izvirni znanstveni Clanek     UDK 908(497.4 Istra)"1803"
923 Breckerfeld, F.A. 
prejeto: 15. 1. 2002 

Daniel
a Juricic Car o 
magistra zgodovine, arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana 

Potovanje Franca Antona Breckerfelda v Istro leta 1803 
IZVLECEK 
Leta 1803 je kranjski plemic Franc Anton Breckerfeld odpotoval v Istro z nalogo  da izvede novodavcno regulacijo v Pazinski grofiji. V casu bivanja v Istri je veliko potoval in svoja opazovanja strnil vpismih jozefu Kalasancu Erbergu  poslanih v Ljubljano  in zapiskih  ki so nastali na teh potovanjih. V tehzapiskih je Breckerfeld opisoval kraje  ki jih je obiskal  splosno gospodarsko stanje in obicaje Istranov.Poleg tega je napisal priloznostni spis o upravni enotnosti Istre ob prikljucitvi bivse beneske Istre Avstriji. 
KLjUCNE BESEDE
Istra  Franc Anton Breckerfeld  potopis  davcna regulacija 

SUMMARY 

THE jOURNEY OF FRANC ANTON BRECKERFELD TO ISTRIA IN THE YEAR 1803 

In the year 1803 the Carniolan nobleman Franc Anton Breckerfeld started on a journey to Istria witha task to put into effect tax regulation in the county of Pazin. During his staying in Istria Breckerfeldtravelled a lot  and summarised his observations in letters to jozef Kalasanc Erberg in Ljubljana  and in notes he made during those journeys. In his notes Breckerfeld described places he visited  the generaleconomic conditions  and customs of Istrian people. Beside that he wrote an occasional essay onadministrative unity of Istria at the annexation of the former Venetian Istria to Austria. 
KEY WORDS
Istria  Franc Anton Breckerfeld  travel dairy  tax regulation 




Uvod 
Ko so kranjski dezelni stanovi leta 1803 Francu Antonu Breckerfeldu1poverili delo komisarja za davCno regulacijo v Pazinski grofiji, je bil ta kranjski plemiC star ze a3 let. Rodil se je 3. ja­nuarja 1740 v Starem gradu (Zagrad pri JtoCcu),umrl pa je 30. januarja 180a v Ljubljani. Bil jetopograf in leksikograf. Zbiral je leksikografsko gradivo, slovenske botaniCne in zooloske izraze, pregovore, izraze za kmeCka opravila, arhivsko gradivo za biografije in genealogije kranjskih ple­miskih druzin in pomembnih Kranjcev, epitafe ingradivo za topografijo Kranjske (zlasti Dolenjske).Dopolnil je oalvasorjevo aopografijo Kranjske in napisal topografijo Novega mesta. Ukvarjal se jetudi z gospodarskimi vprasanji in kot Clan Kranj­ske kmetijske druzbe leta 1803 sestavil pripombe k vinogradniskemu zakonu ter spomenico o izbolj­sevanju trtnih sort. 
PriCakovanja kranjskih dezelnih stanov, ko so na sluzbeno pot v Istro poslali Breckerfelda, so se ohranila v Jpornih toCkah za regulacijo davkov v 
Stari 
1 Ma
Pazinski grofiji, ki jih je dobil pred odhodom.2Ker so ga zanimale zgodovinske, kulturne, etnoloske indruge znamenitosti, je v Casu svojega bivanja v Pazinski grofiji a nekoliko zaradi narave dela, ki ga je opravljal, nekoliko zaradi lastnega uzitka a veliko potoval in opazanja strnil v pismih, ki jih je posiljal svojemu prijatelju, baronu Jozefu Kala­sancu Erbergu v Ljubljano. o arhivu gospostva Dol, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, se jeohranilo 14 istrskih pisem Franca Antona Brecker­felda baronu Jozefu Kalasancu Erbergu in izvleCek iz dnevnika. Jmenjeno gradivo je nastalo v Casu od 27. junija do 27. oktobra 1803.3
Poleg pisem so se iz Casa Breckerfeldovega bi­vanja v Pazinu ohranili tudi nekateri njegovi opisibivse beneske Istre in starih avstrijskih posestev v notranjosti ter stevilni prepisi epitafov, ki jih je nasel na svojih popotovanjih.4 Jb spoznavanju znamenitosti dezele je Breckerfeld napisal tudipriloznostni sestavek o enotnosti Istre in njegovih videnjih istrskih razmer ob prikljuCitvi beneskega dela Istre Avstriji.5 


2 ARS, AS 730, fasc. 121, NaCela regulacije davkov v Pa­zinskigrofiji 1803. 
3Pisma s potovanja v Istro je Breckerfeld ostevilCil. Izvsebine pisma st. a izvemo, da je 29. junija 1803 pisalbaronu Erbergu iz Kastava, vendar to pismo ni ohra­njeno. 
4 nradivo, ki ga je Breckerfeld zbral na svojem potovanju v Istri, hrani Arhiv Republike Slovenije, nospostvo Dol,AS 730, fasc. 7a, 79, 121 in 124. 


Istra na zacetku 19. stoletja 
BreckerfeldovopotovanjesodivCasvelikihpoli­tiCnihspremembna Istrskem polotoku. Podolgihstoletjih delitvena beneskiinavstrijskideljebila Istra politiCno zdruzena pod avstrijsko krono. UpravnostabilipokrajinisevednoloCeniinzdise, daoblastniimelapravepredstaveotem,kakonajupravno razdeli pokrajino.oKoprujebilusta­novljen provizoriCnigubernij za bivso benesko Istro,kijebilpodrejendvornikomori.aZdvornimdekretomjebila5.aprila1803bivsabeneskaIstra zdruzena v trzasko-istrskigubernijs sedezem varstu,Pazinskagrofijapajebilakot okroznikomi­sariatprikljuCenapostojnskemuglavarstvuinljub­ljanskemuguberniju.7Naosnoviopazovanjrazmer jeBreckerfeldnapisalsestavek,8vkateremsejeza­vzelza upravno celovitostIstrskega polotoka. Ne gledenato,alijesestaveknastalpoukazuoblast­nikov alipajelesadBreckerfeldovegapozornega inkritiCnegaopazovanja razmer, vkaterihse je znasel,prinasanekajzanimivihpredlogovinpobud vzvezizizboljsavogospodarskegastanja v Istri.
o nekajmeseCnem bivanju je Breckerfeld dozi­vel Istro kot obubozano dezelo, ki je bila nekoC bogatejsa in v kateri je videl veliko gospodarskihpotencialov. RevsCina je bila posledica veC stoletij trajajoCe gospodarsko-socialne in demografske kri­ze, ki je izhajala iz polozaja obmejne dezele, v kateri sta "merili" svojo politiCno moC avstrijska inbeneska oblast.9Ljudje, ki so veC stoletij ziveli ob meji, so do nasprotne strani Cutili zavist in so­vrastvo. aoda pri politiCnih in razrednih pregonih so iskali zatoCisCe prav na nasprotni strani, a so ga dobili le, Ce so za to obstajali politiCni interesi.Meja med drzavama je bila stoletja vir nenehnih sporov in obmejnih nesoglasij zaradi zemlje, pase 
5 ARS, AS 730, fasc. 7a in 124. 
a Aova, La prima annesione, str. 202. 
7 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 55; Zontar et al.:

Prirocniki in karte, str. 78; Aova, La prima annesione, str. 202. 
8 ARS, AS 730, fasc. 7a, 124. Del spisa se hrani v fasciklu7a pod naslovom: Breckerfeldov sestavek o enotnostiIstre ob priliki prikljuCitve beneCanske Istre k Avstriji. Prvi del spisa se hrani v fasc. 124 v mapi aopografija Kranjske II, Avstrijska Istra. 
9 Jmenimo naj le dve veliki vojni (Benesko-avstrijska vojna 1508-151a in vojna za nradisko 1a15-1a17(8)), po katerih se je v Istri drastiCno zmanjsal njen gospodarskiin Cloveski potencial. Avstrijska Istra je bila od 15. sto­letja Kranjski "prikljuCeno" gospostvo, vendar zaradi prevladujoCe dezelnoknezje komorne posesti njen prav­ni polozaj ni bil nikoli popolnoma doreCen. Formalno­pravno je bila prikljuCena Kranjski leta 1747 kot delPostojnske kresije. Ko je Beneska republika izgubljala polozajevropsko pomembne politiCne sile, so bila njena istrska posestva vse bolj kolonija, ki so bila zanimiva le, Ce so bila koristna. Prim.: Bertosa, Drustvene strukture u Istri; JuriCiih Kranjske, str. 
, str. 127-132m oargo, J odnos
17a;Mitis, La Aontea diPisino, str. 103-111. 

