r 5 PoStnina plačana t gotrtnL Leto XIX., šl Tb UpravniStvo Ljubljana, tLalljeva 6 — Telefon St 8122. £23. 8124, 8125 3126. Inserata) oddelek: Ljublana, Selen-burgova ul. — TeL 3U2 ta 2492. Podružnica Maribor: Gnjskl trg T. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenjva ulica t. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zarodih: LJubljana St. 11.842, Praga «alo 78 180 Wien St 105541. fjnr / •U5J0 Ljubljana, petek 1. aprila 1938 J^ ' Zi Celia 2 Bit» Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Bolgarske volitve Preteklo nedeljo so se zaključile volitve v bolgarski parlament. Volitve so se vršile v obrokih vse m?r*ne nedelje, Tsako nedeljo v dveh okrožjih. Za zadnjo nedeljo je preostalo še sofijsko okrožje s Sofijo samo. >clj?.rija ima Lredaj o v parlament, i:< 'jen po povsem novih načelih in temu primerno sestavi ~n. kakor še ni bil nobeden dosedanjih. Po dolgih osmih letih ** pimela država zopet volitve, a po štirih' letih ima z pet svoje *rr odno skupščino. Formalno se tedfJ 'r »a-.aj v parlament mi sistem, k*kor *>> t* po vrsti obetale vlade ali pK- szai nji- hovi p -dstavniki Deja:isko je situacfjì vencì-^t le nekoliko komplicirana. ";5osehro značilno je, da si tako via 'a kakor ijozir^ija la stita zmago v voütvah. Ob r fr; M ta. da sta zmagali, to se p avi, d tic. pripada večina izvoljenih noshr.*' -ko s tudi na koncu por.ivV"? • s-k? . kako-smo jo opazovali ves v ec. P vsaki r edel ji so objavi": krog izide volitev z navedbami, da ie vlada dobila ' čino mandat-,/, ' cončmi rezultati, . jih je vlada p ; 'lrar -azgla-sila, pripovedujejo isto. Gü 160 oslar -cev. kolikor jih šteje novi parlamene, pripada vladi 109, a opoziciji ostalo, torej niti ne cela tretjina. Vlada razpolaga potem takem z zadostnim .številom poslancev, ca si zasigun? potrebno večino in se s tem zavaruje tudi po parlamentami poti Opozicijski viri pa predstavljajo situacijo, kakor pred mesecem po posameznih delnih volitvah tudi sedaj ob koncu bistveno drugače. Najbolje ka-rakteriziramo razliko, ako navedemo opozicijska zatrdila, da ima vlada za seboj le 67 poslancev, a opozicija nič manj ko 93. Razlika med vladnimi in opozicionalnimi navedbami potemtakem ni majhna. Kako si je razlagati toliko nesoglasje in kako je dejansko s stvarjo? Prav za prav je stvar preprosta Problem je v tem. da se še ne da zanesljivo reči. kdo je vladni pristaš in kdo ni. Vlada sploh ni stvorila svoje stranke, marveč je podpirala določene kandidature ki pa so ostale osebne Saj je bila poglavitna vladna taktika da ni pripustila volilnih lisi in ne agitacije političnih kolektivov da rabimo ta moderni izraz marveč je smel samo vsak kandidat osebno agitirati zase Zato pa se je vlada nobrigala da je dobila pristanek kandidatov na svoj program, za •;vojo politiko Kandidati so se temu vabilu odzivali izdatno ter dajali vladnim faktorjem izjave, da bodo v bodočem -irlamentu po^niraP stremljenja in po-tiko vlade Take iziave pa so dajali and^dati raznih vrst poleg takih, ki losedai sploh niso nastopali v politicherò življenju in se torej niso uveljavljali v nobeni nekrlanrh strank tudi taki ki In'aio za sedai že ver ali manj politične nr^teklosti ir» ki so bili že aktivni oripadniki te ali one politične stranke In tu prične negotovost Kdo med kandidati je napravil svojo »zaobljubo«, je podal svojo izjavo le. da s tem pridobi možnost vstopa v novi parlament, a kdo se je zares priključil zamisli vlad-nrga tabora in sprejel smernice vladne politike trajno in iskreno? V presoji situacije s tega vidika se tedaj razlikujejo opozicionaln' od vladp Njihove perspektive za bodočnost so si različne v razmerju s tem kakršno vero dajejo kand'datom ki so izšli kot zmagovalci iz volilnega boia Zato se bn nrava slika pokazala šele takrat ko se bo sestal in konstituiral novi parlament, kar se pričakuje po dosedanjih dispozicijah za mesec maj. Volilni izidi so interesantni še v nekih pogledih. Opozicijska poročila med volitvami so trdila, da so vladni faktorji ovirali pri kandidaturi in agitaciji zlasti vodilne politike najbolj opozicional-nih političnih skupin odnosno strank. Vodilni zemljedelski kandidati so le v majhni meri uspeli s kandidaturami. Ako šteje nova zbornica, kakor trdijo opozicionalci, okrog 40 poslancev zem-Ijedelskega tabora, je seveda veliko vprašanje, kako se bodo obnesli v bodoči politiki brez dosedanjih voditeljev. Podobno je pri drugih strankah. Izvoljen je tudi Aleksander Cankov, ki je že ponovno pletel vezi do vladajočih krogov v Sofiji. On je še vedno glavni predstavitelj avtoritarnega pokreta v Bolgariji in bile so situacije v teh štirih letih, ko se je zdelo, da se mu bo posrečilo uvrstiti se v režim Na drugi strani je značilno, da je podlegel Kimon Georgijev, vodja prevrata v maju leta 1934 Tudi nekateri drugi nedavno še vodilni politiki so podlegli v volilni borbi ali sploh niso mogli kandidirati spričo posebnosti volilnega reda. Zbornica močnih osebnosti, vsaj ne močnih političnih osebnosti se novi parlament najbrž ne bo mogel imenovati. Na osnovi vsega tega se zdi. da se pričakovanja opozicije ne bodo uresničila, pa da vlada ne ho imela posebna težave z obvladovanjem nove zbornice. Politične smernice, ki so odločilne za •edanil režim, kakoc za dosedanje via- n > PRAŠKA VLADNA KOALICIJA PROTI ZAHTEVAM AVTONOMISTOV Tako v senatu kakor v poslanski zbornici so se Slovaki, člani vladne koalicije, odločno izrekli za češkoslovaško skupnost Praga, 31. marca. b. Včerajšnja seja senata je potekla v znamenju odločne izjave, ki jo je bivši minister prosvete dr. Stefanek prečita! ne le v imenu slovaških republikancev, temveč tudi v imenu vladne koalicije kot odgovor na izjave sudet-skoneanške stranke, madžarskih strank in Hlinkove klerikalne stranke v parlamentu in senatu, ki so izzvenele v smislu zaiiteve po