Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja ? Ljubljani mk torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto H K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za fiftrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9’50 K za četrt leta 4 '80 K
PaetmaesHa MsvttSc« SS v.
Reklamacije so poštnine prose. Nefranldrana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: EnOstopna pett-vrstica (Širina 88 sum) za enkrat 80 vin. večkrat po dogovoru.
35. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 24. marca 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za li*t: Uredništvo j Rdečega Prapora«, ljubi] ana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upvavnlštvo •Rdečega Prapora*, IJublJana, Selenburgova ulica 6/IJ.
Delavski tisk na Goriškem.
Neštetokrat smo že pisali in govorili o potrebi in pomenu delavskega tiska za razvoj stranke in za koristi delavstva. Vendar naše pisanje in go* vorjenje ni obrodilo tistega sadu, ki bi ga moralo. Priznamo, da je nas tisk zadaja leta precej napredoval ; a kaj pomeni to, ko so potrebe Se vse drugače narasle P VCasi je list pisal za malo peščico delavcev, danes imamo organizirane delavce na vseh straneh, danes imamo stare, izučene sodruge in začetnike v stranki: opraviti imamo z razmerami v različnih krajih. Kar je bilo nekdaj več kakor dosti, nam je danes vse premalo.
Kakor menda povsod, čutimo to pomanjkanje tudi na Goriškem. Koliko več vplivi bi imela naSa stranka v deželi, ako bi prihajal »Rdeči Prapor* v vsako občino na Goriškem P Kako hitro bi se sirila ideja socializma po vsej deželi I Koliko la^ja bi bila naSa agitacija! — A koliko nam ie manjka do tega cilja!
Ali je mogoče, da je goriSko delavstvo tako neprebujeno in ne čuti potrebe, Citati svoje glasilo •Rdeči Prapor* P Ne — tako neprebujeno ni, ampak leno je za Čitanje in Se bolj leno je za plačevanje. Zakaj bilo je tako vzgojeno in Se danes je vajeno, da čita zastonj. Liberalci in klerikalci pošiljajo ljudstvu svoje časopise, če jih Ie hoče. Toda naSa stranka ne more dajati lista zastonj, ker nima kapitalističnih subvencij. Ampak nati delavci bi n morali vendar napraviti sodbo med naSim listom in časopisi meščanskih strank. KakSna razlika! MeSčanski listi to naravnost naSi sovražniki 5 skrivajo nam resnico in nas hočejo držati v temi. Delavski list »Rdeči Prapor* pa odkriva resnico. On je naS glasnik, zagovornik in branitelj delavskih, in samo delavskih interesov.
Vrednosti delavskega časopisja ni mogoče preceniti, zato, sodrugi in zaupniki, bi morala biti naSa prva dolžnost, da se otresemo tiste mračne lenobe in da gremo na delo za razširjenje »Rdečega Prapora* Id je naSe glasilo. Tu ne more veljati noben izgovor, ne da je Ust predrag, ne da ni lokalen, ne da prinaSa premalo goriskih poročil.
KakSen je vzrok, da je list predrag? Ta, da ima premalo plačujočih odjemalcev. Pridobimo listu toliko tisoč naročnikov, kolikor bi jih lahko imel z ozirom na Število delavstva, pa ne bo več predrag. A Se nekaj. »List je predrag, da bi se kupil trikrat na teden ali vsaj vssk četrtek.* Pa za če&ke in nemSke delavce ni predrago, da si kupujejo svoj dnevnik in povrh Se nekoliko tednikov in mesečnikov P Ampak čeSki in nemSki delavci žrtvujejo kaj za svoj tisk, ker vedo, da se brez močnega časopisja ne morejo bojevati in da jim nosi vsak vinar, ki ga dajo V ta namen, obilne obresti. Mi pa rajši damo za liter vina, ki nas po-pokvari, kakor za list, ki nas ozdravi.
Seveda bi bila Se draga sredstva, da bi list lahko bil cenejši. Ce bi hoteli zagovarjati Interese kapitalistov, bi lahko dobili denarja, da bi m list dajal zastonj. A kaj bi bilo tedaj z delavskim bojem?
Pomislite, sodrugi, da more Ust le tedaj zagovarjati Vase interese in se bojevati prati Vašim nasprotnikom, če je od njih popolnoma neodvisen. Ust mora biti Vaš, zato mora biU tudi le od Vas ndrtevan. Cim več jih je, ki prispevajo z naročanjem ali s kupovanjem, tem večji bodo do-
hodki lista in tem lažje bo cenejši. Vidite torej, da je cena lista le od Vas odvisna. Potrudite se, da ga bo res kupoval vsak delavec v deželi, da ga bodo imeli v vsakem lokalu, kamor zahajajo delavci, pa boste dosegli, kar bi radi.
ToUko za danes. O drugih željah in izgovorih, ki se pogostoma čujejo, izpregovorim v prihodnji številki v soboto in moja želja bi bila, da bi tudi ta članek čital vsak goriski sodrug in — se tudi po njem ravnal. Koristilo bo le delavstvu samemu.
Mrtva roka v Avstriji.
Znani profesor Wahraund je zadnji teden v Inomostu na shodu »Svobodne Sole* predaval o premoženju »mrtve roke* v Avstriji. Uvajal je, da na vsem področju avstrijskega cerkvenega prava ni snovi, ki bi bila bolj zamotana in nejasna kakor vprašanje cerkvenega lastninskega prava. Izza tere-ziansko-jožefovske dobe ao se uveljavljale različne struje in ustvarjale norme, ki se nikakor ne dajo združiti. Oblasti so storile, kar so moglo, da so Se bolj zamotale vso reč.
Vpričo tega položaja nikakor ni misliti, da bi se podala popolna slika cerkvenega premoženja. Vendar je pa mogoče, na podlagi točnih statističnih podatkov pokazati, kako silno se je cerkveno premoženje v Avstriji pomnožilo izza druge polovice 19. stoletja in potem se Sele lahko vpraša, če so se s tem izrednim pomnoževanjem tudi vestno izpolnjevale v zakonih vtemeljene dolžnosti.
