— 229 —
Dolžnik, kateremu je "bilo v razsodti na voljo dano, izročiti upniku v določenem času kako stvar, ali pa plačati mu vrednost iste stvari, ne izguti pravice izbora, če prav ni plačal vrednosti reči v določenem času.
z razsodbo od 16. avgusta 1880, št. 4518, je c. kr. okrajni sod vodnjanski mej družim kot pravico spoznal:
1) Tožiteljici Dinki D. pripada v imenu njenega dolžnega deleža po rajncem njenem očetu Ivanu D. šesti del njegove zapuščine, popisane in cenjene v inventarji de pr. 17. oktobra 1873, št. 4856 pod B., s plodovi vred od 16. marca 1873 naprej;
2) vsled tega ima se v 14. dneh pod eksekucijo in po sod-nijskej poti razdeliti ostalina pokojnega Ivana D. ter odkazati in odstopiti tožiteljici šesti del iste zapuščine s plodovi vred od 16. marca 1873 do dne, ko jej bode isti delež odkazan: to vse pa le tedaj, ako bi toženec tožiteljici v istem času pod jednako posledico ne plačal vrednosti šestega dela vprašavne zapuščine po sodnjej cenitvi, s 6°/,, obrestmi vred od 16. marca 1873 naprej tekočimi.
— 230 —
Ker toženec tožiteljici v odločenem času njenega deleža ni I)lačal, zaprosila je tožiteljica, da se izvrši razsodba od 16. avgusta leta 1880, št. 4518, v smislu njenega prvega členka. Ta prošnja je bila uslišana z odlokom od 8. marca, 1881 št. 1235. — Mej tem je pa toženec hotel plačati tožiteljci njeni del v gotovem denarji, in ker ona ni hotela plačila sprejeti, položil je toženec 367 gld. 52 kr. v svobodno tožiteljice razpolaganje s prošnjo, da naj se dovoljena eksekucija začasno ustavi. Tudi to prošnjo je C. kr. kotarski sod uslišal in položivši omenjeni znesek v sodnijsko shrambo razpisal je dan, pri katerim naj bi se imelo obravnavati, ako in na koliko se ima dovoljena razdehtev izvi-šiti.
Tožiteljica misleč, da je toženec, ker jej ni v odločenem času plačal njenega deleža v gotovem denarji, izgubil pravico izbora, ter da je ona vsled tega pridobila pravico lasti do šestega dela zapuščine svojega pokojnega očeta, vložila je torej rekurz proti zadevnemu odloku od 23. marca 1881, št. 1491. Predloživši ta rekurz visocemu c. kr. višjemu sodišču podpiral je prvi sodeč svoj odlok s temi razlogi:
Z razsodbo od 16. avgusta 1880, št. 4518, bil je rekuren-tinji priznan dolžni delež po njenem ranjcem očetu: ali ob jednem bila je tožencu pridržana pravica, da se sme odtegniti dolžnosti, po katerej je imel odkazati in odstopiti tožiteljici šesti del očetove ostaline s tem, da jej plača vrednost istega dela po sodnjej cenitvi s pripadki vred v gotovem denarji. Če prav je bil z navedeno razsodbo odločen rok 14. dni za izvrševanje take pravice, vender ni bilo z isto razsodbo izrečeno, da toženec izgubi vprašavno pravico, ako bi se je za časa ne poslužil. Ta pravica izbora ima toliko časa ostati izvršilna, dokler ni razsodba izvršena z odka-zanjem in prodanjem priznanega dolžnega deleža v naturi, in to tem več, ker ima po §. 784 obč. drž. zak. in po dvornem dekretu od 31. januvaija 1844, št. 781, nujni dedič pravico, zahtevati svoj nujni delež v gotovem denarji po sodnej cenitvi in ker nima tak dedič nikakeršnih pravic do pojedinih ostahne stvari. Toženec je hotel plačati tožiteljici njeni nujni delež v gotovem denarji, predno je bil tožiteljici dolžni delež v naturi odkazan, ker je ravno v sodišče položil na prosto tožiteljice razpolaganje 367 gl. 52 kr., kateri so bili sprejeti in dejani v sodnijsko shrambo. Obravnava sama pa
— L31 -
bode dokazala, ako bode ta svota zadostovala za pokritje tožite-Ijičine terjatve ter dokazala, ako in na koliko se bode dovoljena eksekucija izvršiti smela.
C. kr. višje sodišče tržaško potrdilo je z odlokom od 17. junija leta 1881, št. 2134, odlok prvega sodnika iz naslednjih
razlogov:
Uvaževaje, da je z razsodbo od 16. avgusta 1880, st. 4518, bila tožencu pridržana pravica, da sme plačati rekurentinji vi-ednost njej priznanega nujnega deleža v denarji, mesto da bi jej izročil v naturi šesti del ostaline rajncega očeta ter da je on tudi s prošnjo od 23. marca 1881, št. 1491, v prosto rekurentinje razpolaganje položil 367 gld. 52 kr., kateri nadomestuje vrednost njenega deleža s pripadki vred;
uvaževaje, da je namen eksekuciji samo ta, da se preskrbi verovniku pokritje njegove terjatve ter da se po tem takem ne more dolžniku zanikati pravica, da ne bi se mogel osvoboditi eksekucije s polagom onega, kar dolžuje, kadar se upnik brani sprejeti ponujeno mu svoto;
uvažavaje, da je bilo zaprošeno in dovoljeno samo začasno ustavljenje razdelitve ostaline pokojnega Ivana D., potrdil je nad-sodni dvor prvosodnijski odlok. T.