in podobnih v glavnem gospodarskih vprasanj.10 Misel o enotni Istri pri ljudeh ni bila prisotna inisto velja tudi za oblastnike. Breckerfeld je kot nakljuCni zunanji opazovalec poskusal trezno ugo­toviti, kje so vzroki slabih gospodarskih razmer inkatere pomanjkljivosti bi bilo treba odpraviti, da biIstri zagotovili nujno potrebni zagon. 
Sestavek je Breckerfeld zaCel z geografskim opi­som in osnovnimi podatki o gospodarstvu in po­pulaciji avstrijske Istre. Nadaljeval je z drama­tiCnim opisom rodovitnosti in bogastev dezele, kije bila kljub ugodnemu podnebju, rodovitni zemlji in razpoznavnimi sledovi nekdanjega bogastva revna: "oe se pozorno zazremo v Pulj, PoreC, Koper in tudi v ainjan, Piman, nraCisme, Lindar inPazin, rusevine njihovih zapusCenih his in gradov 
11
kazejo, da je Istra nekoC bila in da je ni veC!"Prvi pogojza resitev iz revsCine je Breckerfeld vi­del v upravni zdruzitvi bivse beneske in avstrijske Istre, saj je bila to gospodarsko in etniCno enotna pokrajina. PolitiCna razdeljenost je vplivala na mi­selnost ljudi, zato nekaterih sporov, nesoglasij, tesnobe in strahu ni bilo mogoCe resiti Cez noC. 
Kljub vsemu je Breckerfeld optimistiCno zapi­sal: "ai razdvojeni Istrani se bodo bratsko objeli brz ko bodo Cutili, da brez razlike stojijo pod enim po­glavarjem, da so sinovi enega ljubeCega oCeta. Najbo le ena Istra!... Iz vsakih ust je treba sneti izraz beneska Istra. Ne obstaja nobena beneska Istra veC! Sinove prvotno istega roda zdruzuje ze jezik, ki bo zdruzil tudi srce, brz ko zgine sij hudega sumniCenja. Na mesto zlobne zavisti bo stopila bratska ljubezen brz, ko bo le ena domovina, spet ena Istra."12 Enotna Istra bi po njegovem mnenjupostala varnejsa predvsem zaradi boljsega nadzoranad enotno pokrajino, gospodarski razvoj pa bionemogoCil brezdelje, saj"brezdelje naredi ceste za nevarne, polni zapore s tatovi, roparji in morilci".13 Leta 1803 je bilo tako v pazinskem zaporu od 10 do 15, v PoreCu med 15 in 20, Rovinju 25 in v Kopru veC kot 80 zapornikov in sicer le v mesecihjuliju in avgustu.
Zaradi odliCne geografske lege bi zdruzitev omogoCala razvojkopenske in pomorske trgovine, seveda pod pogojem, da bi primorska mesta povezali z notranjostjo polotoka po cesti Cez UCko in naprejs Kranjsko. Smotrno bi bilo zgraditi cesto iz Pazina proti Kanfanarju in Rovinju ali Cez Zminjin oodnjan do Pule. Nujnejsa pa najbi bila postna cesta iz Pazina preko Buzeta do arsta.14Jb zdru­zitvi in razvoju cestnega omrezja bi Istra potre­
10 J tem veC: Bertosa, Migracije i antagonistiCke grupe, str. 
7-2a. 11 ARS, AS 730, fasc. 124. 12 ARS, AS 730, fasc. 7a. 13 ARS, AS 730, fasc. 124. 14 o to so Breckerfelda prepriCale lastne izkusnje dolgo­
trajnega Cakanja na posto in Casopisje iz arsta. 




bovala veCje stevilo stalno namesCenih vojakov v notranjosti polotoka, ki bi prinesli denar in omo­goCili ozivitev gospodarstva z nakupovanjem po­ljedelskih izdelkov, saj"kmet, ki vidi, da se njegovi proizvodi ne morejo prodajati, dela le za svojepotrebe, se zadovoljuje z malim in obdeluje svojepolje le zase, kolikor ima dovolj za zadovoljevanjesvojih potreb ter sadi le Cebulo, Cesen, koruzo inzelje. Izkusnja uCi, da poljedelstvo najbolje uspeva tam, kjer ima dovolj uporabnikov."15 o tem kon­tekstu je Breckerfeld predlagal namestitev vojakov pri oepimu, kjer je imel nekoC grof Auersperg kobilarno. S pomoCjo vojske bi bilo mozno izsusiti oepisko jezero, za kar bi po Breckerfeldovih iz­raCunih potrebovali priblizno 130.000 goldinarjev. Z izsusitvijo bi pridobili veliko povrsino travnikov ter izboljsali vremenske razmere in zdravje ljudi.1a 
o naslednjem predlogu se je Breckerfeld lotil izobrazevanja. o takratni avstrijski Istri niso pre­mogli drzavnih uCnih zavodov, v beneski pa jeobstajala le latinska gimnazija v Kopru.17 o duhu razsvetljenega izobrazenca je zato predlagal, najv 
15 ARS, AS 730, fasc. 124. 
1a J oepiskem jezeru in nezdravem zraku je pisal ze J. o. 
oalvasor. nlej: zolz, Slava vojvodine Kranjske, str. 217. 
17 J razvoju solstva v Istri glej: Labinjan, Razvojskolstva 

u Pazinu, str. 179-209. 
Pazinu ustanovijo nemsko normalko (stiriletno solo)in latinsko gimnazijo, sajbi "poleg tega, da bi pri ustanovitvi solskih ustanov prihajal v obtok denar, tudi drzava ne bi niC manj pridobila na izobrazbi duhovitih Istranov, Cigar dobri talenti bi se sicer izgubili... Zelo zbuja pozornost, da se v istrskih mestecih, kjer sploh ni manufaktur ali to­varn, zivahna mladina brezkoristno potika v ne­vzgojenosti in brez vodstva in se od malih nog navaja na brezdelje... Poleg tega bo povzdigovanjenemskega jezika v celi Istri in avstrijski Italiji politiCna nujnost".18Izdelal je tudi finanCni naCrt vzdrzevanja solskih ustanov in uCiteljev, ki najne bi bili drzavi v breme. Predlagal je, najbi cerkveniskladi, ki so posedovali znaten kapital,19denar za vzdrzevanje solskih uCiteljev prispevali sorazmerno s svojimi letnimi obrestmi. Na ta naCin naj bi vPazinski grofiji zbrali letno priblizno 2500 goldi­narjev. Breckerfeld je menil, da bi drzava imelaveCjo korist, Ce bi ta denar uporabila za vzgojo in 
18Prav tam. Na odprtje nemske gimnazije v Pazinu so 
morali Istrani Cakati do leta 183a. Ustanovljena je bila 
pri franCiskanskem samostanu, kot je predlagal ze 
Breckerfeld. 19Po Breckerfeldovem mnenju je imel verski sklad v Istri
prevelike dohodke, saj so mu pripadli npr. dohodki
razpusCenih samostanov v Sv. Petru u iumi in oepimu 
ter posestva ukinjene PiCenske skofije. 