Stanje cerkvenega premoženja pred letom 1880 je bilo sledeče:
Leta
1846 forintov 1880 Stolne cerkve ....	538 252	641.815
Škofijske menze . .	.	6,976.854	5,798.897
Stolni in kolegialni .
kapiteljni.............. 837.296	1,056 006
1836	1880
Župne cerkve .... 30,718.911	93,426	156
Kuratne prebende .	.	10,904 943	100,386.602
Samostani............... 12.268.196	89,927.565
Semenišča............... 534 498	2,920.291
Drugi objekti....	30.908	346.530
Skupno aktivno premoženje cerkve
je znašalo leta	1835 	 54,410.720	for.
leta 1880 	 295,513.770	*
Naraslo je za......................... 241,103.050	*
Pasivno premoženje
je znašalo leta	1835 	 2,707.529	for.
leta 1880 j............................. 9,819 685	*
naraslo torej za........................ 7,112.146	*
Od leta 1880 do 1900 se je aktivno premoženje cerkve tako izpreminjalo:
») Katoliške katedrale:
leta 1880 	 641.815	for.
leta 1900 .... •........................ 7,442.973	K
Naraslo je v 20 letih za ... .	6,159.342	*
Pasivno premoženje je od leta 1890 do 1900 naraslo od 16.560 for. na 55.439 kron.
b) Škofijske menze:
leta 1880 	 5,798.897	for.
leta 1900 ‘............................ 62,991.902	K
Naraslo za............................. 51,394,108	»
Pasivno premoženje je v istem času naraslo od 248.897 for. na 1,224.951 kron.
c) Stolni in kolegialni kapiteljni:
leU 1880 	  1,056,006	for.
leta 1900 	  41,468.138	K
Naraslo za............................  89,356.126	*
Pasivno premoženje je naraslo od 7495 for. na 9,040.778 kron.
d) Župnije in druge cerkve:
leta 1880 	 94	426156 for.
leta 1900 ............................ 262,085 280	K
Naraslo za.............................. 73,832	968	*
Pasivno	premoženje je padlo v istem času	od
4,347.929 for. na 5,053.766 kron.
e) Kuratne prebende in drugi beneficiji:
leta 1880 ............................ 100 308.602	for.
leta 1900 ............................ 208,205 543	K
Naraslo za .	.  ......... 7,432	339	*
f) Samostani:
leta 1880 ............................ 89,927 565 for.
leta 1900 ............................ 193,229.924	K
Naraslo za............................. 13	374.794 *
Pasivno premoženje je padlo od 4,241.396 for. na 7,425.752 kron.
g) Semenišča:
leta 1880 ............................ 2,920291 for.
leta 1900 	 13,128	110	K
Naraslo za.............................  7	287 528 *
Pasivnega premoženja je bilo leta 1880 14 265 for., leta 1900 pa 155 772 kron.
Skupno aktivno premoženje cerkve je znsšalo:
leta 1880 ............................ 295.513.770 for.
leta 1900 ...........................	813 612 301 K
Torej je naraslo v dvajsetih letih za 222,584.761 kron.
Leta 1900 je imela cerkev skupnih dohodkov .................................. 60,763.818	K
izdatkov pa.............................. 35 521373	*
torej prebitka........................ 25,242.445	*
v enem letu.
Profesor Wahrmund je konstatiral, da cerkev ne izkazuje svojega pravega premnoženja, ki se v Avstriji lahko ceni na 3 do 4 miljarde.
V svetem pismu se nekje govori o zakladih, ki jih rja in moli žro. Kristus je učil, naj se ne nabirajo tako zakladi. Ampak to stoji le v evangeliju.
Kdo ]e falsiflclral Friedjungove dokumente?
S Friedjungovim procesom je doživela avstrijska diplomacija blamažo, ki presega Se ono, katera je Prusiji pripravil kopniški stotnik. Umljivo je torej, da so se gospodje trudili vsaj izvedeti, kdo jih je tako peklensko speljal na led. Sedaj se z Dunaja javlja, da je ondotna policija odkrila fal-zifikatorja »dokumentov*. Njegovo ime drže Ss tajno.
Z dunajsko poUcijo je treba nekoUko previdnosti, ker se je sama že dostikrat vrezala. Ce je pa res dobila sleparja, se bo svet že zanimal, kdo je tako potegnil avstrijske diplomate in nemSke učenjake. Po dunajskih vesteh je dotični bivši srbski uradnik, ki je tudi dolgo sodeloval pri dunajskih časopisih. Policiji je bil že takrat sumljiv. (To pravi namreč policija sedaj.) Ko je bilo razmerje s Srbijo do skrajnosti napeto, ga je državna poUcija izgnala. Na to je odpotoval v Berlin, toda na proSnjo nemškega poslanika na Dunaju so ga izgnali tudi is BerUna.
PoUcija je prepričana, da tisti Štefanovih, o katerem se je y Friedjungo jem procesu toUko govorilo, res živi v Belemgradu.. Ta je baje prodal falsifidrane dokumente nekemu avstrijanskemu prati-Spionu in tako se je razvUa tika »velika akcija*, ki se je zaključila Se z večjo blamažo. ________________
Proti pijančevanju.	,
(Iz govora poti. dr. Adlerja v razpravi o zakonu proti pijančevanju,)
Boj proti alkoholizmu, kakor ga misli ta zakon, se vodi pod čudnim pokroviteljstvom vlade, ko vendar vsakdo ve, da se opira velik del finančnega gospodarstva vlade ravno ob uživanje žganja. Tako poln žganja ni noben pijanec kakor vsa kapitalistična družba in visoka vlada. Socialni de-mokratje smo že pred leti na naših strankinih zborih spoznali, da je boj proti alkoholizmu med najvažnejšimi nalogami socialne demokracije.
V načrtu vlade pa ne gre za alkohol sploh, ampak le za žganje; pivo in vino pa vplivata ravno tako Škodljivo na možgane in druge organe. Tudi se ne govori o žganju sploh, ampak le o žganju revežev.
