nas je preprosta ugotovitev, da smo vsi pripadniki enega naroda in s tem v zvezi prepričanje, da pomeni narod najprirodnejšo skupnost za uveljavljanje življenskih interesov vseh njegovih članov brez razlike. Temelj, na katerega gradimo naš skupni narodni, družbeni in kulturni program, so tiste moral- kajli ta skupina je hkrati z vsem ne vrednote, ki morajo biti sle- nnožičnim narodno osvobodilnim gibanjem dobila svojo višjo n:vujno vsebino in obliko v Osvobodilni fronti. Krščansko socialistično delavstvo je soustanovitelj Delavske enotnosti, tiste skupine delavske organizacije, ki je kot enotna fronta vsega delavstva popolna zasi itnica njegovih interesov in tok faktor v našem javnem življenju, kakor ga zasluži najnaprednejši družbeni razred. Kronsko socialistični delavci no-«■jo in ne jMitrebajejo za to no- m' posebne organizacije več. katoličani intelektualci, k| so resnični patrioti, demokrati m iskreni zagovorniki napred-življenja, so in bodo našli j11«! aktivom Osvobodilne fron-u' vso možnost konstruktivnega ►delovanja na vseh področjih lenega življenja in vso možnost WoJ«-Ra osebnega razvoja. Ka- hernemu človeku, brez ozira na njegov svetovni nazor, kot socialnemu bitju enake. Gradimo ga na takem pojmovanju človečnosti, ki ne sme roditi razlik pri urejanju svetnega življenja zaradi diferenc v vprašanju nazorskih razlik, ki ne morejo posegati v sfero tistih človeških naporov, ki stremijo za konsolidacijo v življenju v duhu progresa. Ko stopamo v dobo svobode in konsolidacije našega javnega življenja, je nujno potrebno, da se prav katoličani z vso odgovornostjo zavedamo vsega tega. Po-vratka klerikalizma v kakršni koli obhki ne smemo dopustiti. Proti vsaki špekulaciji, ki je katoliškim voditeljem v preteklosti uspela prav na račun izrabljanja preproste vere slovenskega človeka, smo dolžni ostro nastopiti. Vsaki politični naivno- Obnova sovjetske Rusije Moskva.—ONA—Lani je vlada posvetila obnovi opustošenega ozemlja 29 milijard rubljev, letos pa jih bo preko 40. To so številke, ki so bile objavljene v zvezi s cetnitvami povzročene škode. Samo v centralnem delu Rusije—to je, v okrajih Rusije, v katerih se nahajata Leningrad in Moskva, so Nemci porušili preko 300,000 kmečkih domov in 40,-000 mlinov. Odvedli so s seboj, ali pa poklali preko 2 milijona konjev, 4 milijone glav robate živine, 10 milijonov ovac in 3 milijone svinj. V Ukrajini pa je razdejanje sorazmeroma še mnogo večje, dočim je Belorusija, katere glavno mesto je Minsk, izgubila nič manj kot 80 odstotkov svojih zgradb. Obnova se je začela povsod v polni meri. Preko 2000 traktorskih postaj je bilo urejenih. V Ukrajini je zdaj na delu že 48,-000 traktorjev in 15,000 kombin. Preko 1,700 industrijskih podjetij in 500 obrtnih podjetij je bilo popravljenih v tem delu dežele in zdaj že poslujejo. Najvažnejši faktor pri obnovi dežele je bila obnova premogo-kopov v doneski kotlini, ter dela v metalurgičnih industrijah in rudnikih Krivoj Roga in industrijskih pokrajin jugovzhodne Ukrajine. Nasip Dnjeprostroj, katerega so bili najprej Rusi sami razdejali, da preprečijo, da bi služil Nemcem, a pozneje Nemci še bolj temeljito, da bi onemogočili Rusom, da ga zopet popravijo v kratki dobi, bo najbrže v nekaj mesecih zopet popolnoma obnovljen. Na stotine brigad prostovoljcev se je prijavilo za delo pri obnavljanju opustošenih in porušenih mest in krajev. V Stalingradu na primer so te brigade prostovoljcev že popravile in spravile v obrat mestni vodovod, električno cestno železnico in celo tudi veliko tovarno za traktorje, ki je bila največje industrijsko podjetje v Stalingradu. ma e-t i i g Veliki tranapovtna latala C 54 služijo armadi io mornarici tudi sa sračne ambulance, v katerih prevrtajo ranjene vojake la Em-pa v Ameriko in enako tudi s pacifiških otokov. _ FAŠISTIČNI DOMOBRANSKI TEROR NAD SLOVENCI (Nadaljevanje) V vasi Blato pri