Kulturni boj. ,J3asiravno obstoja Slomškova zveza že 20 let. vendar je začela živeti šele letos, 1_3 se je pričd kiilturni boj, kajti brez boja ni življenja." GovorU Fabinc na zborovanju podr. Sl. zv. za Novomesto, 6. maja 1 1. (_S1. Uč." št. 5. t 1.) Pod firmo kulturnega boja hoče Fabhic obdržati za vsako ceno prepir med učiteljstvom, zato hoče še nadalje vzdr- žati kulturne učiteljske organizacije, da bo z njimi ogrožal delo in stanovsko slogo v Uniji. Kulturni boj naj bije med seboj učiteljstvo in naj si vzdrži poleg skupne stanovske organizacije še kulturne organizacije, ki naj bi bojevale med seboj kulturni boj! Učiteljski stan naj si dovoli ta šport, da bo v svojih lastnih vrstah bilo kulturni boj in se zaradi tega cepilo in razširjevalo sovraštvo y lastnih vrstah; drugi bodo pa vladali še naprej nad učiteljstvom, mu zaradi nesloge še nadalje krivično odmerjali plače in delili pravice kakor bo njim ljubo. ker bo ena stranka učiteljstva rovarila proti drugi stranki učiteljstva, tako da nobena ne bo imela ugleda pri oblasteh in v javnosti. Kje si dovolijo drugi državni uradniki ta šport, da bi bojevali v svojih lastnih vrstah kulturni boj: kje si dovolijo to n. pr. poštarji med seboj, kje si dovolijo trgovci, kje si dovolijo profesorji, kje si dovolijo drugi stanovi, da bi se organizirali v samem stanu za kulturni boi? To se pravi tirati učiteljstvo zopet proč od stanovske, sirogo strokovnc otganizacije, ker se bodo te kulturijobojne organizacije naskmjale na politične stranke in si bodo potom strank skušale pridobiti moč in veljavo tudi med učiteljstvom ter s tem ubijale strokovno organizacijo. Tako bodo zopet politične stranke vodile usodo naših materijalnih in pravnih pravic in med učiteljstvrom bodo vladale zopet iste razmere, kakor so vladale v preteklosti. Pustimo, naj bojujejo kulturni boj politične stranke, stanovsko se ga pa izogibljimo! Kdor zanaša kulturni boj v naš stan, zanaša v njega prepir! Uradniki se nikdar medsebojno ne vprašajo, kai so po prepričanju. Uradnik je, boritelj za skupnc gmotne in pravne razmere, kulturni boj mu pa puste bojevati izven stanu v političnih strankah, kjer mu je ljubo; mi bi morali gledati v prvi vrsti v nas učitelja. borca za gmotne in pravne pravice ter povzdigo izobrazbe. Kulturni boj pa pustimo bojevati vsakomur. kdor ga je željan. izven našee.a stanu in izven naših organizacij — v politiških strankah. Učiteljski stan je socijalno prešibak, da bi se puščal izrablja.i od politiškili strank. potom svojJh eksponentov, za medsebojni kulturni boj. Svobodomiselstvo in ,,liberalna Zaveza" je danes le sredstvo. ki se ga poslužuiejo razni razdorni in od politiškfh strank na.eti elementi med učitei.stvom, da hujskajo na medsebojni kulturni boj. V imenu krščanstva nastopajo, a v srcu ga ne nosijo! Tudi to jim je le sredstvo v dosego namenov. Neodgovorni elementi hujskajo na medsebojni boj, liudje brez čuta odgovorr.osti; ljudje, ki so krivi in vzrok, da je učiteljstvo razupito med Ijudstvom kot liberalno in svobodomiselno. so sedaj sami šli v one vrste in sami črnijo učiteljstvo med ljudstvom ter svoje grehe zvračajo sedaj na ostalo učiteljstvo! Ljudje, ki so surovo psovali svoje politiške nasprotnike in se surovo norčevali iz verskih čustev, so postali zaščitniki krščanstva. Mi pa trdimo, surovost je človeku prirojena, komur ni dana, je nima, kdor jo pa ima, se je ne iznebi. Spominjam se zborovanja v Gorici: Govoril je neki sedanji Fabinčev ožji somišljenik. Vsaka druga beseda je bila ,,far". Odhajali smo po vrsti iz dvorane. Sram nas je bilo. S svojim nastopom nam je vzel ugled med l.udstvom in obsojali smo tak nastop. In par let pozneje je bil v vrstah krščansko mislečega učiteljstva in je svoje psovke izrabijal za hujskanje proti nam. Ne obsojamo vseh, a obsojamo one, ki so se vrnili tned poštene in lojalne člane in izrabljajo sedaj vso organizacijo za razdor in hujskanje ter v svoje osebne namene. Fabinc je bil uredaik ,,.Jeseniške Straže". Njegov list je izgiedal tako-le: ,,Cast znajo krasii naši farovški gospodje. Z yelikim veseijem so raztrobili v svet, da se mora Fabinc s tovariši zagovarjati pred sodnijo radi prepovedane igre in drugih delikatnih stvari." (Jeseniška Straža, št. 33. leta 1905.) ,,Sodoma in gomora. Pod krinko pobožnosti se goji najgrša pohotnost ter se duševno in telesno propast." (Jeseniška mladi zarod s pretkano hinavščino tim v Sfraža, št. 34. 