solanje mladine, kot Ce se pritekajoCe obresti po­novno vlagajo k nekemu "mrtvemu kapitalu".Predlagal je, najsolo ustanovijo pri franCiskanskem samostanu v Pazinu, ki bi lahko dal uCiteljski ka­der in prostore za bivanje zunanjih uCiteljev. Pa­zinsko gospostvo bi za solsko zgradbo lahko ponu­dilo hiso poleg samostana. Lega Pazina v sredisCu Istre, poceni hrana, zdrav zrak, uCenje nemskega in latinskega jezika obenem in opremljena solska ustanova, ki se redko najde v sosesCini, naj bi pritegnila starse otrok iz bivse beneske Istre, da bi svoje otroke vpisovali v tamkajsnjo solo. 
Breckerfeldse je veliko ukvarjalzgospodar­skimivprasanji, zato jeopazil, dajedezelarodo­vitna,leproizvodninaCinisobilizastareliintojebilpoleg Cudnegamalodusja, kije vladalo med ljudmi,edenizmedvzrokovvelikerevsCine.Zitoso mlatilikarna tleh, veliko zemljisC jebiloneobde­lanih,komajsopoznalipridelavokrompirja,vbivsibeneskiIstrinajbise poljedelstvo se bolj"dusilo" zaradibogastvabliznjega morja. Jmembevredna jebilalepridelavaoljCnegaoljainvina.Spodbujatibimorali vzgojomurve indrugihsadnihdreves, CebelarstvainnaprednejseovCereje.audivpismihJozefuKalasancuErberguomenjaprehrambeneingospodarskenavadeIstranov:ajdosokomajdapri­delovali,odnjepasplohnisoplaCevalidesetineozi­romajesplohnisostelimedzitarice.audiodtelet nisopobiralidesetine,sajsopodpojmom"desetina od mladiCev" razumeli ledesetino od jagenjCkov. RazsirjenajebilaovCereja, ajeBreckerfeldocenil, dabibilalahkoboljsa.nojiliso namreC let.i.pa­dovanskeovce,spanskepalevLupoglavu.20 
PrivztrajanjunazdruzitviobehdelovIstrejebil Breckerfeld,kot kaze,osamljen, sajje v sestavku prepriCevaldvornokomoroinkranjskedezelnesta­nove osmiselnostitegapredloga.Dvornokomoro jehotelprepriCati,dasebrezzdruzitveIstrenebo daloureditipolitiCnihali erarnihrazmer vdezeli, zaostajalapanajbituditrgovina inposlediCno gospodarstvonasploh. Kranjskidezelnistanoviso imeli pomisleke predvsem do prodora istrskega vina na kranjsko trzisCe. Breckerfeldjetemuod­loCno ugovarjal,sajso istrska vina ze imelasvojetrzisCeinnebismeliimetinobenihpredsodkov,da binjihova prodaja zmanjsevalaprodajo zlastivi­pavskihindolenjskihvin. Meddrugimje zeloslikovitozapisal:"KljubnajboljsitrgovskicestiCez UCkosevLjubljanivstevilnihtoCilnicahtezkoali pasplohnedobiistrskihvin:inlahkobitrdili,da sevLjubljanizapijeveCsampanjcainrenskihkot 
21
Cepiskihalidrugihistrskihvin."
20ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 25. 7. 1803. zoff leta 1808 
omenja 1000 spanskih ovac v Lupoglavu in obsezno 
trgovino z volno. zoff, zistorisch, 3. del, str. 111. 21ARS, AS 730, fasc. 7a. oeC o trgovini z vinom med Istro 
in Kranjsko v prvi polovici 19. stoletja glej: zolz, J 
uvozu vina, str. 149-153. 
Navprasanje, hkateremuupravnemu organu najprikljuCijozdruzeno Istro, jeBreckerfeldkot kranjskiplemiCvztrajalpriprikljuCitvikljubljan­skemuguberniju.Poudarilje,dajebilatretjinaIstre zestoletjainkorporiranaKranjskiingledenatonajje od Kranjske ne bibilomogoCe odtrgatibrez krsenjadezelnoknezjih pogodb.22Jzrl se je na ugodengeografskipolozajarstainReke,vendarjepragmatiCnomenil,da"razendezelnegaglavarstva naKranjskemnobenaoblastnemoredajatikoristikomorniblaginjiinblaginjiIstre".23Jbeobmorski pristanisCijeprimerjalzBenetkami,kinajbislejko prejprislevnavzkrizjeskoristmiIstre: "Kotso BenetkenekoCpustile obubozatiIstro,pravtakobi 
24
moralatudiarstinRekaprekrizatinjenekoristi."
Regulacija davkov v Pazinski grofiji 
Iz opornih toCk, ki jih je pred odhodom prejelBreckerfeld, je razvidno, da so regulacijo davkov v Pazinski grofiji ze v letih 1793 in 1794 zahtevali pazinsko gospostvo in njegovi podlozniki.25Sta­novska komisija za regulacijo davkov naj bi po­pravila sporni podlozniski davCni operat, izdelan v letih 1783 in 1784. o komisiji so bili poleg Brec­kerfelda se pisar (kanclist ali aktuar), predstavnikigospostva in predstavniki komuna,2a za katerega se je izdelovala rektifikacija davkov. Rektifikacijo jebilo treba izdelati za cel komun, tako kot je bila to ze stoletja navada v Pazinski grofiji.27Za Brecker­feldovega pomoCnika je bil doloCen raCunskisvetnik Elsner.
Na temelju prvih rektifikacijskih aktov iz leta 1801 je bilo v Pazinski grofiji 910 hub. zuba je bila ocenjena na vrednost 1 goldinarja in 30 krajcarjev. Komuni so morali svojo posest prijavljati sami. o davCni operat, ki so ga morali tudi oceniti, ovred­notiti in pripraviti njegov celoten izraCun, so mo­rali vkljuCiti tudi terjatve gospostva. Izdelan operat je potrjevalo drzavno knjigovodstvo. Po potrditvi celotnega davCnega operata so lahko izdelali davC­ne registre za posamezen komun. 
22Kranjski dezelni stanovi so vse do konca 18. stoletja
nasprotovali loCevanju Istre od Kranjske. Nazadnje so 
leta 1790 dosegli, da so Slovenska marka, Metlika, Kras 
in Istra ostala Kranjski prikljuCena gospostva. Faber, 
oom Schicksalverlauf einer nrenzregion, str. 28a. 23 zolz, J uvozu vina, str. 149-153. 24 Prav tam. 25 Lastnik Pazinske grofije je bil takrat markiz Franc Enej
Montecuccoli. Pazinsko gospostvo je ostalo v lasti
modenske rodbine Montecuccoli do leta 1878. Smole, 
mrascine na nekdanjem Kranjskem, str. 342-343; ARS, 
AS 730, fac. 7a. 2aPazinsko grofijo je sestavljalo 28 komunov, v glavnem 
kmeCkih, ki so jih vodili zupani, pozupi in nekaj dru­
gih, od podloznikov izvoljenih funkcionarjev. De Fran­
ceschi, Storia documentata, str. 140-147; Bratulim, Funk­
cije zupana, str. 147-1a0. 27Bratulim, Urbaripazinskog feuda, 19a3-a4, str. 141-204. 



Stroske dela komisije za regulacijo davkov je v celoti pokrivala Pazinska grofija oziroma njenipodlozniki. Koliko jih je davCna regulacija stala, nimogoCe ugotoviti. Jhranil se je le Breckerfeldov stroskovnik poti iz Ljubljane v Pazin, ki ga jepredlozil 27. julija 1803. Navedel je, da ga jepotovanje skupajz napitninami in nekajhrane ter noCitvami v Pazinu stalo 71 goldinarjev in 30,5 krajcarjev.28 
J napredku pri delu v zvezi z davCno re­gulacijo je Breckerfeld poroCal prijatelju baronu Er­bergu. SodeC po ohranjenem izvleCku iz Brecker­feldovega dnevnika29so seje komisije za davCno regulacijo potekale priblizno vsak drugi dan. Ze 
18. julija 1803 so izdelali glavne izkaze davkov za 13 komunov, potrebno pa jih je bilo izdelati se za preostalih 15.30Instrukcija je nekoliko dvoumno doloCala izdelavo individualnih davCnih izkazov, sajni jasno predpisala, ali jih gospostvo sme izde­lati brez navzoCnosti Clanov komisije. Breckerfeldje upal, da bo odgovor odbora stanovskih pover­jenikov iz Ljubljane, ki so ga Cakali, za njih po­zitiven, saj je bil do pazinskega gospostva precejnezaupljiv. Razlog je bila popolna zmeda in ne­urejenost, ki jo je nasel v njegovi registraturi. oeprav je bila razdeljena na tri urade a sodno, politiCno in gospodarsko pisarno a v arhivu niso premogli priroCnih urbarjev ali rektifikacijskih na­povednih tabel. Ko je zahteval kaksen dokument, ga niso mogli najti.31 Zupani komunov, ki so prihajali v Pazin urejevati svojo davCno napoved, so prinasali dokumente, ki jih gospostvo sploh ni premoglo. aako je npr. zupan iz nraCisma prinesels seboj overovljeno listino iz graskega knjigovod­stva o visini njihovega davka, imenovanega grava­mina.32 
Dne 25. julija 1803 je Breckerfeld poroCal, da bo v enem tednu dokonCal davCni operat za vse ko­mune Pazinske grofije, istoCasno pa je tozil, da izLjubljane se vedno ni prejel odgovora, kdo bo izdelal individualne davCne izkaze.33 ZapisnikdavCnega operata je konCal do 23. avgusta 1803, a so morali pripraviti se njegov celotni izraCun. Po skoraj dvomeseCnem bivanju v Istri je imelBreckerfeld obCutek, da mu posel uhaja iz rok in 
28ARS, AS 730, fasc. 7a, Stroskovnik s poti, 27. 7. 1803. 29ARS, AS730, fasc. 7a, IzvleCek iz mojega dnevnika (4. 8. 
-12. 8. 1803).
30ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 18. 7. 1803. Po novore­formiranem urbarju iz leta 1597 je imela Pazinska grofija 25 komunov: Beram, Boljun, Borut, Botonega, BrseC,Brest, Aerovlje, nraCisme, nrdoselo, Kasmerga, Kringa, Krsikla, Lindar, Lovran, Pazin, Pazinski Novaki, Piman, Previz, Stari Pazin, ainjan, arviz, oranja, Zamask, ZareCje in Zminj. Leta 1803 je Pazinska grofija prejemalase dajatve od treh bivsih cerkvenih komunov: nolo­gorice, aupljaka in ikopljaka. 
31ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 18. 7. 1803. 
32 Prav tam. 
33ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 25. 7. 1803. 