Dolenji vasi so domobranci vdrli v hišo Mrharja in pretepali njegovo družino. Ko se je 22 letna Marija Vidervol zaradi tega nad njimi razburjala, so pretepli še njo, tako da je obležala in dolgo ni mogla okrevati. Krvoloki iz Vel. Lašč so 6. V. 1944 umorili v Stopah na domu Marijo Ivančevo in njeno hčer WHERE THE FUEL GOES It taket 12,500 gallon« of g MO line to train on« pilot', ' ^ • Yorku priredili r.llk .hod , podporo * n**«opiu ko| gorniki na t*m aiiodu. , ko Francko Ivančevo v pričo njenega otroka, drugi sinček je morilcem utekel. Marija je dobila strel v tilnik sredi sobe. Hišo so izropali in plen odpeljali v Vel. Lašče. V nedeljo 7. V. so otroci iz Stranske vasi pri Ribnici šli k maši mimo bunkerja. Tam jih je že z Iga znani krvnik Ludvik Stoje začel zasliševati o partizanih. Ker nekaj otrok ni hotelo govoriti, jih je začel piete-pavati in enega težko poškodoval. 8. V. so Nemci in domobranci napadli vas Mačkovec. Par dni poprej je od tam dozertizal Pavel Križaj m Izdal komando mesta, ki je bila v tem kraju. Izkoristili so megleno vreme in se neopaženo priplazili v kraj V borbi je padlo več partizanov. Bilo je tam tudi nekaj žensk, ki so tja pribežale iz Barja, pred domobranskim nasiljem. Kakor hitro so domobranci zvedeli, da ženske niso domačinke, so jih zvlekli iz hiše in zversko pobili. Z mitraljezom so pokosili 65 letno Marjano Mazi, 64-letno Marijo Uršičevo in obe njeni hčerki, Marijo in Francko. Trupli so nato do golega Blckli, pobrali obleke in mrliče oskru njevali. Tega dne so odgnali iz Pod-turjaka Ivana Ogrinca, ga nu Igu zaslišuli in izpustili. Domobranec ga je spremil. Ko je prišel do konca vasi, ga je ubil. 8. V. so domobranci v Ribnici ustrelili 9 partizanov, ki so jih ujeli pri Sv. Gregorju. Pa bi ublažili porazen vtis med prebivalci, so raznesli govorico, da so bili odpeljani v Nemčijo. V Cerknico pa je ta dan prihrumelo 470 domobrancev pod vodstvom "prezidentovega" sina stotnika Vuka Rupnika, domobranci so se»razpodili po hišah in iskali partizane, pri tem pa kradli denar, zlatnino, mast, meso, maslo, jajca, prašiče, konje itd. Nekega moža, ki je na eno oko slep in ima pokvarjeno nogo, je domobranski surovež u-daril po rok) in mu zdrobil kost. 9. V. Je 50 mož domobranske patrole v fimarjeti, okraj Tre-bel no, umorilo ujeto partizansko Muro, v Dre*Jem vrhu pa Anico Sadarjcvo, ki se je ranjena zatekla h kmetu ŽgunJarju, a so jo spodili od hiše. Iz Bistrice, okraj Št. Kupci t, hO odpeljali Adelfa Lupa, Franca Avsets. Antona Orebenca, i/. i tki aja Mokmiog pa v Ti/iš«'e •k./ela Kunštlju, Karla Slajpe-ha, Draga Savljija, AloJ/a in Alojzijo JJlatnikoVo, Živo so sskopsll V Miiru jMK-i s<» ubili Alojza Orivca iz m Jožeta Bus-Ija i/ Dolenje vum, Na Gri¿-u pri Trebnjem so fl. V. ujeli *o-mišl)< nico OF Pepco BožkVvo In io nr< T« menici za železnico Jlvo raksipali, tako du je gledala 11 remije samo gliva. Zasrs-movali »n Jo. mučili in JI naposled razbili glavo. Vreli sn ji piafo*, prstan In čevlje, i" IM Kakšna «redstva «o dovoljena v borbi proti komunizmu*^ Vsa pfiAtina sredstva f 200"?)) Zver- -po- stvo je domobrancem tudi šteno sredstvo. Na Grmadi so ubili Jožo Gaber iz Martinje vasi. Na Javorniku, okraj Št, Peter, so ustrelili Jermana in odpeljali Strajnerja. Iz Trebnjega so odpeljali Branko Sivkovo, uradnico, Ljubico Kocijančičcvo iz Nemške vasi, Zdenko Kapševo iz Trebnjega in Tilko Krašcvčevo. Tudi 9. V. je bil dan obsežnih "akcij." Domobranci iz Kočevja so obkolili Rakitnico. Vdrli so v. hiše Janeza Mrharja, Ivana Goršeta, Franca Dejaka in Antona Henigmana. Dejakovo gospodinjo so pretepli in zagrozili, da bodo vse postrelili, če bodo partizani storili kaj žalega njihovim ljudem. Odpeljali so Janeza Goršeta, trgovca, 69-letno Ivano Henigmanovir in Stankota Henigmana, Mileno, Pepco in Vido Dejakovo. Goršeta in He-nikmana so izpustili, ostale pa odpeljali. Pri tem