Nič ne ugovarjam, če se visoko plemstvo in kar je ž njim v zvezi, opaja, duelira in uganja, kar hoče. Svojim sovražnikom privoščim vse napake. Simpatično nam je vsako stremljenje, ki hoče omejiti uživanje alkohola. Ampak koliko resnosti ima vlada, se bo videlo Se pri zakonu o davku na žganje, kadar pride na razpravo Krekov predlog, s čigar namenom se popolnoma stripjam in ki hoče, da se porabi večji del dohodkov od žganja za temeljitejši in sistematični
boj proti pijančevanju.
Važno bi bilo, skrbeti za zdravilišča za pijance. Pijančevanje ljubi najbolj država in finančni minister. Alkohol se razlikuje od drugih strupov le v tem, da država od njega žiyi. Pijanča-vanje ni le napaka, ampak tudi
srrialna prikazen.
Tudi najrevnejše proletarce pripravi izobrazba ahko do spoznanja, da vrSe s pijančevanjem
samomor na »ebi in na svojem razredu.
Delavcem pravim vedno: Nikomur ne ustre-zateltako, če se opajate, kakor visokim gospodom, ki tem lažje vihte bič nad vami. Jaz ne bi skrival pijancev, ampak na cesti bi jib kazal za svarilen zgled. Stari Špartanci so opajali sužnje in so jih vodili okrog; jaz bi si danes izbral Študente in kavalirje. Za omejitev pijančevanja je le dvoje sredstev. Prvo je prosveta in agitacija. Drugo je zmanjšanje prilike za kupovanje žganje. Tako bi se odpravile
vsiljevanje žganja.
Pogostoma daje prodajalec žganja delavcem le tedaj druge potrebščine na kredit, če kupijo tudi žganja.
Zakon hoče vpeljati koncesionir an je prodaje žganje. Vsakdo ve, kako lahko nastane iz takih koncesij
korupcijski fond.
Se na Dunaju je naj večja težava, otvoriti go* stilno brez pijače. V Ljudskem domu se je hotela napraviti taka gostilna, a magistrat jo je odbil, čei, da ni lokalne potrebe. Poizkus, prodajati na ulicah in trgih topel čaj in kavo, da bi se omejilo iganjepitje, se je preprečil Kjer so take tendence, si je lahko misliti, kaj se more pričakovali od te postave. Najprej je vlada hotela prodajo iga^ja take omejiti, da na 500 prebivalcev ne bi priila več kot ena prodajalna. Oi leta 1891. se vlada korak za korak umika. Rad bi sprejel zakon, tudi če bi le malo pomenil. Ampak ničla je premalo.
Ne ugovarjam kazenskim določbam za gostilničarje; ampak nekatere teh določb so smešne, n. pr. izjema za avtomate. Vsak gostilničar si bo lahko mislil: čemu bi hodil v nevarnost? Naj se ljudje avtomatično upijanijo. Kazni za pijane se nikdar ne morejo upravičiti. Reveže, ki nosijo •vejo opico na ulico, bodo zaprli; bogati pijanec, ki ga nalože na avtomobil in odpeljejo domov, bo pa prost Na ta način je to
razreden zakon.
Glasovali bomo za to, da se načrt Se enkrat odkaže odseku. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Sodrugl zaupniki, ki so tfobili koledar]« v kolportažo, so naprošenl, da čim* prej odračunajo. čas |e, da sklenemo kajlgil
Politični odsevi.
* Dana jaki žnpan postane torej vendar naj-brže neznatni Neumajer. V pondeljek je bil na rotovžu sestanek, katerega so se udeležili podžupani dr. Neumayer, dr. Porzer in Hier-ha na m er, nadalje dr. Gessmann in načelnik krš. soc. občinskega kluba dr. Wessely. Dr. Porzer je izjavil, da se nikdar ni mislil poganjati za mesto župana, ampak da se je le kazal pripravljenega, prevzeti mesto za dve leti, potem se pa umakniti Weisskirchnerju. Ker ga pa časopisi Se vedno imenujejo nekako protikandidata Neumayerju, izjavlja, da sploh na kandidira in prosi tiste obč. svetovalce, ki so mislili morda glasovati zanj, naj oddajo svoje glasove N e u-majerju,
* Slago v kričaniko-iocialnl itrtnkl bi na vsak način radi glumili dunajski veljaki. Toda živ krst ne veruje več v to slogo. Intrge za mesta v stranki, v občini in v deželi so vendar preveč javne. Tako je eden glavnih krščansko-socialnih petelinov, mestni svetovalec H rab a, na nekem shodu govoril reči, ki so silno razburile njegove tovariše. Dejal je n. pr.: »Okrog županove smrtne postelje so se sukali tisti, ki so že komaj čakali na delitev dedSčine. Zatajiti so hoteli celo, da je Lneger napravil oporoko. Neugodno se je občutilo, da se je tudi vlada vmešavala v volitev župana. MeSčanski klub, ki ga je spravil Lueger v življenje, je pomagal vsem tistim d o mastnih služb, ki bi danes radi prešli preko njega na dnevni red. Proti Neumayerju se agitira, ker bi nekateri ne le radi dobili dobro plačano županstvo, ampak tudi razpolagali s finančno močjo občine. V tem tonu gre to dalje. In veljaki še govore o (logi v kršč.-socialni stranki P
* Baron Bienartb je bil v sredo pri cesarju na avdienci in mu je poročal o političnem polo* žaju. Kako je poročal, se ne ve.
* Prihodnja ie|a državnega zbora je imela biti dne 12. aprila. Ker pa se porine tega dne v Trstn nova bojna ladja «Zrinji» v morje, bo seja šele dne 14. aprila. Nekateri odseki se pa skli čejo že v drugem tednu aprila.
* Vlada milil o prašnikih počivati. Vse ugibanje, da bo porabila velikonočne dni za uravnavo političnega položaja, je padlo v vodo. Rekonstrukcija kabineta ostaue «na dnevnem redu». Baron Bienerlh najbrže misli, da bi političarjem drugače zmanjkalo gradiva za govorjenje.
* 0 čeikem deželnem zboru se za sedaj ne bo razpravljalo, dasi vlada ve, da je dežela na pragu bankrota in da je od ureditve razmer v tem deželnem zboru odvisno tudi delo in stališče strank v državnem zboru. Še le konec aprila misli vlada sklicati Cehe in Nemce in potem bi čeSki deželni zbor morda imel kratko zasedanje v maju.