priznanju avtonomije Slovakom in vsem narodnim manjšinam v državi. Izjava vladne koalicije ugotavlja predvsem, da ni treba vladi v pogledu zaščite prav ničesar prikrivati. Njena manjšinska politika lahko prenese sleherno kritiko in kontrolo. Dočm je ministrski predsednik dr. Hodža v svojem poslednjem govoru po radiu izrecno napovedal kot nov dokaz vladne dobre volje kodifi-kacijo vsega manjšinskega prava v ČSR, se izjave navedenih opozicionalnih strank i te pozitvne napovedi ne dotikajo ni tj z ! emo besedo in je ne jemljejo niti na zna-^ nje. Značilno je nadalje, da zahtevajo av- tonomijo strank, ki so po bistvu svojega pokreta izrazito centralistične tn povsem totalitarno usmerjene. Dr. Stefanek je začel čitanje izjave vladne koalicije z odločno odklonitvijo opozicionalnih zahtev. Zastopniki sudet-ske nemške stranke, madžarskih strank in Hlinkovh klerikalcev niso upravičeni govoriti v imenu svojih narodov, temveč kvečemu v imenu svojih strank, nekateri izmed njih pa niti tega ne. V vrstah Hlinkove ljudske stranie je na primer polno republiki zvestjh državljanov, ki se dobro zavedajo, da lahko samo v demokratični češkoslovaški dosežejo maksimum svojih narodnih, državljanskih in socialnih svoboščin ter gospodarskega uspeha Demokratična Češkoslovaška ni pripadnikov nobenega naroda nikdar zatirala, pač pa lahko s ponosom kaže na svoje dvajsetletno delo v tem pogledu. V dokaz svoje dobre volje vlada prav sedaj nadaljuje delo sporazumevanja. Pritožbe, ki so jih navedene stranke iznesle, ne slone na notranjih razmerah v državi, temveč predstavljajo samo 'zigravanje mednarodne konjunkture, ki se jim zdi sedaj ugod- Pred odločilnimi dnevi na Madžarskem Napoveduje se „močna desničarska vlada" — Novi izpadi proti Daranyjevi vladi Hndimpešta, 31. marca. b. Vladni »Peste r Lloyd« objavlja uvodnik pod naslovom: »Močna vlada«, v katerem poudarja meri drugim: Prav nič se ne pomišljamo Izjaviti, da smo pripravljeni slediti odločno desničarsko usmerjeni vladi, ker zahtevajo sedaj tako vlado od nas novi časi. Ta vlada naj bi imela na vodilnem mestu nekaj ljudi poguma in voditeljskih sposobnosti, izobrazbe in znanja, poleg tega pa primerno dozo odgovornosti za ohranitev zgodovinsko utemeljenega reda, ki je podan v madžar-kem gospodarstvu. Madžarski narod mora v tej usodni uri, ki krije v sebi prav toliko nevarnosti kot dobrih obetov najti moža, ki nas bo znal obvarovati pred avanturami. Prišli smo do usodnega razpotja v sveji zgodovini. Ako se v tej uri ne bomo znašli, potem bo prišel polom na onem vrhu. do katerega smo se povzpeli v 20 letih naš^ea neumornega notranieea dela Zato zahtevamo v imenu 12 miliionov Madžarov akt vno in močno vlado desnice. Na včerajšnji seji parlamenta je vodja madžarskih demokratov zelo ostro napadel vlado. Svaril je pred sleherno reakcijo in nakazal potrebo demokratične ureditve države. Ta potreba naj postane program prav sedaj, ko se zdi, da povsod okoli prevladuje surova sila. čim večja pa je ta sila, tem pomembnejša postaja vloga onih držav, ki izbirajo demokratično vladavino. Vlada naj končno izda svojo barvo! V ta namen pa naj najprej v svoji 3tranki napravi red. Prišla je usodna ura, ko mora opozicija zaklicati ministrskemu predsedniku: Le pogumno na delo! Vlada bo podala oroeramatično izjavo Budimpešta. 31. marca. h. V opozicionalnih krogih se zatrjuje, da bo vlada ob koncu tedna pedala programat čno izjavo, po kateri pričakujejo razčiščen je političnega položaja. Slej ko prej vztrajajo vsi v prepričanju .da ne more bitj govora o tean. da bi se sedanje politične razmere sedaj spremenile. Kam jadra Rumunija Za zunanjo politiko merodajen kralj, v notranji politiki poostritev dosedanjega kurza Bukarešta, 31 marca b. Rekonstrukcijo vlade patriarha Mirona Christee tolmačijo v poučenih krogih v smislu nadaljevanja dosedanjega vladnega kurza Vlada le snoči objavila proglas na narod, v katerem pravi, da ie prejšnja vlada izvršila precejšnjo spremembo pri reševanju važnih državnih vprašanj, posebno s tem. da ie izdelala novo ustavo, ki so jo z velikim navaušeniem sprejeli vsi Rurnuni. Novi ka-binet nai bi začel s konstruktivnim delom. V ta namai je bil sestavljen homogen in dinamičen kabinet, v katerega 6o bile pozvane tudi mlajše sile. Nova vlada bo predvsem skušala reformirati državni aparat po načelu racionalizacije državne uprave in bo predvsem skrbela, da spravi v državno službo za nežive ljudi. Izvedla bo boljšo krajevno in centralno upravo, večjo odgovornost pa bodo dobili šefi javnih oddelkov v resoru finančnega ministrstva in bo ukinjen tudi vsak političen vpliv. Vlada bo začela tudi na go spodarskem polju načrtno delo. Ustanovlje ni bodo stalni gospodarski svati, v katere bodo za člane prišli najboljši gospodarski strokovnjaki. Ta svet bo izdelal dalovni program za dobo več let. Kar se tiče posa meznih ukrepov, bo vlada skrbela posebno za to, da dvigne ugled vojske, da povzdigne gospodarstvo z zboljšanjem prometa in da tudi na socialnem polju pokaže svojo delavnost. Največjo pažnjo to posvetila kmetom, prav tako pa tudi delavcem vseh strok. Zunanja politika bo še nadalje stremela za tem. da se ohrani dosedanje prijateljstvo z nekaterimi državami in da se okrepi mir. Ta politika bo osnovana na podlagi tradicionalnih zvez in prijateljstev. Zunanja politika se bo ravnala oo direktivah vladarja samega Ustanovitev kronskega sveta Danes sta bila izdana dva važna odloka. Po prvem se je ustanovil tako zvani kronski svet, čegar članom se je zagotovil mi- de od leta 1934. dalje, niso take prirode. da bi pripuščale omahovanje v situacijah» kakor je nastala z izidom volitev Vse lam govori za to, da bo bodoči par- rei. vršil nalogo in vlogo ki mu jo jfirizbrala in določila vlada, ko se je cjl-^čila. da v tej obliki obnovi parlarne ni sistem v Bolgariji nistrski položaj. Po