so sodelovali Zvonko Rozman, pvaduhinja Murija Omerza, Jože in Franc Lovšin. Drugi dan je bil v gozdu pri Cerovem logu pri ftt. Jerneju umorjen Janez Okički, delavec Iz Gor. Vrbljenja. Vso pot so ga tepli, v gozdu ga mučili do smrti in nato ustrelili. Storilci so znani: domobranec Martin Kranjc, kmečki sin s Tolstega vrha in nam že znani Janez Ze-linger iz Dolža pri Stopičah. Otroka more 4. V. so bili domobranci nu Rdečem Kalu, med njimi Jože Mekie, p. d, Krničar iz Smavra. Ta je neko žensko skupno z njenim 9-letnim sinom postavil pred zid, jo ustrelil, nato pre-badal in rezal z nožem. Pri tem je govoril; "Pa si ml prišla, hudičevka, v roke! Zdaj pa boš videla, kaj smo in kaj luhko naredimo!" Nato so šli k sosedu in tam umorili Jožeta Ilinkerja, Jožetu Slaka in še 4 druge ljudi. Pobili so celo 2 dečka, oba stara 12 let, enega iz Smavra In drugega iz vasi Ravno. Ubili smo ti očeta, pojdi ga Iskal!" 15. V. Je pridrla domobranska drhal v sodražki okraj, Nu vse /gfMlftj so udrli v Perovškovo hišo. 14. V. so bile v Globeli volitve. Zmago Alokorel ter Jože Perovšek sta se nekaj zamudila url Perovškovlh in Kopil-lovlh. Zmago je sk<»čil »ko/i okno, a padel v gnojno jamo, domobranci pa so ga (SKlrli s drell. Piav tako so ubili s streli v glavo Perovšku, Nežo Porov lek. Marijo A r ko pa odpelja* Med morilci so bili domačini, domobranci Anton Modle, Rafael Tu« k In Drago Pire, val iz ¿Igmarlc. O slednjem smo že ulitali pri umoru krojača KoAo-roka. Nato *o se nu gori v vasi Peterice ustavili na domu Murlje Ivančičeve, rlsnite AVNOJ-e In SNOS i, kl so jI belogardisti h pod ftalljanl ustrelili 4 sinove. Ker nI hotel« Ukoj odpreti, so vrgli bombo, vdrli v hišo in tam aretirali njo In kmeta Joftefa Lavriča. Ivančičevi so izropali v»* živila in odpeljali konja ter se posvetovali, ali naj jo odpeljejo ali ne, glede Lavriča pa si niso bili edini, ali naj ga u-bijejo kar na mestu, ali kasneje. Ko so oba odgnali, je prišel dekan Gornik in se odločno u-prl, da bi Ivančičevo odpeljali in Lavriča ubili. Poveljnik se mu je opravičeval, da so njegovi ljudje pač taki, da so vajeni ubijati. Ivančičevo so res izpustili, Lavriča pa odgnali s seboj in ga med potjo trikrat postavili, kakor bi ga hoteli ustreliti, a ga spet vodili dalje. Na nekem ovinku na poti proti Va-govkl pa so ga umorili z dvema streloma v tilnik. Prepeva-je so nadaljevali pot proti So-draiici. Tam so srebali 7-let-nega sina Lavriča Joška in domobranec Bartol iz Retij št. 19 p. d. Roje mu je rekel, da so mu ubili očeta in da naj ga gre likat, Nato so pri Zamostcu u-bili partizana, kl se jim je predal in še enega, ki so ga ujeli. "Slovenski dom" Je o tem u-moru poiočal in ga opravičeval trdeč, da je bil Lavrič ubit na svojem domu. Njeftov dom v Sodraiici pa je bil že leta 1942 po Italijanih požgun. Dalje jc trdil, da je bil LavriČ rajonec, pa je bil iivinozdravniški refe-fent. Tudi je pisal, da so nuill pri njemu literaturo In razmnoževalni aparat, kar seveda tudi ni res bil je ustreljen nutančno in po naročilu domobranskega vodstva. (Se nadaljuje.) Rasni mali odati MLADENIČI IN DEKLETA I« let sli v»č Stari x* delo v "8TOCK KOOM" /u vi ju 11 In vesatl. Stalno delo. dobrs plaiV CHICAGO TOBACCO CO 41B 8. Halitrd 8t. ' POTREBUJEMO KUHARICO STALNO DELO DOBRA PLAČA MUNDELEIN COLLEGE IMS 8HERIDAN ROAD AMB 9011 POTREBUJEMO Operatorje na livslni «troj * eno ali dvema iglams. Iikuleni ns molkih tu a j m h. Dobra plača. Plavamo pu-č itn ice in praxnike. VpraAaJt« v: Room 306—81 W. Van Buren St. Razni mali oglati POTREBUJEMO DELAVCE MACHINE SHOP HELP STALNO DELO NAJVIŠJA PLAČA ČAS IN POL ZA NADURNO DRLO Prijavite ae za delo na: 3414 NORTH HALBTED 8T. DELO DOBI NOČNI HIŠNIK "JANITOR" pri MILWAUKEE R. R. M» SOUTHPOHT AVE. 1000 MOŠKIH IN ŽENSK potrebujemo rs delo v PEKARSKI industriji v Chicago. Sedaj Je pravi tsua, du si pisakrbite povojno delo. V nortnulnih