* V hrvaikem saboru se je zadnje dni mnogo govorilo, a večinoma se je mlatila prazna slama. Člani posameznih strank so dajali izjave o svojem stališču. Bilo je mnogo besed, a malo jedra. Ampak hrupa je bilo dovolj. Skrbeli so zanj največ Frankovci.
* Prepir ? ogrikl zbornioi. Ko se je po 41/, urnem premoru seja zopet otvorila, ni bilo ni enega ministra v zbornici. Predsednik je grajal dogodke in pozival na mir. Na desniei so kričali: Ziaj pokažite svojo korajžo. Grof A p pon vi se je oglasil za besedo in dejal: Ta sramota se mora maščevati. Tisti, ki so izzvali one prizore, se morajo sami javiti. Nastal je zopet silen prepir. S zakaj as je priznal, da je vrgel zakonik min. predsedniku na glavo. To je priznal tudi Zacharias. Nastal je zepet kraval in seja se je prekinila. Potem je Hofman n povedal, da je metal predmete, pa ne ve kakšne. Končno se je sprejel Batthanyjev predlog, da se protestira proti razpustu. Seja se je zopet prekinila Khuen je. zapustil hiše Sledile so potem interpelacije. Ob S. se je zaklju< čila seja.
* Ogrikl državni ibor je razpuščen. Slovesna razpustitev se je izvršila v kraljevskem dvorcu v Budimu. Navzoči so bili ministri, člani gosposke in člani poslanski zbornice, izvzemSi Suttbovče in KoSutovce, od katerih je prišel samo zbornični predsednik Gal. Nadvojvoda Josip je prečital v imenu cesarja preitolni govor, ki pravi, da se je po Štiriletni dobi ustavilo ustavno delovanje državnega zbora in ustavnih činiteljev, ki so s parlamentom v harmonični zvezi. Vded tega je kralj prisiljen, razpustiti državni zbor in naložiti svoji vladi, da stori, kar. je potrebno za nove volitve. — Ceremonija je bila zelo kratkotrajna.
* Oveito flrikih iaitnikov je vložilo na vojno ministrstvo prošnjo, naj se izčisti grška armada.
* Angleški ministrski prediedntk Aiqalth je v nekem govoru v Oifordu izjavil,- da ne veruje v pobeljenje gosposke zbornice. Treba je na demokratični podlagi popolnoma reformirati gosposko zbornico. Njena absolutna pravica ugovora more izginiti.
* Trgovinika pogodba med Nemčijo In Eglp tom se je podaljšala do leta 1917.__________
Dopisi.
Spod. Slika. Občinska seja je bila dne 26. februarja ob pol 7 uri zvečer. Na dnevnem redu so bile sledeče točk«?. 1- Josipina Vodnik in Anton
Virjan sta prosila za gostilniško obrt. Soglasno dovoljeno. 2. Volitev dveh preglednikov občinskih knjig za leto 1910. Soglasno sta bila izvoljena g. Gogala, uradnik pri finančni direkcij', in g. Petek, uradnik južne železnice. 3. Poročilo g. župana Pogačnika o občinskemu inventarju, premična in ne premična vrednost občinska znaša 42.800'62 kron.
4. Romes Waidi je mladoleten fant, za katerega mora občina Sp. Šiška skrbeti, zaradi slabega nadzorstva je bil poprejšai stranki odvzet in od dne
1.	marca izročen nadsprevodniku Pavel Hub s tu.
5. Prošnja Josipine Kosirnik za podporo. Soglasno dovoljeno 10 kron mesečno. 6. Marija Černe, posestnica hiše Franca Bizjana, je hotela postaviti stavbo, dva metra iz stavbene črte, česar občina ni pripustila. Dotična stavba se mora umakniti nazaj v stavbeno črto. Za dotični svet hoče imeti Čarne 500 kron. Odbor se je odločil, da bo dotični svet kupil takrat, ko ga bo potreboval in takrat se bo tudi cena določila. 7. Zahvala visoko-Solcev v Pragi za 20 kron se vzame na znanje. 8. Mesoglednik v Sp. Š Ski postane živinozdravriik Ribar, plača se mu na leto 1080 kron. 9. Poro-ročilo g. Gogala o pregledovanju knjig za leto 1909.
Prejemki od 1./1.—4./7. 5/7.—31./12. Skupaj Godbene licence .
Stavbene takse .
Mrliške takse . .
Pasje znamke .
Del. in posels. knj.
Živinski potni listi Mesogled . . .
Zanitvanjski zglasi Občinska naklada 5j Razno..............
482-70	508 10	990 80
104-—	172 —	276--
122-—	102 —	224-—
252"—	63 —	315 —
15 50	14 60	30-10
3-76	1-80	5-56
790-80	903-40	1.694-20
80-—	70-—	150 —
.626-33	9.621-—	15 247 -33
549-29	1.823 77	2 373 06
Skupaj . . I: hraailnice .
8.026 38 13.279 67 21306 05 6.421-58	3	500	—	9	92158
Totale . . . 14.447-96 Izdatki od l./l.—4/7. Honorar za župana 799 98 Plače za redarje itd. 600-— Podpora i. t. d. .	435 13
Mrliški ogled . .	63 —
C3stne zadeve .	534-54
Nova šola . . . 5.105 24 Tiskovine ...	7236
Inventar. Blagajna.
Fekalni voz . . .