nadvse si je zelel domov.34Pri dokonCanju dela niimel sreCe. 3. septembra 1803 je pisal v Ljubljano, da izdelavo operata zadrzujejo gospostvo in raCu­novodja Elsner in Breckerfeld je z obzalovanjem napisal: "Pomilujem vsakega lastnika gospostva, kiima tako poCasne usluzbence, kot jih ima dobriMontecuccoli."35 
Breckerfeldovi istrski zapiski 
Breckerfeldovo potovanje s koCijo v Pazin se jezaCelo 27. junija 1803. Pot ga je vodila Cez orhnikodo Logatca in Planine. o Planini je prenoCil ter 28. junija 1803 ob jutranji zarji odrinil proti Postojni.Jb 11.00 uri je prispel v Zagorje, kjer se je na­hajala postna postaja za preprego konj.3aKer v Zagorju postni mojster ni premogel hrane za pogostitev uglednih popotnikov, jih je poslal na vitesko posestvo Na Kalcu, kjer je Breckerfelda prijateljsko sprejel lastnik posestva Janez oilhar.37 oilhar je popotniku razkazal svoje zaklade, pred­vsem nekajstarih slik, ki so bile Breckerfeldu tako vseC, da jih je v svojem pismu Erbergu tudi po­drobno opisal.38Iz Zagorja ga je pot vodila Cez Lipo do Kastava, kjer je prenoCil pri pl. ahierryjih, lastnikih gospostva.39 Kastav in okolica sta se Breckerfeldu posebej vtisnila v srce. Z obCudo­vanjem je pisal o pridnih rokah, ki so obdelalevsako ped zemlje, o nasadih vinske trte, kostanjev, orehov, fig ter diseCi travi a timijanu in zajblju a rastoCimi med skalnimi razpokami. Navdusil ga jetudi pogled na Kvarnerski zaliv, po katerem so plule ladje, ki so jih domaCini imenovali "tribakle".
o Kastavu se je udelezil slovesne mase v hrvas­kem (ilirskem) jeziku, v vasi Rukavac pa sejma in plesne veselice.
Iz Kastava je potovanje nadaljeval Cez UCko do oranje. Po nasvetu ahierryja so se zaradi nevar­nosti roparskih napadov pridruzili BreckerfeldovikoCiji stirje oborozeni lovci iz Kastva, s katerimi se je na poti prijetno pogovarjal. Aesta Cez UCko jeBreckerfelda tako navdusila, da jo je imenoval za veliCastno (majestitisch). o Logatcu si je s pomoCjoAndreja Jbreze, lastnika zmeljnika, ogledal novo cesto, ki so jo gradili proti Postojni.40Nad zgra­jenim odsekom je bil navdusen, vendar je menil, 
34ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 23. 8. 1803. 35ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 3. 9. 1803. 3aARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 1. 7. 1803. 
37 Janez oilhar, lastnik gospostva Na Klancu od 1793 do 
1818. Smole, mrascine na nekdanjem Kranjskem, str. 
312-313. 38ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 1. 7. 1803. 39Jd leta 1791 sta bila solastnika kastavskega gospostva 
brata Franc Pavel in Jozef Nikolaj, pl. ahierry. Smole, 
mrascine na nekdanjem Kranjskem, str. 213. 40ARS, AS 730, fasc. 7a, Planina, 27. a. 1803. Andrej Jb­
reza, lastnik zmeljnika v letih 179a-1827. Smole, mrasci7
ne na nekdanjem Kranjskem, str. 182-183. 
17a 









Pazinski grad z vzhoda 
da cesta Cez UCko prekasa tisto pri Logatcu, tako kot prekasa original dobro narejeno kopijo.41Po­potniki so se pod prelazom osvezili pri kamnitem vodnjaku, ki se danes stoji v vasi oela UCka inkjer je nekoC stal rimski akvadukt. o oranji jeodpustil varnostne spremljevalce in po sestih urah prispel v Pazin. 
Breckerfelda so po prihodu v Pazin namestili v pazinskem gradu. Na razpolago je dobil dve sobi,ki sta bili po njegovih besedah podobni pravi jeCi.
o blizini so bili zapori, v katerih je bilo takrat 5 razbojnikov, vklenjenih v okovje, prostori krvnega sodnika, raCunovodje, grajskega paznika in biriCev ter preiskovalna soba.42 Jpisal je tudi niC kajprijazno vzdusje in opremo obeh sob. o sobi, v kateri je spal in delal, so bila dvojna vrata, ki so se z notranje strani zapirala z lesenim zapahom inzaklenila z zarjavelo kljuCavnico. Strop je bil ob­lozen z lesenimi tramovi, tla so bila iz trhlih, luknjastih desk. Jkna so bila precej visoko, po­stavljena v niso grajskih zidov. Jkenska stekla so bila zakrpana, oknice pregrizene od Crvov. Jpre­mo sobe so sestavljali s tintnimi madezi popackana 
41ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 1. 7. 1803. 42ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 5. 7. 1803. 
pisalna miza iz hrastovine, dva slamnata stola, postelja s slamnato vreCo in zimnico, ena rjuha intursko pregrinjalo (trrkische Decke). Na okrogli mizi je stal sveCnik in umivalnik, vendar brez brisaC. o sosednji sobi, ki je bila namenjena slu­zabniku, sta se nahajali le postelja in skrinja. o sobah ni bilo peCi za ogrevanje. Na raCun svojega novega domovanja se je znal Breckerfeld tudiposaliti in je 11. julija 1803 zapisal: "Pisal sem vam, da jaz kot Ludvik XoI. v svetisCu, tukaj zivimkraljevsko: mojih sosedov je 15 udomaCenih gos­podov: krvni sodnik, nekajbiriCnih hlapcev, Cuva­jev in vratarjev. Iz gradu ne morem noter ali ven, ne da bi moral iti mimo mnozice grajskih moz inbiriCev; okrog sebe slisim rozljanje verig in vCasih 
43
krike obupanih zloCincev iz zaporov."Izraz mu je bil tako vseC, da je nekatera naslednja pisma naslovil "iz istrskega svetisCa" ali pa le "iz svetisCa".
SpomoCnikomElsnerjemstaseprehranjevalavgostilnipridoktorjuSegerju, kjer jejedel tudi pazinskiglavarRest.Kosilojebiloob13.00, veCerjaob 21.00. oSegerjevem vrtu se jezveCer zbiralizobrazenisvet:usluzbencigospostva,vojaskiCast­niki, zdravnikiidr.Zizbiro hranenibilnajbolj navdusen,sajsovIstritakratvglavnemjedliovCje meso, navdusen pajebilnad urejenimsistemom kontrole mesnic.44 Zivino za zakol sta najprejpregledalavojaskizdravnik(kirurg)inpolicaj,kista potrdila,dajezdravainprimernazazakol.Zatem so zaklano zivino taksirali zaprisezenicenilci. otistemCasujemestoPazinpremoglo4mesarje. 
MedbivanjemvPazinuse jeBreckerfeldude­lezevaldruzabnihprireditevzabogatejsislojprebi­valstva.21. julija1803jebilnasveCanemobeduvnraCismu, kigaje za svojgodpripraviloiljem Schrider,stotnikpehotnegapolka.Priobedu so postreglizizbranimiprigrizkiinnajboljsimiistrski­mivini,Crnimi,rdeCimi,muskatiizRovinjainnra­Cisma.nostjesosezabavalispokanjemizpusk ter obzvokihvojaskegodbe.NadanSv.MarijeSnezne 5.avgusta1803jeslovesnopetomasovkapelipa­zinskegagradudarovalJurijBarbo.NavzoCisobili vsidrzavniuradniki,gvardijanfranCiskanskegasa­mostanakot dvornikaplan, zupnikizStaregaPa­zinainstevilnaduhovsCina.Pomasisopostregliskavo,zveCer pajegostepovabilna veCerjokrvnisodniknellu/ig(Jelusim).Nanjejsopostregliznaj­zlahtnejsimimorskimiribami,genoveskimislasCi­cami,sadjem,vinom,rozolijem(roznimlikerjem)izZadra,punCem inostalimidelikatesami.odnevnikjeBreckerfeldsezapisal:"Postenosejepilo,jedloin razgrajalo, razpravljalo, pametovalo. PopolnoCije 
45
bilovsegakonec."
43ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 11. 7. 1803. 44ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 5. 7. 1803. 45ARS, AS 730, fasc. 7a, IzvleCek iz dnevnika z dne 5. 8. 
1803. 