časih ae dels v pekarski industriji 52 tednov v letu. Najti It Ja niče t na plaCa je Sic nu uro. Povišano plačo dobite, ko ae naučite, prvo poviianje je ns D2c na uro, potem |)7c na uro In potem $108 in gor do $1.11. Vii uilutbenci dobe 2 tedna plačane počitnice in plačano «s fl postavnih prsxnlkov, To je nujna industrija. Vloiite vsio pro*, njo «edaj takoj na— 20 N. Wacker Drive Room 1562 STROJEPISKA "PUBLICITY" Prijetno sabavno delo v "LOOP URADU" Kličite Mn. Power« Phone Andover 1766 "WEAVERS WEAVER LEARNERS" POVOJNA BODOČNOST Stalno delo, dobra plača E. L. MANSURE CO. 1105 8. INDIANA AVE. MILLINERY COPYBT, popolnoma ixkutena, xa delo na ETTKH HATS Stalno delo—nič ob večerih. $50 bi več xmotnl osebi, KLOKENCE HART 8841 Esxt 7lat St._ 17KW&KNK & Mit KZ IZKUftNJE OPEK ATOMICE na 8INCJKH Aivelm* ■troji', »Mi dni v tednu. Csa In pol *a nad 40 urno delo. Stalno dalo in dot rs plača. .102 So. Market 8t.-Webater 4410 ŽENE IN DEKLETA BREZ VSAKE IZKUftNJE MI VAS NAUČIMO—TO LAHKO, CISTO DELO ZAVIJATI MALE ZAVOJE 4H ur na teden—vse delate sedeče. Čas In pol za nad 40 urno delo Počitek med delom Vprašajte zu Mr. Hesly—po 9. url zjutraj, ali pu 2 url pop. do 4 ure 3319 SOUTH WALLACE ST. STALNA 5LU2BA Ml imamo raznovrstna dela odprta za MOŠKE ŽENSKE - MLADENIČE - DEKLETA To so vojna dala. kl Imajo tudi povojno bodočnost DOBRA PLAČA TAKOJ OD ZAČETKA Dnevno ull nočno delo ull pa delo v uradu M Vprašajte sa Mr. Rorrle CEC0 STEEL PRODUCTS CORP. _S701 W»«t 26th Str—t_ DEKLETA IN ŽENE POTREBUJEMO TAKOJ ZA DELO PUNCH PRESS OPERATORS SPOT WELDERS TO JK VOJNO NUJNO DKM), IZVItSTNA POVOJNA IlODOČNOtfT r'aa in pol tu na<1 40 uino rirlu Delo od kiwa In Itonua NAGEL CHASE MFG. CO. 2111 NORTH ASHLAND AVENUE "PUNCH PRESS OPERATORS" DNEVNO ALI NOČNO DELO NI ladrievenja no odlaganja Prilika aa stalno povojno ciulbo SUPERIOR ELECTRICAL INDUSTRIES 12S9 South Campbell Ave. . (Nadaljevanj«) Kontrolorka Je pričela. Z vao energijo se Je zmagovala, da je govorila kar. mogoče mirno, kakor bi pripovedovala novico iz mesta. "Ljubi moj, Seme je kača, katero si ti gojil na srcu. Ti si bil predober in nisi videl, kaj trpi tvoja žena že leto dni. Zakaj nisi videl, kako me zalezuje, kako besni za menoj? Prisegam ti, da nisem niti iskrice ljubezni imela do njega, da ni v moji duii za trenutek omahnila zvestoba do tebe. Ali vendar—vendar— odpusti mi, vse ti povem." Kontrolorko je zmagovalo, naslonila je glavo na prsi možu, ki se je tresel po vsem životu. Vsa groza stcažnc- slutnje je pritisnila nanj. Prijel je rahlo glavo svoje žene in prosil jec-Ijaje: "Lepo te prosim, govori dalje, hiti, jaz zno-rim! Luči, povej, kaj ti je naredil!" "Jaz sem grešila . . ." Kontrolor je pri tej besedi vztrepetal in z napol odprtimi ustmi bulil v soprogo, prsti so se drhteč sklepali v pest. "Jaz sem grešila, ker sem se igrala z njim, ker je moji ničemurnosti ugajala njegova ljubezen, njegove prisegi?, katerim sem se smejala, njegovo trpljenje, katero mc je zabavalo. In tako je v blaznem trenutku segel po meni in me poljubil. In v istern trenutku nisem imela moči, da bi ga udarila, da b* zbežala, vidiš tako —sem grešila." Kontrolor, ki je ljubil svojo soprogo kakor ljubimo idol svojega srca, se je oddahnil. Ali že to je zadostovalo, da mu je kakor grozni dis-akord zazvenelo v njegovo srečo. Kontrolorka je ovila roke možu krog vratu. Iz lepih oči so tekle solze in te solzne oči so ga gledale tako proseče in skesano. "Odpusti mi! Ne veš, koliko sem >rebila, koliko groze, kako silno sem se kesala in se poniževala sama pred seboj, da bi si utešila vest. A miru nisem še dobila—mir mi daš samo ti, če sprejmeš moj konfiteor in mi odpustiš!" Kontrolorju so se zasvetile oči, pritisnil je Luci k sebi in jo poljubil na čelo—kak9r poljubi mati Jokajoče dete, ki je prišlo prosit odpu-ščanja. "Luci, moja zlata Luci! TI si čista! TI nisi grešila, ti me nisi