drugem so bile ukinjene vse obstoječe stranke, katerih delo je v ostalem že dva meseca počivalo. V kronski svet so bili doslej imenovani patriarh Miron Christea. maršal Averescu, i maršal Prezan. general Va'toianu, Vajda Voevod. Mironescu, Jorga. dr. Angelescu. bivši minister Tatarescu, Argetoianu in general Bali Z dekretom, po katerem so bile ukinjene vse stranke, je bil predviden novi zakon o ; političnih organizacijah, ki bo izdan že v kratkem Razen strank pa so bila razpušče-na tudi vsa društva in organizacije, ki so imele značaj političnih pokretov. Danes je bil objavljen končno tudi dekret, po katerem je položaj resornega ministra inkompatibilen s funkcijo guvernerja rumunske narodne banke. Izdan je bil radi imenovan ia dosedanjega guvernerja te banke Constantinesca za ministra trgovine in industrije. Glede na to je pričakovati, da bo že jutri imenovan novi guverner emisijske banke. Francoska sodba o novem režimu Pariz, 31. marca. o. Spremembe v romunski vladi 90 zzvale v tukajšnjih političnih krogih precejšnjo pozornost. Politični krogi naglašajo, da Je bil novi ru-munsfki zunanji min ster Comnen Petare-scu nekoč poslanik v Berlinu, kjer sj je pridobil posebno prijateljstvo Hitlerja, na drugi strani pa jih tolaži dejstvo, da Je prevzel resor za vojsko, mornarico n letalstvo bivši vojaški ataše v Parizu Te-odorescu, ki je znan kot velik zagovornik fnancoelkitMrumunskega vojaškega sodelovanja. V levičarskih krogih so se pojavila zanimiva zatrjevanja, po katerih dve tret-j ni romunskega naroda sjmpatizirata z »železno gardo« Codreana. Ti so splošno prepričani, da je sedanja vlada le prehodnega značaja to da je treba pričakovati v kratkem proglasitev eikstremnega nacionalnega režima. Po sestavi rumunske vlade sklepajo pariški politični krog", da se Je kralj Karol odločil še aktivneje poseči v politiko in si do kraja zagotoviti glavno besedo glede na nadaljnji razvoj notranjepolitičnih razmer v Rum uniji na. Zaradi tega odklanjajo stranke vladne koalicije zahteve avtonomistov in izražajo ponovno svoje zadovoljstvo z vladno Izjavo z dne 4. marca. Izjava senatorja dr. Stefaneita Je bila sprejeta od vseh vladnih senatorjev z velikim odobravanjem. Za dr. Stefanekxxm je dobil besedo nemški komunist dr. Kreibich, ki je odločno nastopil proti priznanju avtonomije sudetskim Nemcem. Med njegovim govorom so senatorji sudetsko nemške stranke zapustili dvorano. Danes se je sestal na sejo tudi parlament. V njem je poslanec Ursjny preč tal v imenu vladne koalicije enako izjavo kakor včeraj dr. Stefanek v senatu. Kakor dir. Stefanek, ' tako tudi Ursiny pripada slovaškim republikancem (agrarcem). ki sodelujejo z vlado. S tem je hotela vladna koalicija še posebej podčrtati, da zaHlin-ko n: kakor ne sto j j ves slovaški narod. Manifestacija v poslanski zbornici Praga, 31. marca. h. V poslanski zbornici je danes zastopnik Slovakov v vladni koaliciji poslanec Ursiny prečita! daljšo izjavo, v kateri slovaški poslanci protestirajo proti temu, da Hljnka nastopa in govori v imenu vseh Slovakov, ker zastopa-samo manjšino v narodu. Velika večina Slovakov ni za Hlinko in njegovo stranko. Slovaški poslanci izjavljajo, da niso v nobeni zvezi s propagando za avtonomijo, ker so življenskj pogoji naroda urejeni v okviru skupne države in po ustav".. Zato se popolnoma strinjajo z izjavami, ki jih je glede ureditve narodnih manjšin podal ministrski predsednik dr. Hodža Med burnim odobravanjem in klici »Naj živi češkoslovaška skupnost«, je poslanec Ursiny zaključil svoja izvajanja. Novo angleško svarilo patru Hlinki Praga, 31. marca. b. »Lidove Noviny« poročajo, da je znani angleški publicist Scotus Viator (Seaton Watson) poslal te dni patru Hlinki zaradi njegovega paktiranja z Madžari in Nemci drugo brzojavko naslednje vsebine: »Domnevam, da je bila moja prva brzojavka napačno razumljena. Pod združeno slovaško fronto si predstavljam najširše sodelovanje vseh slovaških strank v vladi za zavarovanje narodne varnosti.« Hlinkov »Slovak« piše, da je Hlinka na prvo brzojavko Scotusa Viatorja odgovoril v tem smislu, da ni v čsl. parlamentu razen slovaške ljudske stranke nobene druge stranke, ki bi stala na stališču slovaške narodne individualnosti in da se zato z drugimi strankami ne more sporazumeti za iz-vojevanje slovaške avtonomije. Blumove težave Zaradi finančnega zakona, ki bo danes predložen par lamentìi, so nastali novi politični zapletljaji v Franciji zopet samo prehodna vlada, ker položaj za nacionalno unijo po splošnem naziranju še ni popolnoma zrel V marsikaterih krogih trdijo, da so zaradi na\ideznega omiljen ja v zunanje-političnih vprašanjih psihološko boljše razmere za to. kakor so bile v dnevih zavzetja Avstrije. Pariz, 31. marca. b. Z veliko napetostjo se pričakujejo sklepi Blumove vlade glede novih finančnih zakonov, ki bodo jutri, ako jih vlada danes dokončno odobri, predloženi parlamentu. Dasi o novih zakonih niso še znane nobene konkretne podrobnosti, še vendar govori, da bo vlada v njih zahtevala vsaj nekatera omejena pooblastila. Te govorice so se razširile v zvezi z neko izjavo podpredsednika vlade Daladiera deputaciji radikalne stranke, da so vladi nujno potrebna vsaj nekatera časovno in stvarno omejena pooblastila. Ker pa se sicer o vsebini teh pooblastil še vedno nič ne ve, bi se dalo soditi, da se niti vlada ni še sporazumela glede končnega besedila finančnih zakonov, ki naj jih jutri predloži parlamentu. Prav zaradi te nejasnosti se seveda razširjajo čimdalje bolj vznemirljive govorice, kakor na primer ona o uvedbi devizne kontrole, ki je največje strašilo za veliko večino Francozov. Iz poučenih krogov pa se doznava, da vlada na kaj takega ne misli, četudi uvedba nekakšnega kontrolnega sistema ni več izključena. Pri tem pa bi ne šlo za devizno kontrolo, temveč samo za določbo, da bi