Mesogled . . .	447-—
Razno. .... 377662
16.779*67 31 227-63 5./7.-31./12. Skupaj 999-99 1.799 97 1.017 06 1.617 06 932-86 1.367-99 54-—	117"—
5.507 71 6.042 25 1.000 — 6 105 24 111-70	184	06
1.395-37 1,395*37 511—	958	—
1.646-80 5.4%3'42
Skupaj. . . 11.833-87 V hranilnico . .	200	—
Primanjkljaj iz leta 1908. Ta denarje bil šele 3 /I. 1909 iz hranilnice vzet 1.211 99
13.176 49 25.010-36 4.100— 4.300 —
1.211-99
Totale. . .13.245 86	17.276 49	30.522-35
Prejemki .	31.227 63
Izdatki. .	30.522 35
V gotovini dne 31,/XII. 1909.	705-28
in hranil knjižica v skupni vred.	22.015-52
10. Sklenilo se je bilo dne 17. avgusta 1909, da morajo biti vse jame-greznice kakor jame za živinski gnoj betonirane in iz betonsko ploščo pokrite. Izpremeni se toliko, da morajo biti greznice betonirane in iz betonirano ploščo pokrite, druge jame za živinski gaoj naj bodo tako globoko narejene, da se ne bo mogla gnojnica po dvorišču iztekaU in ne morajo biti betonirane. 11. ProSnjam Rozalije Kretič, Josip Brodar in Ivan KoSir za sprejem v občinsko zvezo se ugodi, prošnja Marije B&tič je odklonjena. 12. Vodovodna zadruga ponuja svoje cevi, približno za daljavo 900 m, ki bi se bile rabile Se pri polaganju vodovodne mreže, ker pa zadruga ne misli več delati, hoče dotične cevi občini prodati. Občinski odbor se je izrekel, da naj toliko časa počakajo, da bo občina prevzela vodovod, potem prevzame tudi cevi. 13. Za pregledovanje konj sta bila izvoljena g. Zorman in M. Bizjan. 14. Za živinogledmka za Sp. Sško je bil izvoljen g. Majcen in dobi, če bo pregled pri občinskemu ura Ju, 20 v, če mora iti gledat v hlev, pa 40 v. — Seja se je bila zaključila ob pol 10. zvečer. Proračun se razume tako: Oi l./l. do 4./VII. 1909 je uradoval stari propadli občinski odbor, od 5./VII. naprej pa novi odbor. Za popravo cest je dal stari odbor v pol leta 534 54 K in novi odbor 5.507 71 kron. Lepa razlika. Ca se bo dalo toliko vsako leto, bodo občani vsaj videli, da se je v tem kratkem času vsaj nekaj naredilo. Toliko kolikor so stale občinske ceste za leto 1909, Se ni občina Spod. Siska izdala, odkar obstoji. Za časa preminulega župana Kneza je bila občina brez doklad. Zatoraj so Se zdaj dotični starokopitneii ne morejo poučiti, da je to potrebno in da mora biti, ker Sp. Šiška ni danes nobena zagorska kmečka vas. Zatoraj je skrajni čas, da se nerodnosti odpravijo in da se uredi, kar je umestno.
Cel)a. Jako prijeten gospod je lastnik tovarne za emaljno posodo v Gabrju, Westen. Ker se izvršujejo v njegovem podjetju razna stavbna dela, ima že od lanskega leta 11 zidarjev v poslu, zakar pravzaprav niti opravičen ni« Teh 11 delavcev je dobivalo do pozne jeseni mezdo, kakršna je v kraju običajna, torej kakor vsi na odprtih stavbah vposleni delavci. Ko pa je priSla zima in se je brezposelnost med zidarji silno razširila, je tovarna
na umazan način porabila priliko in znižala delavcem mezdo za 40 vin. na dan. Ker niso mogli zidarji tisti čas drugod dobiti dela, jim ni kazalo nič druzega, kakor potrpeti. Sedaj je pa pomlad tukaj in stavbe se oživljajo. Nič ni bolj naravnega, kakor da so omenjeni zidarji zadnji teden naprosili podjetnika, naj jim zopet nekoliko priboljša. Bili so še celo tako skromni, da niso zahtevali vseh 40 vinarjev naenkrat. Ampak naleteli so na pravega tiča. Zadrl se je, da naj bodo veseli, če jim sploh daje dela (t. j. če je tako milostljiv, da jih izkorišča), priboljška jim pa ne da niti vinarja; na noben način ne. Z-darji so ponovili prošnjo, a zaman. Končno jim ni ostalo nič drugega, kakor reči: Pa naj gospod Westen sam opravlja zidarsko delo po 10 ur na dan za 3 K 60 vin. Zahtevali so obračun in knjižice pa so razven dveh odšli. Vse dostojne zidarje opozarjamo na ta dogodek in jih pozivamo, naj ne sprejmejo pri Westenu v Gabrjab nobenega dela.
Idrija. Članom podružnice «Unije» kakor tudi vsem somišljenikom se tem potom naznanja, da se v zmislu sklepa zadnje podružnične seje nedeljske diskusije vršijo od 26. t m. naprej ob so-botih ob 9. uri zvečer v prostorih rud. društva v Idriji. Diskuzije so javne, vsak udeležnik ima pravico do besede. Namen do diskuzije je v prvi vrsti razpravljati o rudarskih težnjah, o kojih se danes toliko govori. Bomo videli, kje so tisti, ki pravijo, da v Idriji vse spi. Pridite in govorite 1
Gorica. (Lekcija stavkokazom.) Vsi delavci so dobro vedeli, da traja že 9 mesecev v Švici stavka zidarjev. Tega pa niso hoteli znati zidarji iz Renč, Muše, Sv. Lovrenca, čeravno smo jih osebno in z brzojavkami v rokah obvestili, da naj se ne dajo zapeljati od krumirskih agentov, kateri jih vabijo delat v Švico. Vsi naši opomini niso vič pomagali; šli so vseeno. Mi smo pa takoj brzojavili stavkinemu odboru, da naj jih sprejmejo kakor pritiče. In res, ko so prišli ti nesrečneži na mesto, so jih tamošaji delavci čakali in iztrgali agentom iz rok ter jih vzeli seboj. Nekaj so jih spravili nazaj, nekaj pa so jih poslali v Nemčijo. Tako se je tudi ta poizkus krumirskih agentov ponesrečil. Goriška deže'a pa ima še enkrat pečat na čelu, da ima skladišče krumirjev pri vseh stavkah. Goriški delavci, čas bi bili že, da bi se iz naše dežele več ne eksportirali stavkokazi, ker je to sramota za vse, ki živimo t tej deželi. Zato skrbimo vsaj mi socialisti, da se to odpravi. Zato pa je naša dolžnost, da prej ko je mogoče ustanovimo organizacijo zidarjev na Goriškem, ki je potrebna kakor vsakdanji kruh. Zidarji, na delo za organizacijo 1
Strokovni pregled.