izdala! Le on—on. Ah, kje sem imel oči, da ga nisem vrgel že davno čez prag! Ti Luci, ti si močna, ti si nedolžna, jaz sem kriv." "Od tedaj, kar si pač lahko opazil, ni smel več k nam, če te ni bilo doma. Prepovedala sem mu. Toda on je blazen . In danes je prišel vnovič, in pomisli, kaj mi je očital ta zločesti človek!" Kontrolor se je odmaknil nekoliko od žene. Na sencu so se pokazale modre žile, v drobu mu je vrel žolč. "Luci, povej, hitro povej, ubijem ga—s pestjo ga potolčem na tla . . ." "Ne smeš, ker si obljubil, da mc ubogaš. Poslušaj! Danes pride drzen k meni in ml očita —zdravnika." , "To je grozno, Jaz ga ubijem—" Kontrolor Je planil kvišku in begal po sobi, kakor bi iskal orožja, da z njim napade nadzornika. Luci ga je mirila, prijela ga za roko, prosila ga je in rotila, naj bo miren. Kontrolor je iz divje Jeze, ki je razvnela njegove živce, polagoma prišel v drugi ekstrem—: kakor onemo-. gel starček je omahnil k mizi, glavo je skril v roke in začel bridko jokati. Nad tovarno je zapiskala glasna opoldanska piščalka, otroka sta se vrnila iz šole. Kontrolor —aolzan—se jim je lagal, da ga boli zob. Oba sta mu zlezla na kolena in bimčkala njegovi vroči lici .. . XXX. Od tistega trenutka, ko je na usodno povabilo zdravnikovo: "Pojdite z menoj od tod," Alma stisnila Vinku roko, ge Je v njenem srcu ustvaril nov svet. Ljubila je Vinka že davno. Ali ta ljubezen so bile samo one tihe in sladko-grenke sanje, katere sanja vsak Človek večkrat v življenju, ko mu zasnuje v tihi uri bujna domišljija lepe gradove v oblake, kjer si zamisli svoj raj, svojo srečo, in okušajoč te radosti s silo domišljije pozabi za nekaj hipov, da stoji na grudavi in blatni zemlji, ki je vsa polita s solzami večnega zatajevanja in razočaranja. Almi se je zdelo, da je z onim vročim stiskom njegove desnice pričarala one gradove na zemljo in da je njeno srce vstopilo skozi široka, zlata vrata v te gradove in zakraljevalo z vsemi bujnimi sladkostmi v njih. Njena duša je drhtela neprenehoma kakor metuljček na rosnem cvetu, ko ga nenadoma obsije gorki solnčni žarek. Kolikokrat je bila prej nemirna vsled globoke tajne, ki jo je nosila v duši! Toda ta nemir se je je loteval le, kadar je sama slonela v skritem kotu, kadar je ob njeni postelji brlela lučka v pozne večere. Ali sedaj je ta sladki nemir šel za njo korak za korakom. Povsod jo je spremljal, doma in na izpreliodu, V tiho sobico se je prikradel, ko je slikala, se je razprostrl nad paleto, da se ji. je tresla roka. In ob takih prilikah je odložila čopiče in barve in si tiho zapela. Ta sladki nemir je bila lepa, mlada sreča za njeno srce. Ali včasih je prišlo do nje čisto drugo lice. Prišlo je sovražno, režeče se; gledalo je hudobno nanjo, ploskalo je z rokami, na katerih so bili zavihani dolgi nohti, črno okrvavljeni od srčne krvi. In ob tem smehu in ob tem plosku se ji je krčilo srce, da je hodila stežka v globokih dihih po sapo, da so ji kipele nedolžne prsi in da je zbežala v skriti kot ter zajokala z grenkim jokom. , Vse njeno modrovanje, kako je močna, kako Je zmožna, da t mirnim licem prebije največje zlo—vse modrovanje je bila puhla fraza. Sedaj je bila ona samo srce, samo tisto plemenito žensko srce, ki vzljubi s toliko Iskrenostjo, da mu izgine vsaka srednja pot, da vidi pred seboj samo smrt—ali življenje. * Njeno srce ni hodilo v svetovno šolo, da bi se noučilo igre; njeno srce ni poznalo gledališča življenja, kjer se v parfumovanl večer izrekajo prisege, ki se ob zori pozabljajo. Alma je bila cvet nepokvarjene narave, močan in krepak, da bi kljubovkl največji muki—pa zopet tako čist in odkrit, da bi ga zmota srca ubila kakor toča. In prav zato je trpela neizmerno dva dni, odkar je segla~yinku v roke. Kakor-bMz pekla prihajal demon, tako jo je mučil dvom: Kaj, če je Vinko rekel te besede kot frazo, če je izgovoril odločilni stavek samo, da Je nekaj govoril?" "Ne, ni res, on ne laže, on ne sme lagati."