francoska narodna banka ne bila več dolžna v notranjem prometu izdajati zlata za devize, kar bi seveda pomenilo prikrito uvedbo dvojne denarne vrednosti in prikrito onemogocenje izvoza kapitala v tujino, ne da bi bil istočasno prepovedan tudi povratek kapitala domov. Na področju produkcije pričakujejo v poučenih krogih spremembe določb o delovnem tednu in uvedbo določb o povečanju delavnosti v vojni industriji. Na oborožitvene dobičke naj bi se zato uvedel poseben davek. Govori se tudi o možnosti uvedbe kontrole nad trusti, zlasti v težki industriji, ter o novih notranjih posojilih, vendar so to predvsem ugibanja. S političnega vidika so zlasti v radikalnih vrstah zelo nasprotni sleherni zahtevi vlade po novih pooblastilih, ker so pred kratkim socialisti podobna pooblastila odklonili Chautempsu. Ker za. sedaj v finančnih krogih še ni opaziti nobene reakcije na zahteve levice glede pooblastil, domnevajo ponekod, da v finančnih krogih trenutno bolj računajo na Dadec Blumove vlade kakor pa na sprejem zahtev po pooblastilih. Seja vlade preložena na soboto Pariz, 31 marca. w. Seja ministrskega sveta, ki je bila prvotno določena za danes in nato odložena do jutri, je sedaj napovedana za soboto. Kakor zatrjujejo, je min. predsednik zaradi pogajanj za poravnavo stavke v kovinski industriji tako zelo zaposlen da doslej ni imel potrebnega časa, da bi izdelal potrebni osnutek, ki bi ga predložil parlamentu, pred tem pa dal ministrskemu »vetu v odobritev. Kriza neizbežna Pariz, 31. marca. h. Odgoditev seje ministrskega »veta nikakor ni poenostavila notranje-političnega položaja. Odločitev je bil« sicer odgodena, zato pa kriza ni nič manjša. V poučenih krogih še vedno računajo, da bo v kratkem izbruhnila vladna kriza in je le vprašanje, kdaj se bo to zgodilo. Danes zatrjujejo oficielno, da se že splošno domneva, da bo vlada zahtevala od poslanske zbornice skrajno omejena pooblastila. Nekaterim radikalno-socialističnim ugovorom, ki so v zvezi z zgodovino padca zadnje Chautempsove vlade, postavljajo socialisti nasproti trditve, da bi radikalni socialisti svoječasno po svojih zastopnikih lahko nadziral izvajanje pooblastitvenega ; zakona, kar socialistom ni bilo mogoče. Vladno krizo pričaku'ejo v političnih krogih s tem večjim nezadovoljstvom, ker nikakor ni gotovo, da bodo poskusi za rešitev prinesli razširjenje vladne podlage. Blu-ma bo t tem primeru najbrže zamenjala Ozadje Churchillovega obiska v Parizu London, 31. marca. b. Po informacijah iz poučenih krogov je bn poslednji obisk znanega angleškega konservativnega politika Winstona Churchilla v Parizu, za katerega je dal pobudo zunanji minister lord Halifax, zvezan z naslednjo uradno misijo: 1. Nasvetovati merodajnim francoskim političnim krogom čimprejšnjo sestavo močne vlade narodne koncentracije. V tem smislu se sedaj množe pozivi odličnih francoskih javnih delavcev iz vseh taborov, naj bi do sestave take vlade čimprej prišlo. 2. Razgovarjati se o morebitnem razširjenju angleško-francoskega sodelovanja v pravo vojaško zvezo. 3. Priporočiti Franciji utiditev njenega pakta z Rusijo, da bi se kasneje na tej osnovi pripravila tla za morebitno zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo. 4. V španski zadevi je Churchill priporočil francoskim krogom nadaljevanje dosedanje politike nevmešavanja, da bi se z drugačnimi namerami ne raz-dražila Italija. 5. Churchill je končno informiral pariške uradne kroge o dosedanjem poteku in vsebini angleško-italijan-skih razgovorov, v katere naj bi se vpletla tudi Francija, ki bi v primeru realizacije sporazuma med Londonom, Rimom in Parizom bila gotova, da bi tudi morebitna Francova zmaga v Španiji ne pomenila ni-kake nevarnosti za francosko južno mejo in njeno afriško posest. Za obrambo Švice Curih, 81. marca. b. V zvezni palači so se začela posvetovanja vodilnih osebnosti švicarskega političnega življenja o koncentraciji vseh sil v državi v obrambne namena. Včeraj so se sešli zastopniki vseh sedem v zveznih svetih zastopanih političnih strank, da ti sestavili skupni akcijski program za najnujnejše potrebe republik* Da gre za vprašanja, ki eo v zvezi s švicarsko obrambo, se razvidi med drugim iz dejstva, da }e posvetovanja včeraj in danes vodil vojni minister Minger in da eo bili pozvani na konferenco tudi vsi višji oficirji švicarskega generalnega štaba Atentat na Stalinovega sodelavca Moskva, 31. marca. o. Na moskovskem civilnem letališču je bil danes izvšen atentat na intimnega Stalinovega sodelavca in znanega ruskega vojaškega strokovnjaka Merklisa, ko je odhajal na neko inšpekcijsko potovanje. Motorji letala, s katerim je nameraval odpotovati proti vzhodu, »o bili že v pogonu, ko so počili trije streli iz revolverja in zadeli Merklisa iz neposredne bližine. Merklis je omahnil hudo ranjen v svoj sedež v letalu. Pilot je ostal nepoškodovan. Kljub takojšnji preiskavi atentator, ja doslej še niso mogii izslediti, ker je bilo tam okrog tik pred odhodom letala mnogo ljudi. Na Kremlju je atentat izval ailno vznemirjenje. Napetost med Mehiko in Severno Ameriko Washington, 31. marca. AA. Zunanji minister Hull je izjavil, da se bodo odno-šaji med Zedinjenimi državami in Meh'ko poostrili, če mehiška vlada ne bo pokazala dovolj razumevanja za zaščito ameriških državljanov, ki so lastniki petro-lejflkito vrelcev v Mehiki. Hull Je izjavil, da znaša vrednost ameriških terjatev v Mehiki okoli 200 mH&nov dolarjev. Naša vojna mornarica Iz govora ministra vojske in mornarice generala Marica na svečanostih v Splitu Kakor smo že včeraj poročali, so v sredo v Splitu spustili v morje torpedovko Zagreb, prvo večjo v Jugoslaviji zgrajeno vojno ladjo. Na svečanosti je govoril tudi minister vojske in mornarice armij&ki general Maric, ki je med drugim rekel: »Svobodna kraljevina Jugoslavija je postala velika in zedinjena