Razenprireditevza bogatejeBreckerfeldobis­kovaltudidramskeigre(aaschenspiele),kijihjeza mestneprebivalceuprizarjaligraleczimenomFon­tana,kijebilpoBreckerfeldovioceniurenigralec. 
Kotljubiteljnarave se je veCkrat sprehajalpo pazinskiokolici,vedno zmrezo za lovljenjeme­tuljevvroki.Pokrajinamujeugajalainprijateljuje pisal: "Pokrajina mijezelovseC, ima veliko prijetnosti.auditukajzvrgoliveseliCriCek,takokot 
4a
v vinskihgoricah Kastva,vse doomamljenja."osakodnevno se je vdruzbipomoCnikaElsnerjasprehodil protisv. Petronili,47kjer jebilovojasko vadisCe.Naenemizmedjahalnihsprehodov se jeustavilna"Aavalieri"Bregu,kjerjevpodezelskihisi zivelgospodZacharija.aajejezdecepovabilvhiso, vkaterijenaBreckerfeldanaredilvtisCudovittalni mozaikizpisanegabrusenegaistrskegakamna,ki"predstavljaCudovitoturskopreprogo".48Zacharija jegostompotozil,dasoganapadlirazbojniki,kiso izkoristili izpostavljenipolozajnjegove hise, ga pretepliinolajsali za tezkoprihranjenih1000gol­dinarjev.49 
Breckerfelda jepresenetila revsCina istrskega prebivalstva,zaradikaterejevPazinskigrofijikro­zilo malodenarja. Koje ob nekipriloznostihotel zamenjatibankovecza 5goldinarjev, jeblagajnikgospostvapostal"bledkakorsmrt".50Denarjaniso moglizamenjatinitivtrgovinah,kjersoprebivalcikupovali na dolg, dokler dolznik ni dosegelvrednostnakupavvisini5goldinarjev.RevsCinoje najboljopazil prirektifikacijidavCnihobveznosti,sajje23. avgusta1803napisal:"Revnisopovsod... Istrajepovsemrevna:inbeneskaIstrajerevnejsa od cesarske... Sicer pame preseneCa,datukajne vidim nobenega beraCa: morajotorejobstojatile 
51
revezi,kimilosCinoprejemajodoma."
Jesenileta1803jeveliko prebivalcev Istre zbo­leloza mrzlico;v okoliciPazina jezbolelookrog 2000ljudi,voepimuokrog 800.52oepravsostevilniumrlizaradimrzlice,jeBreckerfeldocenil,danislo za nalezljivo bolezen, temveC naj bi bila to posledica lakote vpreteklizimiin splosne slabe prehrane.IstraninajbisivCasulakotepeklikruhizdrevesneskorjeterkravjega gnoja, pomesanegas slamo.53Jcenilje,dabibilavoepimumrzlicalahko posledica izhlapevanj oepiskega jezera. Ko se jenekoC hotel malo odpoCiti na njegovem obrezju, je 
4aARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 5. 7. 1803. 
47 PodroCje porusene cerkvice sv. Petronile, danes v centru 

mesta Pazin. 48ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 11. 7. 1803. 49 Prav tam. 50ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 18. 7. 1803. 
51 Breckerfeld je uporabil izraz "zausarme", ki pomeni
 
reveza, ki ne prosjaCi po hisah, temveC milosCino pre­
jema doma od ljudi, ki vedo za njegovo stisko. ARS, AS 
730, fasc. 7a, Pazin, 23. 8. 1803. 52ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 1a. 9. 1803. 53 Prav tam. 
zrak tako smrdel, da se je hitro odpravil stran.54 
oendar revsCino po Breckerfeldovem mnenju ni bilo opaziti v tamkajsnjih cerkvah in cerkvicah, saj "Ce so se tako nepomembne, v njih videvam oltarje iz najboljsega domaCega marmorja".55 
Na potovanjih po Istri, v glavnem sluzbenih, sije Breckerfeld v zvezek zapisoval osnovne belezke 
o nekaterih krajih, ki jih je obiskal. Izkoristil jepriloznost in obiskal Pulj, ki je bilo po njegovem mnenju najbolj ogleda vredno mesto v Istri.5aIz pisem in opisa istrskih krajev izvemo, da je od junija do novembra 1803 obiskal Belaj, Beram, Boljun, BrseC, oepim, nraCisme, nradinje, Kastav, Kasmergo, Kringo, Lindar, Lovran, Lupoglav, Jdo­lino, Jpatijo sv. Jakoba, Paz, Piman, Pulj, Sv. Petar u iumi, iumber, ainjan, arviz, oolosko in Zminj.
Avstrijska Istra je na prelomu iz 18. v 19. stoletje stela 21.833 prebivalcev, sestavljala pa so joPazinska grofija, Auerspergov fidejkomis Belaj pri oepimu, posestvi verskega sklada Piman in Sv. Petar u iumi, gospostvi Lupoglav (last grofa PompejaBrigida) in Krsan (last baronov Argento) ter nekajmanjsih posestev neplemiskih oseb.57 Pazinska grofija je po dolzini merila 10, po sirini pa 4 milje,58mesto Pazin pa je bilo oddaljeno od Ljub­ljane 14 postnih postaj. Avstrijska Istra je merila 28,5 kvadratnih milj. o grofiji je Breckerfeld nastelsest mestec (ainjan, BrseC, Piman, nraCisme, Lovran in Pazin), dve mali morski pristanisCi (BrseC, Lov­ran),59 osem trgov (Boljun, Krsan, Kringa, Zminj,Lindar, Paz, arviz in Beram) ter stirinajst vasi.NajveCje reke so bile Rasa, BoljunCica in PazinCica (Fojba), najveCja hriba pa UCka z oljCnimi nasaditer "noretin" nad Pimnom. Nastel je tudi nekajveC­jih gozdov: pri Borutu, Aerovlju, nrdoselu, Pazin­skih Novakih, na UCki, "oetuna" pri Pimnu, "Zritesh" pri oepimu in Log. Jd vodnih izvirov jebil zanj omembe vreden le tisti na UCki v vasi oela UCka. Kot plodne je ocenil Pimensko dolino, dolino Draga, nraCisCansko in NovaCansko dolino. Rodovitnost se je izkazovala v pridelavi vina insadja ter perutninarstvu in ovCereji. Pri Pazu jebilo veliko travnikov, v oepimu pa gojisCe fazanov in kobilarna. Najboljsa vina so pridelovali v BrseCu, oepimu, nradinju, Pazu, Mosmenicah, Kr­sanu. Breckerfeld ni pozabil omeniti niti dveh kamnolomov; pri Kastavu so lomili bel, pri Zminjupa bel in Crni marmor. 
54 Prav tam. 
55ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 11. 7. 1803. 
5aARS, AS730, fasc. 7a, Pazin, 1a. 9. 1803. 
57 Breckerfeld omenja "Kavalieribreg", posestvi "Komu­shiack" in "Milositsch dvor".
58 nre verjetno za avstrijsko miljo, ki je merila 7585,9 m. zerkov, Prinosi, str. 202 
59 Breckerfeld opozarja, da je bil tudi ainjan nekoC morsko pristanisCe. 