— In vendar nI bilo mogoče uglušiti demonskega zvoka, ki ji je često pošepetal na uho, da je vse to sama pusta beseda. Na vse to so pa vplivale razmere v družini. Ravnatelj je bil po baronovem odhodu redkobeseden in slabe volje. Bil je sicer prepričan, da njega ne zadene nlkaka krivda, da jf bil baron celo prijazen z njim. Ali vendar je čutil, da bi bilo lahko drugače, ko ne bi včasih prevelik kos svoje oblesti prepuščal Semenu. Do duše je bil uverjen, da je razmer v tovarni kriv edinole nadzornik in pa seveda on, ker je bil tulntam predober. (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE Miguel Cervantes Prevedel dr. Ivo ¿orli Rinconete in Cortadillo . (Nadaljevanje) ln tako ae je tudi zgodilo; zakaj že je prišel fant s košem, ki je bil pokrit s k ono m sukna. Vsi so se razveselili njegovega prihoda, in eden dva Je Monipodio ukazal prinesti eno izmeti preprog iz soacdne sobe ter jo pogrniti po tleh v veži Potem je rekel, naj vsi sedejo v krogu. In proč z vso jezo in skrb» mi, kajti zdaj se hočejo pt^teno poveseliti! Tu se je oglasila starka, ki je prej molila pred sveto podobo: Sinko moj, Monipodio! Ja/ nisem za veselice, ker se mi žr dva dni tako v glavi vrti, da bi kmalu znorela In potem moram še predpoldnem opraviti svojo pobožnost in prižgati svoje svečke pred našo Ljubo gospo pri Studencih in pred svetim križem svetega Avguština, česar bi ne zamudila, tudi če bi še bolj snežilo in pihalo. Prišla arm »ploh samo zato, ker sta snočl prinesla k meni Renegat in Contopies košaro polno perila in večjo od te tu. Pri živem Bogu. ki vidi mene in moje srce —še čisto nedotaknjeno Je bilo vse in kakor Je prišlo iz luga. Revčka nista utegnila, da bi bila košaro kam spravila, in človeku se je milo storilo, ko ju je videl, kako sta pritekla vsa prepotena in brez sape, da jima je znoj kar curljal z angelskih njunih obrazov. Pravila sta, da morata takoj za nekim živinorejcem, ki je dal v mesnici stehtati nekaj ovnov, pa bi rada poskusila, ali bi mu mogla olajšati debelega mačka realov, ki ga je nosil pri sebi. Perila nista niti razložila niti preštela, tako sta zaupala v čistobo moje vesti. In tako mi Bog Izpolni vse ffthje želje in nas reši preganjanja posvetn? pravice, kakor se nmem dotaknila koto, ki je tako nedotaknjen, kakor Jaz. ko *em se rodila. O tem nihče ne dvomi, go«pa mati. Je odgovoril Monipodio. K<»š naj ostane do večera tam. ko pridem jaz tja, da vse pre-štejem ln zapišem, potem pa razdelim na vaakega. kar {nu gre, vestno in pošteno, kakor je smerom moja navada. Kakor ukažote, sinko, je rekla atarka. Ker se mi pa že mudi, dajte mi požirek, če ga imate, da potolažim ta ubogi želodec, ki ga vsak hip obhajajo težave. In še kakšen požirek imamo, mati! je izpregovorila tu Esca lanta. kakor se je klicala Ga-nanciosina tovarišica. Potem je odgrnila koš, in v njem se je prikazal vinski meh s približno dvema arobama vina ter posodica iz pluta, ki je mogla tako na oko držati eno azumbro. (I aroba i azumbra sta meri za tekočine Prva drii kakih 10. druga poldrugi liter.) To posodico je vzela Escalanta iz koša ln Jo dala sveti ženici, ki jo je prijela z obema rokama, odpihnila malo pene ter rekla: Malo preveč bo, hčerka Eeca-lanta. toda Bog pomaga v vsaki reči. Potem je nastavila posodo na usta. apravila naenkrat in brez oddiha vso vsebino iz plutenice v želodec ter pristavila: Ta striček je pa iz Guadal-canala. le nekoliko okuaa po mavcu ima. Bog te potolaži, hčerka moja. če bo kdaj treba, kakor ai ti mene potolažila! Bojim se samo. da mi bo škodovalo, ko sem še teše*. Ta vam že ne bo škodoval, PftOS VETA mati, ker je lanski, je rekel Monipodio. Saj tudi jaz upam tako, in sveta devica Marija mi pomagaj! je odgovorila starka in potem prista vila: Poglejte« deklici, ali nimata vsaka po en četrtek pri sebi, da ti kupim vo-ščenic za avojo