ter je dobila tudi svoje morje. Preko njega je prišla v zvezo z vsemi kontinenti sveta in si otvorila nova pota za napredek in blagostanje. Toda samo s tem še ni postala pomorska, temveč samo obrežna primorska država z relativno dolgo obalo. Da postane tudi pomorska država, mora imeti naša kraljevina svobodo na morju in varnost za obalo. Imeti mora svojo mornarico. Zato za nas mornarica ni hiksus in parada, temveč naša nujna potreba, pogoj varnosti in obstanka. Iz teh razlogov so vse naše sile vperje-ne v to, da tudi v tem pogledu ne zaosta-nemo za drugimi narodi. Naša trgovska mornarica zavzema že vidno mesto, a tudi vojna mornarica dokončuje svoj program, počasi res, toda uspešno in sigurno. V kratkem časovnem razdobju se je okrepila z nekaterimi lepimi objekti. Leta 1931 je bil spuščen v morje naš ponosni »Dubrovnik«, prošlega leta v Nantesu bojni brod »Beograd«. danes je ponosno zaplul »Zagreb«, v kratkem mu bo sledila še »Ljubljana«. Te tri naše najnovejše vojne ladje, skupno z nekaterimi manjšimi, toda pomembnimi edinicami, se bodo pridružile »Dubrovniku« in znatno okrepile našo pomorsko silo. Lahko smo ponosni na ta uspeh, na današnjega tem bolj, ker smo z njim ne samo okrepili našo mornarico, temveč je bil novi brod izgotovljen v naši lastni ladjedelnici, zgrajeni po inciativi naših prijateljev Angležev in Francozov.« Minister se je nato zahvalil predstavnikom ladjedelnice ter vsemu njenemu urad-ništvu in delavstvu. Vtis Mussoiinijevih izjav Tako v Londonu kakor v Parizu so bile sprejete glede na sedanji mednarodni položaj z velikim zanimanjem Rim, 31. marca. p. V inozemskem kakor tudi v domačem tisku je snočnji Mussoli-nijev govor v senatu izzval živahne komentarje. Splošno naglašajo, da je Mussolini z namenom porabil priliko, da bi v sedanji splošni mednarodni napetosti obeležil položaj Italije in njen »vojaški potencial« ter s tem podal posredno izredno važne izjave, čeprav se je stvarno omejil le na podatke O obsegu in značaju italijanskih vojnih sil. Italijanski tisk predvsem poudarja, da je italijanska vojska sedaj nele ob izrednih prilikah kakor v času abesinske vojne, nego sploh pod enotnim vodstvom, ki je v rokah ministrskega predsednika. Da bi se dal tej okoliščini viden izraz, sta poslanska zbornica in senat včeraj tudi sprejeli zakon, po katerem sta bila krali in Mussolini imenovana za prva maršala italijanskega iffcperija Milanski »Popolo d'Italia« naglasa v svojem uvodniku, da je Mussolini s tem svojim govorom vlil vsem nasprotnikom Italije precejšnjo mero spoštovanja do njene moči ter tako posredno zagotovil svojemu narodu mir. Londonski glavni listi so Mussolinijev govor objavili na prvem mestu. V svojih kratkih komentarjih opozarjajo predvsem na italijansko letalsko silo Za Anglijo je to posebno velikega pomena, ker je zna- no, da ne razpolaga z zadostnim številom pilotov, ki jih zlepa tudi ne more najeti. Precejšen vtis je izzvala tudi Mussolinije-va ugotovitev, da je v Italiji na stotisoče delavcev zaposlenih v vojni industriji in da so vsi podvrženi vojaški disciplini, česar v angleških tovarnah orožja še od daleč ne poznajo. V Franciji so sprejeli Mussolinijev govor z veliko pozornostjo. Čeprav je Mussolini podal malone izključno tehnično bilanco italijanskega oboroževanja, pripisujejo pariški krogi njegovemu snočnjemu govoru vendar velik politični pomen, ker ga je imel v trenutku, ko v pariških levičarskih krogih govore o potrebi francoske vojaške intervencije v Španiji. Politični krogi poudarjajo: Ce kdo danes govori o topovih, letalih in vojnih ladjah, vpliva indirektno na mednarodno politično razpoloženje. Mussolinijev poudarek, da se narodi merijo danes le še po njihovem vojaškem potencialu. pomeni, da je zabrisana zadnja sled možnosti uspešnega obravnavanja perečih političnih vprašanj. Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz pravi, da je italijanska vojaška sila slično kakor nemška najboljše jamstvo za mir in da je izraz narodove zavesti, ki je postavljena na zdravo podlago. Nemška revija o oboroževanju v Evropi Ugledna nemška vojaška revija »Wehrfront« objavlja v zadnji številki pregled današnjega stanja oboroževanja v svetu. Največjo pozornost posveča revija zlasti Češkoslovaški in navaja nekaj zanimivih podatkov o stanju češkoslovaške armade. Moč češkoslovaške vojne aviacije ceni nemška revija na 1300 izbornih letal Češkoslovaška ima danes 18 popolnih vojaških letališč, 10 žandarmerijskih letališč, 17 zasebnih, 18 športnih in 4 tvorniška letališča, razen tega pa še celo vrsto pomožnih in zasilnih letališč za primei« vojne. Zelo pohvalno se nemška revija izraža tudi o moderno opremljeni in dobro motorizirani češkoslovaški vojski. Se posebej pa pripominja. da zalaga danes češkoslovaška vojna industrija s svojimi izvrstnimi izdelki tudi nekatere druge države, med njimi zlasti Svico, ki se v zadnjem času tudi zelo naglo oborožil j e Pri tem posveča posebno pozornost protiletalski obrambi, za katero bo v kratkem na razpolago okoli 100 baterij. Z veliko pozornostjo piše nemška revija o oboroževanju Poljske, ki je v poslednjem času osredotočila svojo vojno industrijo zlasti v predelu okoli Sandomierza, kjer je razdeljena na tri sektorje. Najpomembnejši je po nemškem mnenju sektor C med Visio, Sanom in Karpati, kjer so v naravi veliki izvori najrazličnejših energij, surovin in rude. Revija končno opozarja na naraščanje poljske mornarice in pripominja, da je poljsko časopisje že postavilo zahtevo, naj se razmerje poljske mornarice z nemško uredi na osnovi 3 :1. Ko piše o sovjetski vojaški moči, opozarja med drugim na temeljito utrjevanje sovjetske zapadne meje. Dalje poudarja pomen sovjetske konjenice, ki je organizirana v 134 divizijah, glede vojaških letal pa sodi, da jih bo imela Rusija ob koncu tega leta na razpolago najmanj 16 