Breckerfeldovo pismo baronu Erbergu s potovanja po IstriPazin 28. avgust 1803.(ARSAS 830 mospostvo Dolfasc. 87 mapa 15. 
Leta 1787 je v Pazinski grofiji zivelo 15.279 prebivalcev, leta 1802 pa 14.395 v 2597 druzinah, ki so premogle 402konja in 2374 volov. o Pazinu jeleta 1803 zivelo 12a druzin (nekoC priblizno 280)inimel je 144 naseljenih in nenaseljenih his (nekoC priblizno 277).a0Prebivalci Pazinske grofije so leta1803 plaCali 334 goldinarjev, 27 krajcarjev in 2denariCa davka za dominikalno ter 2848 goldi­narjev, 32 krajcarjev in 2 denariCa davka za rustikalno zemljo. oisti rektifikacijski donos Pazin­ske grofije brez posestev Lupoglav in Krsan, je leta175a znasal 9a81 goldinarjev, 21 krajcarjev in 3denariCe. 
o opisih krajev, ki jih je Breckerfeld obiskal,odseva ze veCkrat omenjena revsCina, zaradi ka­tere so naselja izumirala, hise propadale, stevilo prebivalstva pa se je zmanjsevalo. Posebejslab vtis so nanj naredili Beram, nraCisme, ainjan in bivse skofovsko sredisCe Piman. Za Beram je zapisal:"Jdvraten obCutek se polasti duse, ko gledakvisku vznozje tega golega, ostrega skalnatega vrha. olovek bi zaCutil nejevoljo proti tistemu, kibi tukajzelel zgraditi svojo hiso."a1arg je stel 30 v glavnem razpadajoCih his in 120 prebivalcev. oe­prav je naselje na Breckerfelda naredilo slab vtis, 
a0Leta 1808 pa 200 naseljenih in nenaseljenih his, 12a
druzin in veC kot 700 prebivalcev. zoff, Historisch, 3.
del, str. 78.a1 ARS, AS 730, fasc. 7a, opis Berma. 
se mu je zdela okolica rodovitna. Beramski zupnik se je zelo potrudil zadovoljiti pomembnega gosta,saj mu je podaril nevezani glagolski rokopis (infolio), ki ga je pozneje podaril svojemu prijateljuErbergu za njegovo knjiznico.a2Knjiga je imela a8listov in Breckerfeld je menil, da gre za postilo sv.Evangelija. Breckerfelda je zupnik peljal se na ogled cerkvice Sv. Marija na ikriljinah (Madona sulle Lastre). Jgledal si je gotsko poslikavo terocenil, da so slike nedvomno vredne.a3 
nraCisme je stelo 75 his in je bilo podobno kupupodirajoCih se stavb, kot da bi utrpelo obleganje.a4 NekoC je v njem zivelo 281 druzin, leta 1803 pa le se 75.a5Jd veCjih stavb je Breckerfeld omenil vo­jasnico v bivsi rezidenci kneza Auersperga in zupnijsko cerkev, ki se ni bila dokonCana.
ikofovsko mesto Piman je imelo 48 his in pri­blizno 500 prebivalcev. Posestvo je verskemu skla­du prinasalo letno rento v visini a000 goldinarjev. 
a2 nre verjetno za rokopis, ki ga je v Erbergovi zapusCini nasel in popisal tudi Arnold Luschin pl. Ebengreuth iz nradca, ko je leta 1878 popisal pomembnejse rokopiseiz biblioteke Jozefa Kalasanca Erberga zaradi prodaje njegove zapusCine. Luschin je ocenil, da gre domnevno za misal iz 15. stoletja. Umek, Erbergi in dolski arhiv,str. 39.Kje je rokopis danes, ni znano.
a3ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 25. 7. 1803. nre za zna­
menite freske oincenta iz Kastva iz konca 15. stoletja.a4ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 25. 7. 1803.a5 Podobne podatke navaja tudi zoff. zoff, Historisch, 

1808, 3. del, str. 80 (navaja 388 prebivalcev). 


o Pimnu se je Breckerfeld mudil 28. avgusta 1803, ko je se jezdil do oepiskega jezera, Brda, Belaja in nazaj v Pazin. o Pimnu ni nasel niCesar zanimi­vega, paC pa je z obzalovanjem zapisal: "oidelsem, da je bila Istra sreCnejsa dezela in da se za­vistni Casi njene sreCne blaginje, ki so se razpo­znavni v razvalinah, ne morejo povsem izbrisati. oidel sem prastari skofovski sedez, ki nosi v sebiobelezja prastare preprosCine krsCanstva od Casov velikega Konstantina pa vse do nedavne vladavine Jozefa II. In sedaj mesto povsem nenaseljeno pla-Cuje ceno razpada, medtem pa se 4000 goldinarjev skofovske rente odnese iz dezele in denar se toliko 
aa
manjkrozi v tejrevni Istri."
Mestece ainjan je premoglo a2 his, izmed ka­terih je bilo le 35 obljudenih, ter stelo 187 pre­bivalcev. oeprav so ga topografi imenovali mesto, po Breckerfeldu tega imena ni bilo veC vredno, sajni imelo veC obrambnih stolpov in obzidja. Naj­lepsa hisa v mestecu je bila Radanovimeva hisa. Zupnija ainjan je stela 1157 prebivalcev. Za zupno cerkev iz leta 1755 je napisal, da je zelo lepa. 
Belajje bil poletni dvorec knezov Auerspergov in del obseznega Auerspergovega fidejkomisa v blizini oepiskega jezera. o dvorcu je Breckerfelda navdusila vinska klet, v kateri je bilo skoraj10.000 Cebrov (sodov)a7vina. oepisko jezero je v Casu Breckerfeldovega obiska merilo v sirino 3v4 ure hoje, v dolzino pa 3 ure hoje in je ustvarjalo zelonezdravo zivljenjsko okolje. Nad jezerom je pod gorsko verigo UCke stal razpadajoCi grad Kozljak (gakenstein), matiCna hisa grofov Barbo. oepiska vina je ocenil za najodliCnejsa v celi Istri; najboljsa so bila tista iz Brda in Kozljaka. 
a8
Nekdanjo pavlinsko opatijo Sv. Petra u iumije obiskal na zaCetku julija 1803. zrastov gozd, po katerem je naselje dobilo ime, je posekal verskisklad za prodajo ladijskega lesa. Breckerfelda jenavdusila lega opatije ter obdelana zemlja, nego­vane brajde, polja, bogata z ziti, travniki, presejaniz drevesi belih vrb in trepetlikami, nasadi murv, fig in vsakrsnih sadnih dreves.a9Aerkev, ki so joobnovili leta 1755, je bila se vedno lepa in ohra­njena, prizadel pa ga je pogled na zapusCen sa­mostan in hleve brez zivine. Posestvo je bilo oce­njeno na 27.000 do 30.000 goldinarjev, letno pa je prinasalo 2000 goldinarjev rente. Imelo je le 21 hub, izmed katerih je bilo 1743. leta 14 inkor­poriranih Pazinski grofiji. 
aaARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 3. 9. 1803. 
a7 Mera za vino predvsem na oipavskem. Uporabljala se 