dušico; zakaj v naglici in hitrici, da pridem čim prej povedat radi onega koša, sem pozabila svojo torbico. Jaz ga že imam, gospa Pipote (zakaj teko je bilo dobri starki ime) je odgovorila Gananciosa. Nate dva četrtaka! Prosim pa, de kupite z enim še zame eno in jo prižgete pred gospodom svetim Mihaelom. Ce pa je moči kupiti dve, pri-žgite drugo pred gospodom svetim Blažem. Zakaj oba sta moja posebna priprošnika. Rada bi kuipla še eno za gospo sveto Lucijo, ki jo zaradi svojih dveh oči tudi posebno častim, a danes nimam več drobiža: pač pa u-pam, da že jutri lahko ustrežem vsem trem. Ne bo ti žal, hčerka moja! Samo pazi, da ne boš gledala na vsak belič! Zakaj čez vse je važno, da človek prižiga svoje sveče, dokler je še živ in ne čaka, da bodo to storili šele njegovi dediči in izvrševalci njegove oporoke. Prav pravi mama Pipota, je rekla Escalanta, vzela is svoje denarnica četrtak, ga ji dala ter jo naproeila, naj kupi tudi zanjo dve svečici svetnikom, ki so se zdeli njej najkoristnejši in najbolj pristopni. Zdaj se se je začela Pipota odpravljati, rekoč; Veselite se, otroci, dokler je še čas! Zakaj prišla bo starost, ko boste jokali za vsako uro, ki ste jo izgubili v mladosti, kakor me v svojih molitvah gospodu jočem zdaj jaz! In priporočite Bogu, kakor bom tudi jaz vas priporočala v svojih, da nas Njegova močna in dobrotna roka varuje in ščiti v našem nevarnem poklicu ter nas čuva pred zalezovanjem oblasti posvetne gosposke! S temi besedami je odšla. Zdaj so se vsi posedli v krogu na preprogo, Gananciosa pa je razgrnila svoj plašč za namizni prt. In iz koša je vzela najprej velik šop redkvic, približno dva duceta pomoranč in limon ter veliko kožico v kose nsrezane in pražene polenovke; notri pa je še ostalo pol flanderskega sira, lonec ole (narodna španska jed) iz pristnih oliv, krožnik granatnih rakov in velika množina navadnih mprskih rakov z močno opoprano kaparno polivko za žejo in naposled tri prebele pogače lz Gandula. Zajutrkovalcev je bilo kakih štirinajst, in vsak je vzel iz žepa svoj nož z rumenim ročajem, razen Rlnconeta, ki je izvlekel svoj polomnjeni meč. Oba starca in Ganchuelo so i-meli nalogo, da polnijo iz meha ono manjšo je ukazal, naj se ne ganejo, je stopil v stransko sobo, snel tam viseči ščit, položil roko na meč, stopil k vrstom ter z votlim in strašnim glasom po-prašal, kdo kliče. Na to je dobil odgovor od zunaj: Nič hudega, gospod Monipodio. Jaz sem, Tagarote, dopoldanska straža, ln sem prišel povedat, da prihaja Julijana Cari harta, vsa razmršena in vsa v solzah, kakor da se ji je pripetila velika nesreča V tem je dospelo glasno ihteč tudi ta sama. Ko jo je Moni podio spoznal po glasu, je odprl vrata in ukazal Tagarotu. nuaj se takoj vrne na svoj prostor in naj prihodnjič javlja, če ima kaj. z manjšim ropotom in šumom, kar je oni tudi obečal. Cariharta, ki je zdaj vstopila, je bila deklina iste podobe in tudi istega meštirja, kakor oni dve. Bila |e vsa razkuštrana, obraz pa je imela ves posut z bunkami. In komaj je prestopila prag, se Je zgrudila brez zavesti na tla Gananciosa in Eacanlata sta JI takoj priskočili na pomoč, a ko sta jI odpeli prsi, se je videlo, ds je bila tudi tam vsa podpluta ln zmečkana šele ko so ji obrar dobro oš kropili s vodo, ae je zbudila in je rekla: Pravičnost božja in kraljeva naj pride nad tega nesranapega roparjta, nad tega strahopetnega lopova, nad tega ničvrednega postopača, ki sem ga jaz večkrat rešila vislic, nego ima dl*k v bradi! O, jas nesrečnica! Poglejte me. s kom sem zaprqpila in izgubila svojo mladost, cvet svojih let—za takega brezsrčnega, ničvrednega in nepoboljšljivega lopova! Potolaži se, Cahiharta! je rekel tu Monipodio. Zakaj za to sem jaz tu, da ti priskrbim zadoščenje in pravico! Povej, kaj se ti je zgodilo, in vedi, da boš bi rabila več. časa za svoje pripovedovanje, nego jaz za tvoje maščevanje! Povej mi, ali se je kdo dotaknil tvoje časti—zakaj če je tako in če zahtevaš kaznovanja, ti je treba samo usta odpreti! (Dalje prihodnjič) Razni oglasi POTREBUJEMO MOŠKE za delo v Warehouse RECEIVING. SHIPPING k CHECKING Se ne zahteva izkušenosti. 