000. Revija navaja končno že znane podatke o angleškem in ameriškem oboroževanju ter o sili italijanske armade, na koncu pa opozarja tudi na naraščajoče oboroževanje Bolgarije. Hudi boji za Lerido Francove čete so se morale zaradi topniškega obstreljevanja umakniti iz že zavzetih predmestij Pariz, 31. marca. o. Proti vsemu pričakovanju Francova vojska še vedno ni zavzela Leride. Vso preteklo noč in tudi dopoldne so se v njenih predmestjih razvijali hudi boji, v katerih pa nacionalisti niso dosegli vidnejšega uspeha. Nasprotno so se morali opoldne pod pritiskom republikanskega topništva umakniti iz posameznih že zavzetih predmestij. Po zadnjih vesteh francoskih vojnih dopisnikov se republikanci na vso moč trudijo, da bi ustavili prodiranje Francove vojske. Tako so snoči napol podrli visoke jezove v dolini rečice Parasane, severno od Ba-bastra v pokrajini Huesci. Voda, ki je bila doslej napeljana v aragonsko-katalonski kanal, se je z divjo brzino razlila po dolini in pridrla v takih množinah v reko Cin-co. da se je voda v njej dvignila za 2 metra. V trenutku sta bila razdrta dva pon-tonska mostova ki so si ju nacionalisti zgradili čez reko. Maroški oddelki vojske generala Jague so bili že na drugi strani in so sedaj ločeni od ostalih čet in zaledja. Tudi južno od reke Ebra se na cesti od Alcamza proti pokrajini Castelloni razvijajo hudi boji. Republikanci so v teh gorskih predelih zbrali vse svoje topništvo in letalstvo in skušajo sedaj za vsako ceno ustaviti nadaljnje prodiranje nacionalistov, ki so oddaljeni tam od morja samo še 70 kilometrov. Kljub temu je generalu Aran-di uspelo zavzeti vas Monroyo. ki je 40 km južno od Alcaniza na cesti proti Valenciji, v severnem odseku svoje fronte pa važno mestece Maello na cesti iz Caspa v Gan-deso. Tud! vzhodno od Caspa so nacionalisti davi nadaljevati svojo ofenzivo. Uspelo jim je potisniti republikance še za nadaljnjih 20 do 25 km nazaj v Katalonijo. Francove Cete so tam prodrle že na ozemlje pokrajine Tarragone. Po nekaterih vesteh so samo Se 30 km oddaljene od morja. Da bi Nekoliko razbremenili pritisk na Katalonijo ln Aragonljo, so republikanci danes pričeli veliko ofenzivo M &3trema- durski fronti. Ponoči ln davi je bilo tam več napadov, pri katerih pa ie bil dosežen le delni uspeh. Republikanci so zavzeli nekatere sprednje nacionalistične postojanke. Železniška nesreča pri Barceloni Barcelona. 31. marca. o. V bližini Barcelone se je pripetila davi huda železniška nesreča. Posebni vlak se je zalete! v tovornega ,ki je vozil benc:n v Barcelono. Vagoni z bencinom so eksplodirali. Nastal je požar, ki se je razširil tudi na osebni vlak. Oba vlaka sta popolnoma razdejana Nesreča je zahtevala večje število človeških žrtev, vendar podrobnosti Se niso znane. Letalski napad na luko Castello« Burgos, 3i. marca. br. Dopoldne je pet Junkersovih letal napadlo mesto Castel-lon de la Plana in ga hudo bombardiralo. 15 hiš je bilo popolnoma razdejanih. Bombe so zahtevale večje število človeških žrtev. Tri letala so ob istem času napadla Tarragono. Odbor za prošnje in pritožbe Beograd, 31. marca. p. Za jutri ob 9. je napovedana seja skupščinskega odbora za prošnje in pritožbe. Minister Kujundžic pride v Slovenijo Beograd, 31. marea, p. Minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujuadžič namerava v aprilu na inšpekcijsko potovanje po dravski banovini. Pregledal bo nekatera šumska in rudniška1 podjetja. Nato bo krenil v {Jrtrisko banovino. Beležke Neresnične vesti iz češkoslovaške Poleg drugih resnih in neresnih senzacij se razširjajo v zadnjem času v naši javnosti tudi razne vesti o dogodkih na Češkoslovaškem in posebej še v Pragi Po avtentičnih informacijah, ki smo jih prejeli, na teh vesteh ni nikake resnice, temveč so vse izmišljene. Izjava Zlatka Balokovica Zlatko Balokovič je eden tistih naših velikih ljudi, ki je ponesel slavo našega imena daleč po svetu. Hrvat je, a prav tako dober Jugosloven. Po koncertu v Beogradu je sprejel novinarje in jim med drugim dejal: »Zadnje dni so ml odprla svoja srca naša mesta, divni Zagreb, bela Ljubljana ter krasni in mili Beograd, prestolnica velike in močne Jugoslavije. Nisem prišel v domovino, da bi me slavili. Prišel sem samo zato, da potrdim in izpričam svetu, da je moja edina želja, služiti domovini. Vsi moji uspehi v belem svetu so samo toliko važni, kolikor doprinašajo k slavi in veličini naše države. In ko po idem zopet v svet, bom ostal tudi v bodoče zvest sin svoje domovine do poslednjega utripa svojega srca.« Dr. Trumbič danes in nekdaj Med najbolj uglednimi politiki v vrstah tako zvanega hrvatskega narodnega pokreta je gotovo dr. Ante Trumbič. Njegovo ime je povezano z najlepšimi stranmi borbe za naše osvobojenje in zedinjenje. Tako je poslal dne 13. marca 1916 francoski vladi spomenico Jugoslovenskega odbora, v kateri je s svojim podpisom potrdil, da »Hrvatska kot samostojna država ne bi imela pogojev za obstoj, če bi ostala stisnjena v svojih dosedanjih mejah. Razdeljeni državi Hrvatov in Srbov ne bi imeli življenjskih pogojev za razvoj in napredek. Obe bi trošili svoje sile v neplodnem medsebojnem tekmovanju vse do tedaj, ko bi nacionalni nagon ne porušil med obema umetno stvorjenih pregrad ter spojil politično to, kar je že sedaj eno po prirodnih zakonih. Hrvati, Srbi in Slovenci ne pričakujejo srečnejše bodočnosti od ustanavljanja malih samostojnih državic, temveč samo od skupne države, ki bo edina mogla stvoriti pogoje in sredstva za svojo varnost, razvoj in napredek.