je od 1a. stoletja do 1857. o 1a. stoletju je merila pri­
blizno aa litrov, ob prevedbi v dunajsko mero leta 1857 
pa 70,70 litrov. oilfan, Prispevki, str. 5a-57. a8Ukinjena v Casu Jozefa II. leta 1784. a9ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 11. 7. 1803. 
Zminjtrdnjava in zupnijska cerkev oziroma zvonik zupnijske cerkve 
Neko posebno nekoliko boljse zivljenje jeizzareval Zminj, za Pazinom najpomembnejse na­selje v Pazinski grofiji. Mestece je stelo priblizno 1000 prebivalcev in je imelo 207 dobro grajenihhis.70Breckerfeld je podrobno opisal hiso zminj­skega zupana Franca Rovisa. Zelo vseC mu je bila liCno urejena kuhinja, ki jo je primerjal z blesCe-Cimi sprejemnimi saloni. o njej so domaCini spre­jemali goste in se zabavali v dolgih zimskih ve-Cerih. JgnjisCe v kuhinji je bilo nekoliko dvig­njeno od tal.71ala so bila tlakovana iz neke vrste mozaika. osa namizna posoda in kavni porcelan sta bila razstavljena v vitrinah. o kuhinji ni bilo zaznati dima in zid je bil bolj bel in Cist kot v spalnicah. Na njem so bili izobeseni portreti zupa­nov, kanonikov, zupnikov, piCenskih skofov, pat­rov pavlinov. osaka premoznejsa istrska hisa jeimela na dvorisCu liCno cisterno, ki se je lahko zaklenila. Aisterne in roCni mlini za mletje zita so bili zaradi velikega pomanjkanja vode pravo raz­kosje. Breckerfeldov gostitelj Franc Rovis je pose­doval roCni mlin, ki je bil vreden veC kot 3000 goldinarjev.72 
Zminjska cerkev se mu je zdela lepa in pro­storna. Na njenih tleh je opazil nekajreliefnih na­grobnikov, izmed katerih je bil najstarejsi Jorga Krsanskega iz leta 1425, napisan v gotski pisavi inz druzinskim grbom. 
Bivanje v Istri je Breckerfeld izkoristil za obisk Pulja, ki je slovel po Cudovito ohranjenih rimskih spomenikih. Na konjskem hrbtu se je 25. sep­tembra 1803 odpravil v Pulj preko Zminja, Savi-Cente, oodnjana in Fazane. o Pulju so ga najbolj 
70Najbolj obljudeno mestece v Pazinski grofiji. Leta 1808 
je stelo 11a8 prebivalcev v 207 hisah. zoff, Historisch, 3. 
del, str. 89. 71 13. avgusta 1803 je pisal: "o tej susni dezeli dezuje
redko, izviri usihajo in potokov skorajni. Lazje se dobi 
merico vina kot nekaj kapljic vode, s katero so zelo
varCni. aukajso roCni mlini nujno hisno pohistvo, sicer 
bi zmanjkalo kruha.", ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 13. 
avgust 1803. 72ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 27. 8. 1803. 



zanimali rimski ostanki, o katerih je z navdu­senjem pisal: "Kajza ene Cudeze starega sveta sem videl v Pulju: maestralno areno, ki je ohranjena kljub 2000 letom propada, rimsko kopalisCe, Av­gustov tempelj, razvaline Dianinega templja, rim-ski slavolok in poleg lepo urejenega pristanisCa se stevilne druge lepote in razvaline."73Kaj veC o Pulju, razen o dragih gostilnah, ni pisal.74 
Ker se je v Istri mudil v poletnem Casu, ko jenadvse zivahno zaradi stevilnih letnih sejmov, jena njih spoznaval zanimive ljudi in obiCaje ter jihvelikokrat strnil v svojih opazovanjih. aako je 18. julija 1803 zapisal: "Z veliko radovednostjo obisku­jem tukajsnje cerkvene sejme." Jbiskal je sejme v Rukavcu, Pazinskih Novakih, Lindaru, Zminju inPazinu. Podrobno je opisal sejma v Pazinu inZminju. o Pazinu je bil letni sejem 2. avgusta. Jd 
a. do 11. ure zjutraj so bile pri vsakem oltarju v franCiskanski cerkvi mase. Prislo je veliko ljudi,tudi iz beneske Istre, vendar je bilo trgovskega blaga in zivine bolj malo.75Na stojnicah so v glavnem prodajali kruh, ovCetino in sadje. Bilo jele nekaj kramarjev in RibniCanov, ki so trgovali s siti, v zameno pa so domov nesli vino. 
Letni sejem v Zminju je bil povsem drugaCen. Breckerfeld je ocenil, da ga je obiskalo priblizno 1000 ljudi, v obtoku pa je bilo priblizno 25.000 lir.7aZa razliko od sejma v Pazinu je bilo tukajnaprodaj veliko blaga. Breckerfeld si je za 17 soldov kupil kozarec iz rozevine (zornglas). Na trgu se je seznanil s zupanom (podesta) iz Kan­fanara ter z beneskima plemiCema, grofoma aac­com in Bembom. Ljudstvo se je zveCer zabavaloob dezelni glasbi ter plesalo narodne plese. 
Breckerfeld se v pismih ni zadovoljil le z opisovanjem krajev in njihovih znaCilnosti, paC pa je z veliko radovednostjo opazoval ljudi in njihov znaCaj. Ko se je ob prihodu v Istro ustavil v Kastavu, so ga tam navdusili Liburni,77ki so bili zelo pobozni in vendar vedrega znaCaja. Za Istra­ne pa je med drugim zapisal: "Pri teh pogajanjih78 sem postal pozoren na genij Istranov. Jni so dobriljudje a delovni, vendar lahkotni pri delu, ker jim primanjkuje spodbude in nimajo nobenih moz­
73ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 30. 9. 1803. 
74 Pulj je podobno, tri leta pred Breckerfeldom, dozivelavstrijski potopisec Makimilijan Fischl. audi njega jenavdusila arena, vendar je bila zapusCena in zarasla s travo. Despot, Makimilijan Fischl, str. 314. 
75Breckerfeld je sejem primerjal s sejmi na Kranjskem, na katerih je bil znaten blagovni promet. ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 2. 8. 1803. 
7aARS,AS 730, fasc. 7a, Pazin, 27. 8. 1803. 
77Liburni so bili ilirsko pleme, ki je naseljevalo podroCjezahodne hrvaske obale (Kvarnerskega zaliva), severne Dalmacije in otokov. Sredi 2. stoletja so jih podredili Rimljani. o 17. in 18. stoletju se je za prebivalce ome­njenih podroCij uporabljal ta izraz, Ceprav niso imeli niCskupnega s prvotnimi Liburni.
78 Pogajanja o davCni regulaciji. 
79
nosti za nagrajevanje njihovega dela."In dalje:"Istran ne bezi od dela, le nevesel je: Liburni so neutrudno marljivi, srCni, zivahni in zilavi. nledal sem nanje kot na dve povsem razliCni ljudstvi. o moji zavesti sta si tako razliCna kot Francoz inItalijan: Liburni so me povsem oCarali, Ceprav sem 
80
tudi Istranom naklonjen."
KritiCno je ocenjeval tudi izobrazenejsi in boga­tejsi del prebivalstva. Za duhovsCino je pripomnil, da ni bistroumna in se ne ukvarja z literaturo. Preostali izobrazeni svet ni niCesar ljubil bolj kot dobro oblozeno mizo, niso ga zanimale novosti ali znanost in nemalokrat tudi gospodarstvo ne. Po­sledica vsega tega je bila neka posebna odtujenost teh krajev. o pismu z dne 25. julija 1803 je potozil:"...tukaj se ne izve niC zanesljivega, niC novega:tukaj se zivi v neki doloCeni ravnodusnosti, ka­
81
krsne nisem opazil se nikjer."
Zakljucek 
Po veCmeseCnem bolj ali manjsreCnem bivanju v Istri je Franc Anton Breckerfeld oznaCil Istro kot dezelo, ki bi pri boljsi ureditvi lahko bila sreC­nejsa.82Kranjski plemiC, ki je bil ves Cas v ne­posrednem stiku s preprostim ljudstvom, je lahko le opazoval in opisal posledice veC stoletij traja­joCega gospodarskega in populacijskega nazado­vanja Istre. Beneski del se je dusil v razliCnihpredpisih in omejitvah oblastnikov, ki so izCrpavali mesta in se bolj podezelje. Avstrijski del je kot obmejna pokrajina, ki je bila v politiCnem smislu leprotiutez prodoru beneskega vpliva v avstrijskededne dezele, dolgo ostal v lasti dezelnih knezov. aoda ti so dajali v zakup plemiCem razliCnega iz­vora, v glavnem tujcem, ki se z istrskimi raz­merami niso dosti ukvarjali, medtem pa se jegospodarsko stanje temu primerno iz stoletja v stoletje slabsalo. Ko je v 17. stoletju Avstrija iz­gubila interes za Istro in jo celo ponudila v prodajo Beneski republiki, ki je nakup zavrnila, jeIstra prehajala iz roke v roko v glavnem ita­lijanskim plemiskim rodbinam. Stanje, kot ga je v svojih pismih in sestavkih opisal Breckerfeld, jebilo veC kot porazno, zato je bila zdruzitev Istre v Istrsko okrozje leta 1825 pozitiven premik naprej.
o tem smislu lahko Breckerfelda razumemo kot napovedovalca boljsih Casov, ki jih je Istra v svoji preteklosti ze dozivela. 
79ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 18. 7. 1803. 
80 Prav tam. 
81ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 25. 7. 1803. 
82ARS, AS 730, fasc. 7a, Pazin, 25. 7. 1803. 