48 ur dela na teden—in nad čas. Lahko zaslužite do $225.00 na mesec Phone: Mr. Lee— Franklin 3899 DEKLETA KNJIGOVODKINJE in STROJEPISKE Izvrstna služba pri napredni firmi za dekle, ki želi povojno bodočnost. (Loop Location) 175 West Jackson Blvd. ROOM 1828 A Takoj potrebujemo DELAVCE ZA STALNO DELO Dobra plača, veliko nadurnega dela Čas in % za nad 40 ur. JOSEPH SKOREPA Se CO. 3536 S. We»ley, Berwyn, 111. SWITCHBOARD OPERATION Strojepistvo in sploino uradno delo Nujna industrija sedaj in po vojni 5 dni v tednu BURHOP PAPER CO. 1071 W. Division St. PIPE MACHINE OPERATORS Stalno delo Najviija placa SANDER 6c COMPANY 2509 W. Cermak Road Razni mali oglati MOŠKI-MOŠKI STALNO DELO NIC ODLAGANJA Družba izdeluje nove tekstilne vreče. NUJNA INDUSTRIJA Se ne zahteva izkušenosti. DOBRA ZAČETNA PLACA Povišanje plače po zmožnosti, prosto zdravstveno zavarovanje. PLAČANE POČITNICE Central Bag & Burlap Co. 4513 SO. WESTERN AVENUE TOREK, 31. JULUi Razni mali ogUjj Ženske potrebujem) "MACHINE OPERATORS" STALNO POVdJNO DELO Star Metal Cap Ce 3840 So. Honore POTREBUJEMO ZA Die Casting MACHINE OPERATORS DOBRA PLAČA__NO ALUMINUM Semiautomatic Hydraulic stroji RUSSAKOV DIE CASTING CO. 700 East 41st St. DRE 4141 Potrebujemo ŽENSKE — MOŠKE — Lahko tovarniško delo. Udobno stanje. 48 ur tedensko. Tudi nočnega čuvaja. TRIPLE A SPECIALTY CO.' • 2101 Walnut Street ŽENSKA za domače hišno delo, dobi svojp gobo in radio. Nič otrok. Dobra plača. Oglasite se pri: ERICKSON, 515 N. Sheridan Rd. Highland Park, 111. ZAMENJAM za urejeno farmo, 3 itan. zidano hišo 2-5, 2-4.—Prodajalna in 3 sobe v prvem nadst. Izpraznjeno,., gorkota peč. Pritličje in podst. 2 kari garaža. Prinaša 8102.00 mesečno. Frank Sincak, 1858 W. l?th St. POTREBUJEMO OPERATORJE na šivalne stroje. Eno ali dvema iglama. Dobra plača, stalno delo. JACK DAVIS SHIRT CO. 207 So. Wabash—8 floor EX-SERVICE MEN Mi lahko upo8limo odslužene vojake v naši "Plate Making and Press Department." Izvrstna prilika pri nas. Vprašsjte za Mr. Benton MEYERCORD CO. S339 WEST LAKE STREET SELIM SE V CALIFORNIJO in potrebujem dober avtomobil. Zmožen napraviti vožnjo. Plačam v gotovini.' f Phone EDGewater 4309 DELO DOBE hišnice "janitresses" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 1:30 popoldne Jo 11 are «veter. Vojno nujna Industrija. Rablme tudi pomočnica v Jedilnici VPRAŠAJTE prti ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFIOT ZA ŽENSKI Street Floor 309 W. Washington Street ŽENE in DEKLETA brez skušnje za namizno delo v svetli prijazni tovarni na zapadni strani. Vprašajte Mr. Green 1550 S. INDIANA A VE. ali pa kličite Wabaah 1600 5« Buchsbaum & Co. POTREBUJEMO SHEET METAL MEN in POMOČNIKE UNIJSKE DELAVCE StMno delo—najvišja plača PULLMAN SHEET METAL WORKS 11445 COTTAGE GROVE AVE Potrebujemo tako NAVADNE SPLOŠNE DELAVCE za delo 48 do 53 ur na teden. CAS-JN POL ZA NAD 40 UR DELA DOBRA PLAČA STALNO DELO APPLETON ELECTRIC CO. 1701 W. Wellington MOŠKI—ODSLUŽENI VOJAKI, pri nas lahko dobite takoj delo za "baz springs makers/' Izkušeni ali brez izkušnje. Dobra pfača—veliko dela Dobra bodočnost.—Sup. 5270. MEYER-REIN & CO. 216 W. Institute Place COMPTOMETER OPERATORS MILWAUKEE RAILROAD 2423 SOUTHPORT AVE. Apply Room 67 DIAMOND T MOTOR CAR CO. / potrebuje takoj MOŠKE DELAVCE za nujno industrijsko delo "MECHANICS - ASSEMBLERS PAINT SPEYERS - CRATERS PACKERS LABORERS SPLOŠNE TOVARNIŠKE DELAVCE DRILL PRESS OPERATORS STOCK HANDLERS • DRIVERS' Stalno delo in izvrstna dobra plača takoj od začetka Izvrstno delovno stanje Direktna vozna zveza direktno do vrat Pridite pripravljeni za delo DIAMOND T MOTOR CAR CO. 4517 West 26th Street