« Italijanski listi o našem gospodarstvu Zabeležili smo že članke, ki jih je v tržaškem »Piccolu« napisal urednik g. Aldo Cassuto, o pomenu Trsta za slovensko gospodarstvo in slovenskega gospodarstva za Trst. Gosp. Cassuto, ki se je pred kratkim mudil v Ljubljani, je te dni objavil tudi v dnevniku »La Provincia di Bolzano« daljši članek pod naslovom: »Velike možnosti razvoja italijansko-jugoslovenskih odnošajev«. V članku beleži prizadevanja na obeh straneh v tem pravcu. Ugledna rimska gospodar, revija »L'Economia Nazionale« pa je v svoji marčni številki objavila od istega avtorja pregledno in vzpodbudno študijo pod naslovom: »Bogastva Jugoslavije in gospodarski odnošaji z Italijo«. Članek navaja vse proizvode, ki bi jih Italija lahko uvažala iz Jugoslavije, opozarja pa tudi na finančne težkoče in pripominja: »Potrebno bi bilo poiskati finančna sredstva, ki naj bi na eni strani koristila jugoslovenskemu gospodarstvu, na drugi strani pa odprla pot našemu industrijskemu izvozu v Jugoslavijo«. Kriza v somborskem mestnem svetu V sredo se je sestal v Somboru k izredni seji mestni svet pod predsedstvom župana dr. Sime Tapaviča. Seja je bila zelo burna, ker je mestni svetnik Zivko Sekulič na njej sprožil afero vinskega vele trgovca Birvalskega. Ta je baje izvažal iz Som-bora vodo v vinskih sodih. Po trošarinskih predpisih somborske občine so mu zato odpisovali po dinar za liter izvožene vode na račun vplačane trošarine za uvoženo vino. Ko so zalotili Birvalskega pri delu, se je izgovarjal, da so slično delali tudi drugi vinski trgovci in oškodovali občino za težke stotisoče. Navedel je tudi imena. Občinski svetnik Sekulič je v zvezi s tem trdil, da je župan zaklenil dotični akt v svojo miznico. Zupan dr. Tapavič je na Sekuličeve očitke izjavil, da stvar ni na dnevnem redu seje in da zato o njej ni mogoče razpravljati. Kljub temu se je razvnela burna debata, v kateri je večina mestnih svetnikov zahtevala od župana, naj poda ostavko. Zupan dr. Tapavič je to zahtevo odbil, nakar so skoraj vsi svetniki podali ostavko. Razume se, da je afera izzvala v Somboru veliko senzacijo in da tudi listi obširno o njej poročajo. Pokojninski zavod v Zagrebu V sredo je bila v Zagrebu pod okriljem tamošnje Trgovsko-industrijske zbornice anketa, ki je razpravljala o organizaciji novega Pokojninskega zavoda v Zagrebu. Konferenci je prisostvoval tudi minister socialne politike g. Dragiša Cvetkovič. sodelovali pa so na njej poleg zastopnikov Trgovsko-industrijske zbornice kot predstavnice delodajalcev tudi delegati name-ščenskih organizacij. Katoliška revija „Dom in svet44 je spet izšla Po dolgem mrtvilu se je mrtvoudni »Dom in svet« včeraj vendar spet zdramil in začel znova izhajati, številka ie dvojna in je izšla pod novim uredniškim konzorcijem, ki mu načeluje znani katoliški ideolog g. Erjavec. Zanimiv je krog novih sotrud-nikov, ki se je razširil tudi izven Slovenije. Preseneča nadalje, da je pričel »Dom in svet« objavljati razprave tudi v srbohrvaščini. Tako je na uvodnem mestu zanimiv, temperamentno in inteligentno pisan članek senatorja JRZ grofa Luja Voinoviča- »Za slovensko akademijo v Ljubljani.€ — Originalen je urednikov prispevek »Naše uči-taljstvo in vojna na Kitajskem.« v katerem dpkazuj«, da je v maršalu Jew>nimu Čang-kajšku. ki je znan katoliški spreobrnjenec» , neprimerno več krščanst* zavednosti ka- še o »Slovencu« in njegoiri morali Kdor hoče Študirati v praksi ono Cučno moralo, ki dopušča, da nasprotniku najprej nekaj podtakneš, potem pa iz tega dokazuješ zanj neugodne stvari, ta je zadnje dni mogel s pridom čitati »Slovenčeve« r.o-tice in članke, naperjene proti senatorju dr. Andjelinoviču in JNS zaradi Akademije znanosti v Ljubljani. Dr. Andjelinovič je v svojem velikem političnem govoru v senatu navedel primere, kako se v nove -šem času pospešno izgrajujejo tri narodr.e individualnosti. Navedel je med mnogin.i primeri tudi to, kako je dejstvo, da se Srbska akademija znanosti ni združila z Jugoslovensko akademijo v Zagrebu, do-vedlo tudi do ustanovitve posebne ljubljanske Akademije znanosti. V tem dokazovanju dr. Andjelinoviča seveda ni bile nikakšne animoznosti niti proti zagrebški, niti proti beograjski, a tudi ne proti ljubljanski znanstveni instituciji. »Slovenec« se je pa takoj drugi dan vrgel na Andjeli-novičeve besede in pričel objavljati notic», kako JNS napada ljubljansko znanstveno institucijo, seveda »iz sovraštva proti slovenstvu« Opozorjen na te nelojalne napade, je dr. Andjelinovič po svojem drugem govoru javno in energično odbil insinuaci-jo, da napada ljubljansko Akademijo znanosti. Dr. Andjelinovičev javni protest seveda ni zalegel. »Slovenec« nadaljuje svojo bedasto klevetniško kampanjo in je dovolj predrzen, da nas dolži laži. Pri tem se dela, kakor da fci mu bilo neznano kako energično je že sam senator dr. Andjelinovič na javni seji senata pretekli petek razkrinkal njegovt drzne podvale. Istočasno pa, ko preliva cele kolone krokodilovih črnih soz nad izdajstvom dr. Kramerja, Puclja |n »Jutra«, ki baje niso hoteli zavrniti dr. Andjelinovičevih napadov, prehaja »Slo\pnee« z eno samo širo-kopotezno gesto preko glavnega predstavnika svoje lastne $tranke JRZ v senatskl proračunski debati, senatorja dr. Luja Voj-noviča, ki je zahteval ukinjenje samostojnih akademij in se postavil na stališče, da je treba sistirati avtonomijo univerz ter zlasti ukiniti tudi svobodo postavljanja vseučiliških profesorjev. Dr. Vojnovič je končno obsodil tudi vsa stremljenja, ki ne izvirajo iz duha polnega narodnega edin-stva. Namesto da bi »Slovenec« obžaloval, da njegovi prijatelji v mnogo bolj perečih vprašanjih niso odprli ust, in namesto, da bi podprl novo ljubljansko Akademijo z zahtevo, naj se ji poleg pravice do življenja dado na razpolago vsaj najbolj skromna sredstva (na kar je dotični člen v finančnem zakonu pozabil), besno razsaja nad nami. Če pa upa, da bo njegovim zavijanjem in napadom še kdo nasedel, se moti. Javnost ga že predobro pozna, pa ve kdo postavlja »rekorde v laži«. Naj le gospodje okrog »Slovenca« povprašajo o tem za mnenje v svojem lastnem taboru, pa bodo imeli dovolj. Povratek