Krojaiko mezdno gibanje.
V Gradcu poteče 1. aprila tarifna pogodba. Pomočniki so predložili zadrugi nor štirirazredni tarif ter izkušajo doseči kolektivno pogodbo.
V Solnogradu so pomočniki predložili mojstrom zahteve, ki vsebujejo različne dopolnitve že obstoječega tarifa in zvišanje temeljne plače za 10 odstotkov.
VInomostu so mojstri odklonili uvedbo dnevnega dela z dnevno plačo. Pomočniki vztrajajo pri tej zahtevi.
V mezdnem gibanju stoje krojači v Opatiji, Beljaku, Kbflachu, Voitschbergu, Gmun-denu, Bocnu in Ljubnu.
V Briksnu se je mezduo gibanje končalo s delno zmago delavcev.
V Meranuje trajala stavka 7 dni. Pomočniki so dosegli 9 odstotkov zvišane plače, 1. januarja pa se zviša še za & odstotkov.
Za mesta Erfurt in Ratibor na Nemškem iščejo agentje v Avstriji stavkokaze. Naj nihče ne bodi tja 1
Švica. Tu stoje krojaški pomočniki že dlje časa v mezdnem boju. Ta boj se je v zadnjem času še poostril, ker je društvo krojaških mojstrov sklenilo izpreti pomočnike. Izprti so pomočniki v Bernu, Baslu, Ghuru, Luzernu, Sankt Gallnu, Rorschachu, Winterthuru, Solo-thurnu in Montreuseu. Vodstvo društva krojaških mojstrov, ki ima sedež v Zurichu, je izkušalo delo iz izprtih krajev izgotovljati v Zurichu, a pomočniki so odklonili stavko lomno delo ter pričeli v znak solidarnosti stavkati z ostalimi (sprtimi pomočniki. S početka so mojstri nameravali izpreti samo pomočnike, ki delajo od kosa (Slflekschneider), dočim naj bi drugi delali. Pa so se urezali, ker niso računali na solidarnost delavcev. O tem boju še poročamo 1
Zidarji ld zidarski delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz, Torej ne
v Švico I Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Domače vesti.
— «Jutro* se imenuje tisti bordelarski list, ki hcče živeti od škandala in svinjarije ter misli, da se s pobalinsko nesramnostjo in kričavo reklamo vse opravi. Ker smo mimogrede omenili njegove smrdljive rufijanske oglase, cvili o .moralistih*, se sklicuje na «Neue Freie Presse* in namiguje v tonu revolverskih žurnalistov, ki se je v tem revolver-skem listu vdomačil od prvega dne, o osebnostih. «Jutru> bodi povedano, da s takimi lumparijami pri nas prav nič ne bo opravilo. Njegovo cviljenje o moralizmu nas pušča čisto hladno, ampak za vsak revolverski poizkus jih bomo neusmiljeno potegnili tja, kjer jih bo kmalu minila rufijanska predrznost. Od moraliziranja, katerega smešnost smo ravno mi postavljali v pravo luč, ko se gospodi od «Jutra» še sanjalo ni, da postanejo kdaj šornali-stovski kapitalisti, pa do tistega svinjaštva, ki se je vgnezdilo v tem, kdove kakšnim kapitaliziranim namenom služečemu listu, je distanca daljša kakor od zemlje do solnca. In če se drugim zdi, da je umestno, ignorirati vse, je naše mnenje, da je javne naloga, pobijati od prvega začetka vse lumpovske poizkuse zastrupljevanja ljudstva z romani iz škan-dalne kronike ali pa z inser&ti, iz katerih zijajo pijano pohotni pogledi rufijana.
— Veselo znamenja dandanes je pač to, da se delavstvo povsod začenja oklepati organizacijei. Spoznava že prav dobro, da je organizacija zelo potrebno orožje za delavskega človeka. Zlasti gospodarska organizacijal Konsumna društva n. pr. pridobivajo vsak dan novih članov. Na Dunaju, v Gradcu, v Pragi — po vseh industri-jalnih krajih se množe čete tistih, ki skrbno agitirajo za razvoj konsumne organizacije. V Ljubljani se tudi prav lepo razvija .Konsumno društvo za Ljubljano in okolico*. Prav je tako. Doba organizacije je današnja doba. Zato tudi vri v organizacijo 1!
— Zidarji opozarjamo na današnji dopis iz Celja. Prosimo jih, naj tudi drugim tovarišem povedo, kako je pri Westenu v Gabrju.
— Pravni naivci. Splošna delavska zveza •Vzajemnost* priredi za svoje člane brezplačne pravne razgovore vsak pondeljek ob 6—7 zvečer v društvenih prostorih Šelenburgova ulica št. 6. (Ker padeta prihodnja dva taka razgovora na praznike, se vršita razgovora prihodnji dan v torek ob stem času.)
— Gledilifekl večer priredi splošna delavska zveza .Vzajemnost* v nedeljo, 3. aprila ob 8. zvečer v areni .Narodnega Doma*. Ponovita se enodejanki, ki sta se igrali na Glincah. Sicer se pa program nekoliko pomnoži. Po končani predstavi bo plesna zabava. Natančnejši spored še priobčimo.
— 0 Halleycvem kometa je v torek večer predaval hrvaški vseučiliški profesor Oton K uče ra v .Mestnem Domu*. Predavanje ki ga je priredila .Akademija*, je bilo zelo zanimivo, tembolj ker ga je predavatelj ilustriral z 12 skioptičnimi slikami. Profesor Kučera je najprej pojasnil nekatere splošne astronomske pojme, govoril je o kometih sploh, končno pa o Halleyavi repatici, ki se meseca maja zopet sreča z našo zemljo. Udeležba na predavanju je bila še zadovoljiva.
Zadnje vesti.
Vdiiklrohur bi rotovžu vpokojen. Dunaj, 23. marca. Mestni svet je sklenil, ministra Weisi-kirchnerja, ki je bil doslej kot magistratni ravnatelj začasno vpokojen, definitivno vpokojiti.