1. 1905.) Jeseničani v ta nebesa še ne maran_o, ker so farji notri." (Jeseniška Straža, št. 11. 1. 1906.) ,,Socialai deinokrat je vsak delavec, k": je panieten. klerikalci so pa tudi delavci, ki so tepcš. Glej, da boš srečen na tej zemlji — nebesa so za vrabce." (Jeseniška Straža, št. 19. 1. 1906.) ,,Fabinc je na dnevnem redu v far-kem ..Slovencu". Kljub temu pa bo farška stranka doživela še marsikatero bridko. ,,Slovenec'\ ki ima povsod svoj nos in se ne sramuje svinjarij, naj prične enkrat poroeati, kako pridno obiskujejo kranjski kaplani in faiinoštri št. 13 v Ljubliaai. Tu ima Zabukovec hvaležno polje." (Jeseniška Straža, št. 30. 1. 1906.) Fabinc je bil duševni oče ,,Jeseniške Straže", njemu je gotovo znano, kdo je bil pisec teh notic in kdo je na tako surcv način vodil ,,kulturni boj"!? ,,Kaj pa hočejo klerikalci? Ti hočejo tako volilno preosnovo, da dobi za poslanca: meščan — farja, trgovec — farja. kmet — farja, delavec pa mežnarja... da bi politična Kranjska izgledala kakor velika kalna luža, v kateri bi naši farjl lovili ribice za škofovo mizo, za katero bi se potem vsedli in jedli in pili." (Jeseniška Straža, št. 20. 1. 1906.) ,,Jeseniško požarno brainbo naj podpira župnik Zabnkovec s svojimi kaplani. hlapci in deklami in pritečejo Krivčevi gasilci gotovo radi v župnišče, če se enkrat tamkai kaj nevarnega užge, ker imajo baje posebno po župniščih vročo kri, če začutijo bližino kake izvoljene Marijine device. Govori se tudi. da je Zabukovec izboren plezalec po gasilnih lestvah, kakor tudi kaplan Čuk, nadepolni načelnik ajmohtarskega telovadnega društva — Orel." (Jeseniška Straia. št. 10. 1. 1906.) ,,Božjo milost je izgubil Zabukovec, ker vkljub vztrajni molitvi Marijinih devic ni zmagal pri volitvah. Morda so se hoteli v nebesih maščevati nad ,.Sodomo ni Gomoro" jeseniških Marijinih otrok." (Jeseniška Straža, št. 17. 1. 1906.) Gaspod Fabinc! Norčevanje iz verskih čustev, surovo psovanje in zasmehovanje kTŠčanskih organizacij ni bilo naše sredstvo. Gotovo se vam bodo sedaj zahvalili vsi, če bodete vi vodili za krščanske ideje— kulturni boi! In dalje vaše glasilo: ,,Najslabši človek na svetu je klerikaJec. Klerikalca poznaš od daleč. Vsak klerikalec je hinavec in predpodoba farizeja. On hodi v procesije, obiskuje cerkve in farovže ter pri vsaki priliki poljubi fajmoštru roko. Kadar ga nihče ne vidi. se rad vpijani, če ga pa vidijo drugi !judje, pravi, da vina še ne pogleda. Če je klerikalec oženjen, rad lazi za drugimi ženskami; to pa le , če je na skrivnem. n. <pr. v kaki tgmni podzemeljski kleti. IKlcrikalne ženske so najlmjše opra^'- 1ljivke in imajo najhudcbnejše jezike ter so navadno vpisane v Marijino družbo. Po cesti hodijo vedno pobešenih .oči, ker se čutijo za najčistejše ženske, a kadar so na varnem, kar trepečejo od veselja, 1če se jih dotakne moška roka in takrat se vsal<do lahko prepriča, da so kleri- Kalne ženske prav močno krvave pod kožo. Klerikalcu nikdar ničesar ne za- upaj, ker on ti bo vedno izkušal škodo- ;vati. Vsako najmanjšo besedico nese to- ¦plo v farovž. Kadar se čuti klerikalec ne-  opaženega, je največji falot, če pa je le  kdo nepoklican navzoč, je vedno pobo-  žen, potuhnjen, zvit in hinavski in se  kaže svojemu nasprotniku kot največji  prijatelj." (Jeseniška Straža, št. 30. leta  1906.) Go-spod Fabinc, urednik ,,Slovenskega Učitelja", gotovo vam je dobro znano, kdo je pisec teh vrstic. ker ste bili duševni  oče ,,Jeseniški Straii"!? In danes! Danes sejete prepir med učiteljstvo, hujskate učiteljski stan na medsebojni kulturni boj. Zaradi enega človeka, Zaradi Fabinca naj traja razdor v učiteljskih vrstah naprej. Zivimo v prepričanju, da bo učiteljstvo odklonilo Fabinčev kulturni boj in ga bo prepustilo politiškim strankam in Fabincu. Učiteljstvo potrebuje sedaj dela za svoje gmotne in pravne pravice, ne pa za Fabinčeve huiskarije na medsebojni boj in njegovo osebno izkoriščanje organizacije v dosego njegovih osebnih egoistiških smotrov.