oIRI IN LIaERAaURA 
ARS a Arhiv Republike Slovenije,AS 730 a nospostvo Dol, fasc. 7a, fasc. 121, fasc. 
124. 
LIaERAaURA 
Bertosa, Miroslav: Drustvene strukture u Istri od 1a.-18. stoljema. Drustveni razvoj u Hrvatskoj.(od 17. stoljeua do pocetka 20. stoljeua5(ur. Mir­jana nross), Zagreb : SveuCilisna naklada Liber, 1981, str. 127-152.
Bertosa, Miroslav: Migracije i antagonistiCke grupe:starosjedioci i doseljenici izmedu sukoba i suzi­vota. jugoslavenski istorijski casopis, 23, 1988, st. 3-4, str. 7-2a.
Bertosa Miroslav: Nemirne granice knezije (nrada u Drzavnom arhivu uoeneciji o graniCnim su­kobima i sporovima izmedu mletaCke Pokrajine Istre i Istarske knezije). Vjesnik historijskih ar­hiva u Rijeci i Pazinu 2a, Pazin-Rijeka 1983, str. 9-79.
Bratulim, ojekoslav: Urbari Pazinskog feuda (1a. stoljema). Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci iPazinu 8-9v19a3-a4, Rijeka 19a4, str. 129-204; 10, Rijeka 19a5, str. 245-290.
Bratulim, ojekoslav: Funkcije zupana u opminskim zajednicama na podruCju Pazinske grofovije (1a.-17. stoljeme). jadranski zbornik, 7, Pula-Rijeka 19a9, str. 147-1a0.
Aova, Ugo: La prima annessione dellYIstria ek veneziana al Litorale austriaco nel 1804 e lYUf­ficio circolare dell'Istria in Aapodistria. Acta Histriae III, Koper-Milje : Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko, 1994, str. 201-208.
Darovec, Darko: Pregled zgodovine Istre. Koper :Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko (Knjiznica Annales;1), 1992. 
De Franceschi, Aamillo: Storia documentata della Aontea di Pisino (a cura del figlio Aarlo). Atti e memorie della Societu Istriana di archeologia e storia patria, Nuova serie, zv. 10-12, oenezia19a3.
Despot, Miroslava: Makimilijan Fischl o Istri 1800. godine. jadranski zbornik, 11, 1979-1981, Pula-Rijeka 1983, str. 309-317.
Faber, Eva: oom Schicksalsverlauf einer nrenz­region in der Neuzeit am Beispiel Istriens. Carinthia I, 187, Aelovec 1997, str. 283-32a. 
zerkov, Zlatko: Prinosi za upoznavanje nasih sta­rih mjera za duzinu i povrsinu. Zbornikhistorijskog zavoda jugoslavenske akademije, 8, Zagreb 1977, str. 143-215.
zoff, zeinrich neorg: Historisch7statistisch7topo­grafisches memelde vom Herzogthume Krainund demselben einverleibten Istrien: Ein Bey­trag zur Velker 7und Lenderkunde, 3. del: Be­schreibung Innerkrains oder des Adelsperger Kreises, zu Ielchem auch Istrien gehirt, Lai­bach, 1808. 
zolz, Eva: J uvozu vina na Kranjsko in o nje­govem ponarejanju v prvi polovici 19. stoletja. Dezela refoska (vinogradnistvo in vinarstvo slovenske Istre5, Koper : Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko (Knjiznica Annales; 10),1995, str. 149-1a0. 
zolz, Eva: Janez oajkard oalvasor: Slava voj­vodine Kranjske. Peti del: Istra, Stari krajepisiIstre(ur. Darko Darovec), Koper : Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko : Znanstveno-raz­iskovalno sredisCe Republike Slovenije : Pokra­jinski muzej (Knjiznica Annales majora), 1999, str. 173-2a4. 
JuriCim oargo, Daniela: J odnosih kranjske dezelein habsburske Istre v kranjskih virih 1a. stoletja. Annales, st. 14 (Series historia et sociologia a),Koper 1998, str. 1a7-178.
Labinjan, naliano: Razvojskolstva u Pazinu a pri­log za povijesnu sintezu. Pazinski memorijal13, st. 19, Pazin 1989, str. 179-209. 
Mal, Josip: Breckerfeld Franc Anton. Slovenskibiografski leksikon, 1, Ljubljana 1925-32. 
Mitis, Silvio: La Aontea di Pisino dal decimosesto al decimonono secolo. Atti e memorie della Societu Istriana di archeologia e storia patria19, fasc. 1, Parenzo 1903, str. 5a-14a. 
Smole, Majda: mrascine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana : Drzavna zalozba Slovenije, 1982. 
Umek, Ema: Erbergi in dolski arhiv. Ljubljana :Arhiv Republike Slovenije, 1991. 
Umek, Ema: Breckerfeld Franc Anton. Enciklo­pedija Slovenije, 1, Ljubljana 1988, str. 3a3. 
oilfan Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Slo­venskem s posebnim ozirom na ljubljansko me­ro. Zgodovinski casopis, 8, st. 1-4, 1954, str. 27­8a.
Zontar Joze et al: Uprava itajerske, Koroske, Kranjske in Primorja 1747v48 do 1848. Prirocnikiin karte o organizacijski strukturi do 1/18(ur. Joze Zontar), nraz-Klagenfurt-Ljubljana-nori­zia-arieste, 1988, str. 7a-92. 




ZUSAMMENFASSUNG 
DieReiseFranzAntonvonBreckerfeldsnachIstrienieJahre1n0o 
ImJahre1803reistederKrainerAdeligeFranz Anton von BreckerfeldimAuftrag der Krainer Landstinde nach Istrien mit der Aufgabe, dieSteuerrektifikation frr dasnebiet dernrafschaftPazin(Mitterburg)durchzufrhren. DerEindruck, denIstrien aufihnmachte, und interessante Er­lebnisse aus derZeitseines AufenthaltsinPazinhielterinseinen Briefen an J.K.ErberginLjub­ljana fest, ferner in zandschriften mit Be­schreibungenistrischerJrteund BriuchesoIieinzahlreichen Abschriften istrischer Epitaphe. Er reistemitderKutschevonLjubljanarberLogatec, Planina,Postojna,Zagorjeund KastavnachPazin. 
InPazinIohnteerimSchlo/und nahminseiner Freizeit an oeranstaltungen frr Iohlhabende Kreise teil, besuchteJahrmirkte und oolksfeste, IanderteinderUmgebungund begabsich aufdem Pferderrcken nach Pula. Bei den Steuer­rektifikationsarbeiten lernte er die Armut der istrischen Bevilkerung kennen, ferner veraltete Produktionsformen, schlechte oerIaltung der nrterund zahlreicheandereProblemederbiuer­lichen Bevilkerung. Die schIere Iirtschaftliche Situation,dieBreckerfeldvorfand,IarFolgeeiner jahrhundertelangen Iirtschaftlichen und demo­graphischen RrckentIicklung Istriens unter dem venezianischen LiIenund demisterreichischen Adler. In einer Schrift, die er anli/lich der oereinigungdesehemaligenvenezianischenIstrien mitisterreich verfa/te, setzte er sich frr eine einheitlicheoerIaltungderzalbinselund ihren Anschlu/ an dasLaibachernubernium ein und unterbreiteteeinigeoorschligefrrdieEntIicklung deristrischengirtschaft.