Ogenkl parlamentarizem. Budimpešta, 23. marca. Policija je radi pretepa v parlamentu vpeljala preiskavo. V časopisju se pozivajo vsi, ki so sami opazovali dogodke, naj se oglasijo pri policiji.
Budimpešti, 23. marca. Poslanec Friderik K a 11 a y, sin rajneg* skupnega finančnega ministra Kallaya, je radi zadnjih dogodkov v parlamentu izstopil iz Justhove stranke. Njemu je sledil poslanec P u t n o k y. Govori se, da izstopi še več članov.
V krogih .Narodne kazine*, zbirališča političnih veljakov, se govori, da bodo Justha izključili iz društva.
Budimpešta, 23. marca. Bivši ministrski predsednik Wekerle ne namerava več kandidirati za državni zbor.
Budimpešta, 23. marca. Višje drž. pravdni-štvo je naložilo policiji, uvesti preiskavo radi javnega nasilstva in težke telesne poškodbe. — Policija je zaslišala 60 prič. Na podlagi zaslišanja je povabila poslance Eitner, Markos, Zaka-rias, Lovaszy in Beck. Zakarias je že zapustil Pešto. — Priča dr. Bere belli, ki je bil na gale-riji, je izpovedal: Prvi se je Eitner zakadil proti Khuenu; Polonyi je vrgel debelo knjigo na tla; Zakarias je vrgel rdečo knjigo proti stenogr. mizi, ko ga je Hencz odrinil, se je postavil na prste in vrgel nekaj proti Khuenu. Hofman n je vrgel neki predmet, nato se je poljed. minister opotekel in prijel za glavo. Časnikar Som je videl Markoaa metati nek predmet. Izkazuje se, da so ■e bili poslanci dogovorili za pretep.—-Tudi
proti Polonyju in Hofmaanu se vodi preiskava. Polonyi je baje aranžiral izgred.
Nemžki kancelar v Rima. Rim, 23. marca. Danes je izšla uradna izjava, ki izreka, da so nazori Nemčije, Avstrije in Italije v vseh mednarodnih vprašanjih soglasni.
Mednarodni lociallitični zbor. Bruselj, 23. marca. Osmi mednarodni socialistični zbor je sklican v Kodanj za dobo od 28. avgusta do
3. septembra. Dnovni red je po sklepu mednarodnega tajništva sledeči: 1. Razmerje združnih organizacij k politični stranki. 2. Vprašanje delavske brezposelnosti. 3. Spravna sodišča in razoroženje.
4. Mednarodni rezultati delavskega zakonodajstva.
5. Organizacija mednarodnih manifestacij proti smrtni kazni. 6. Kako se dajo najhitreje izvrševati sklepi mednarodnih zborov. 7. Organizacija mednarodne solidarnosti.
Socialisti na Balkana. Belgrad, 24. marca. V nedeljo, dne 27. t. m. prirede socialno-demokra-tične stranke v Belemgradu, Sofiji, Carigradu in Solunu, morda tudi v Atenah in Bukarešta protestne shode proti najnovejšim političnim načrtom Rusije in Avstrije na Balkanu.
Italijanska kriza. Rim, 23. marca. Kralj je sprejel predsednika senata in zbornice, potem senatorje Finalija, Tittonija, Visconti Ve-nosto in poslanoa Bosellijain Sacchija na avdienci.
Velika železniška nesreča v Ameriki. Pariz, 23. marca. Na postaji Marshalltown med Chicago in Des Nonos je osebni vlak med vožnjo skočil iz tira. Trije vagoni so popolnoma razbiti. Petinštirideset grozno razmesarjenih trupel so že potegnili izpod materiala, ki se je užgal. Štirideset oseb je težko ranjenih. Število mrličev se ceni na devetdeset. Za deset oseb se boje, da so zgorele.
Potraii. San Francisco, 22. marca. Pred-snočnjem je bil tukaj močan potres, ki se je čutil tudi v drugih krajih države.
Pariz, 23. marca. Na bretonskem polotoku je bil predvčeranjem močan potres, ki je napravil mnogo škode na hišah.
Messina, 23. marca. Ponoči ob pol 3. in 4. sta bila dva močna sunka. Škode ni.
Catania, 23. marca. Ponoči se je naštelo 23 lahkih potresnih sunkov. Zjutraj je začela Etna bruhati.
Iz stranke.
o Miran na Goriškem. Krajna organizacija vabi vse naročnike .Rdečega Prapora* in strankin davek plačujoče člane ter sploh vse somišljenike na važno posvetovanje, ki bo v ponedeljek, 28. t. m. ob 10. dopoldne v gostilni Jož. Mariniča (tik mostu.) Dnevni red posvetovanja je sledeči: 1. Razprava o prihodnjih občinskih volitvah, da javimo pravočasno deželni organizaciji svoje namene. 2. Ureditev plačevanja naročnine za .Rdeči Prapor*.
3.	Ureditev plačevanja strankinega davka. 4. Raznoterosti. Radi važnosti se pričakuje, da se vsi sodrugi zanesljivo udeleže posvetovanja.
Vabilo
h
konferenci
sodrugov okraja radovljiškega in kranjskogorskega, ki se vrši na velikonočni pondeljek. Začetek konference ob 9. uri dopoldne. Lokal: gostilna .pri Jelenu* na Savi.
Dnevni red:
1. Poročilo o položaju.
2. Organizacija in taktika.
3. Tisk.
4. Razno.
Popoldne ob 3. uri v veliki dvorani gostilni .pri Jelenu*
javni ljudski shod
na katerem govori sodr. A. Kristan iz Ljubljane.
H konferenci imajo pristop vsi sodrugi iz vseh krajev radovljiškega in kranjskogorskega okraja. Kdor se hoče konference udeležiti, naj se javi na adreso: Ivan Stare, predsednik kovinarske organizacije, Jesenice-Fužin e. Sklicatelji.
Umetnost in književnost.
: «Naii Zapiski.* Našim čitateljem priporočamo prav toplo naročanje .Naših Zapiskov*, ki kot svobodna tribuna za modernega človeka vrše častno v vsakem oziru svojo nalogo. .Naši Zapiski* izhajajo vsak mesec enkrat. Naroča se (4 K 80 v znaša naročnina) v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/II.
: Dolinka tilkovna dražbi v Ljubljani opozarja čitatelje .Rdečega Praporja* na bogato zalogo knjig in brošur. Bibliotekam dopolnuje Del. tisk. družba vse knjige, nemške kot slovenske. Sploh se je obračati na Del. tisk. družbo v vseh vprašanjih, tisočih se knjig in brošur,
: Francki la drago. Pad tem naslovom je izdala Delavska tisk. družba v Ljubljani zbirko mičnih povesti sodr. Etbina Kristana. Cena zbirki 50 vin., po pošti 10 vin. yeč.
Ali ai Že kupil ravnokar izlilo, zelo po* trebno brtSurico:
Dobi se v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju in v
nekaterih knjigotrinicah v Ljubljani (L. Schwentner in Narodna knjigarna), v Gorici (A. Gabršček), v Trstu (Gorenjec) in v Krškem (Umek). Stane samo 30 *, po pošti 40 vin.
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar I Dober tek lma§ vsak dan, Ako vžlvaš
Najboljši želodčni likčrl
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .	„	4-80.
USuttner
Lfnbliana mestni trg
nasproti rotovža
Priporoča svojo bogato zalogo pravili Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 74
Velikansko Izber
priporoča tvrdka
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in ?raxin kremo
asa čevlje.
Ciril in Jttetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter folerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana.
52-10
10-4
i Rone, Ljubljana, Dvorni trg t 3.
Natalije, stalna oenel
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskulap št. 465
20-12 Regensburg, Bavarsko.
Znano po najnižjih cenah
se dobijo krasoi	10—	3
damski blobnki
v uajvefiji izberi, samo v modnem salonu
fi. Oivod-Jtfozetič
v Cjubljani, Stari trg Stev. 21.
Klobuki se sprejemajo v popravilo. i
Kavarna
,Unlone' v Trstu
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
ul f ;f t ir r - rut f i i i f •! ( m (i it
Naslov za naročila: »FLORIAN*, Ljubljana.
Postavno varovano.
ftKo Je niste, pošljite naročnino!
GRIČAB & MEJAČ, Ljubljana
G—8
Prešernova ulica štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice.
Prvi kranjski pogrebni zavod
Telefon 07	FH	H	AR E? DI CT	v	Ljubljani
OetanoTl|eno 1.1868	l\e	W	U D d 1% lA Im 1	Sodna	ulica	it.	l
prevzema caoravljanja na rortvački oder in pogrebe ga nnajstih »topinjakih razvrstitvah, pričenSi z najcenejšimi tarifnimi postavki, tako da se moro ustreči najrazličnejšim razmeram in zahtevani. Prevaža mrliče v zunanje kraje ter oskrbuje ^vse tozadevne stvari po najnižjih tarifnih postavkih. Edina	zaloga za	Kranjsko prve	c. kr.	priv,	dunajske	tvornice kovinskih	rakev.	—	Naivečja zaloga	imitiranih kovin »kolesenih in preprostih lesenih rakev
po čudovito	nizkih cenah;	cvetlični	venci	s	trakovi	in	brez	trakov,	mrtvaške obleke	i, t.	d.	—	Glavno zastopstvo za Kranjsko mestne cesarja Franca
Jožpfs jubilejske zavarovalnice za življenje in renta na Dunaju, doslej edini
i zavarovalni oddelek za pogrebe
proti mesečnemu plačevanju premij. S to napravo se nudi vsakomur prilika, da si preskrbi brez nadaljne obremenitve svojcev brezplačen pogreb.
Ge se s tem zagotovi tudi le preprost pogreb, tako se je vendar najposlednjikrat izrazil čut ljubezni in pietete. Oprosti se s tem te za življenja težke
skrbi na vsakomur možen način. Pristop se iz» vrši lahko po enajstih kategorijah, tatenh vsaka posamezna tako natančno doloCa vse pogreba se tičoče stvari, da se ni treba v primeru smrti nič več dogovarjati a pogreDnim za»odom. in zadošča poslati pisarni navadno naznanilo, ki potem takoj odredi yse potrebno za dogovorjeni pogreb.
Zavarovalni pogoji so kratko nastopni: a) Pristopilo lahko vse osebe, ki so zdrave tn niso prekoračile petdesetega leta svoje starosti. (Osebe nad 50 iet se morejo sprejemat.), ču se puste zdravniško preiskati in če plačajo starostno raz-liko.) b) Vt a kdo, ki pristopi, mora plačevati po kategoriji, ki si ji jo izbral, mesečni prispevek; najmanjše mesečao vplačilo znaša 40 v za 11. kategorijo in se zviSuje za ostale kategorije na 70 v, K	5, 6,7, 8 do 9, Vplačila so neodvisna od
_____	^	  'starosti,	c)	Ga nastopi smrt po poteku prvih 12
msseoev, tedaj je podjetje zavezano, da priredi popo'en in ves pogreb",po kategoriji, ki se Je Izbra'FiiS določili, ne da bi se razen zapadlih rokov ie kaj doplačalo, d) Ca nastopi smrt pred j: otekam prvih kstlh mesecu po pri*topu, tedaj ie povrnejo vplačani obroki in nima podjetje nobene obveznosti prirediti pogreb, e) Ge nastopi smrt tekom drugih Sest mesecev po pristopu, tedaj Je podjetje zavezano, da priredi pogreb po poprej določeni nižji kategoriji, f) Po vplačilu 180 mesečnih obrokov ni stranka več zavezana nadalje plačevati, tako da ja izključeno vsako preplačila pogreoa.
Pojasnila daje glavno zastopstvo, pisarna Sodna ulioa štev. 1
kjer 10 tudi prospekti na razpolago. — V priročnost p. n. občinstva se bodo razen zgoraj imenovane pisarne v vseh iestih okrajih Ljubljane osnovale podružnice, kjer ae bodo Epte;cm>lk priglasila tavarovanj in*napovedi pogrebov, stojišče podružnic se bo v tratnem naguauiio.
		
		
ItdajataU i« e>4K*v»iriri uradnik fms Kar*J,
‘ - ' ; j	I	f	■:*	'	f
Tiska Iv, Pr, Lampret Y Kranju.