avstrijske legije Salzburg, 31. marca. AA. Avstrijska legija je danes zjutraj ob sedmih prekoračila staro mejo nemškega rajha. Salzburško prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo legijo. Dunaj, 31. marca. o. Davi je avstrijska legija, ki se je pred leti ustanovila iz avstrijskih narodno socialističnih beguncev v Nemčiji in je bila razmeščena po raznih krajih v Nemčiji, krenila na por nazaj v, Avstrijo. Legija šteje nad 20.000 mož. Avstrijsko mejo so njene motorizirane kolone prekoračile v bližini Salzburga. V Salzburgs je bil vračajočim se emigrantom prirejen svečan sprejem. Iz Salzburga bečo krenili preko Gornje Avstrije na Dunaj, kamor bodo prispeli v soboto. Tudi tam jim bodo priredili poseben sprejem. Ciani legije bodo nameščeni po raznih krajih v Avstriji ter uvrščeni v redne hitlerjevske formacije. Berlin, 31. marca. AA. Vodja nemškega rajha H tler bo nocoj govoril v Frark-furtu ob Meini. Ob tej prilikj bo Hit er prvikrat obiskal zgodovinsko palačo rim-sko-nemškega cesarja. Na zborovanje v Frankfurtu bo prišlo tudi lz okolice okoli 50.000 ljudi. Maršal Göring bo nocoj govoril o priliki velikih manifestacij v Mauterndorfu pri Salzburgu, vodja nemške delovne frrn-te Diri bo govoril v Linzu, voditelj kmečkega gibanja Dart v Ka serslautern, voditeljica ženskega gibanja ga. Sonc Kling bo govorila popoldne v Blankenburgs pri Haleu, zvečer pa v Altenburgu. Seys-Inquart bo govoril na shodih v Nemčiji Berlin, 31. marca g. Kakor se zatrjvje, bo pokrajinski namestnik v Avstriji dr. Seyss-Inquart v zameno za obiske, ki so jih te dni opravili vodilni nemški državniki v Avstriji, v kratkem potoval po Nemčiji in na več mestih govoril o ljudskem glasovanju. Seyss-Inquart bo obiskal najprej Essen, kjer bo imel prihodnji četrtek veliko volilno zborovanje. Aretirani šefi avstrijskih železnic Dunaj, 31. marca. AA. (DNB). Preiskava v primerih korupcije je dala to ko dokazilnega gradiva proti bivšemu avstrijskemu vojnemu ministru Karlu Vau-goinu na Dunaju, da je državno tožilstvo izdalo nalog, po katerem naj se ta bivši vojni minister zapre. Vaugcina so zaprli. V svojstvu predsednika avstrijskih zveznih železnic je bila svojčas dvignjena ob- | tožba proti Vaugo'nu, čeS, da si je na dovoljen način prisvajal tuje premožen;}« in na ta način osebno zelo ofoogateL Dunaj, 31. marca. AA. Bivši zvezni kancelar Vaugoin je bil aretiran na italijanaki meji. Vaugoin je kot dolgoletni vojni minister organiziral avstrijsko armado. Po demisiji je postal predsednik upravnega sveta avstrijskih železnic. Po zlomu zavarovalne družbe »Phönix« je moral dati ostavko na ta položaj. Zaprli »o tudi ravnatelja Scheferja in glavnega tajnika Kreig-nerja od vodstva zveznih železnic. Načelnik tiskovnega urada zveznih železnic Schlag je izvršil samomor zaradi živčnega razkroja. Avstrijski čehoslovald |n plebiscit Praga, 31. marca o. Češkoslovaški manjšinski svet na Dunaju je danes izdal plebiscitno proklamacijo, v kateri poziva vse pripadnike češkoslovaške manjšine na Dunaju, ki so avstrijski, odnosno sedaj nemški državljani in katerih število cenijo na 100.000, naj se plebiscita udeleže in glasujejo za priključek Avstrije k Nemčiji. V proklamaciji pravi manjšinski svet, da je bilo sedaj češkoslovaški manjšini prvič omogočeno sodelovanje v javnem življenju, da pa je bila hkratu tudi prvič javno priznana kot narodna manjšina z določenim krogom kulturnih pravic. Zato se manjšina novemu režimu oddolži z izrazom lojalnosti in priznanja danega dejstva. S tem bo pokazala obenem svojo voljo, da se hoče kot manjšina tudi v bodoče kulturno gospodarsko in socialno izživljati. Oton in Zita povabljena v Ameriko Berlin, 31. marca. h. »Börsen-Zeltung« poroča, da sta prejela Oton Habsburški ln njegova mati Zita vabilo, naj bi prišla v Ameriko in tamkaj predavala o položaju v Avstriji. Baje jima je bilo tudi sporočeno, da bi lahko dobila ameriško državljanstvo. Za zdaj še ni znano, kaj bodo ▼ Stenokerzeelu ukrenili glede tega vabila. ★ Nov vladar kneževine Lichtenstein Pariz, 31. marca. p. Knez Franc Llchten-steinski se je odrekel prestolu v korist prestolonasledniku Francu Jožefu. Novi kne* je izjavil, da bo skušal doseči tesnejša stike s Švico. Dr. Stojadinovic v Splitu Split, 31. marca. a. Predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki se je včeraj udeležil svečanosti ob splovitvi nove torpedovke ^Zagreb« je ostal še tudi danes v Splitu. Dopoldne si je ogledal Jadransko ladjedelnico, opoldne je sprejel deputacijo splitskih gospodarstvenikov, popoldne pa je odpotoval v Divulje, kjer je zvečer tamkajšnji oficirski zbor priredil njemu, vojnemu ministru generalu Maricu in drugim ministrom svečano večerjo. Dunavska banovina je končno dobila bana Beograd, 31. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kraljevskega namestništva imenovan za bana du-navske banovine Svetislav Rajič, dosejfist pa ne pov^ kje se naroča. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno v vsaj državi z dežjem od časa do časa. posebno v severni polovici. Veter spremenljive jakosti iz zahodne in eever-nozahodne smeri. Toplota brez posebne spra-memte. Zagrebška: Bolj stalno vreme, pričakovati je. da se bo še bolj razvedrilo In da se Lodo temperature še nadalje dvignile. Dunajska: Sem in tja oblačno, v prostih legah živahni zapadni vetrovi. NakoUVo hladnejše, ponekod morda tudi lahke pada-i vine. — • • • Petek, L ZV« IS38L Naši kraji in ljudje Naša nova torpedovka »Zagreb« je bila v sredo v splitski ladjedelnici ob veliki evečanosti spuščena v morje. »Zagreb« je naša prva doma zgrajena vojna ladja. Njeni posest rimi sta »Beograd« in »Ljubljana«. Prva je bila splovljena lani 23. decembra, »Ljubljana« pa bo s veliko svečanostjo krščena v maju Epilog tragične smrt! inž. Peklarja Obsojena afe ? falca: eden na 18, drugi na 17 let robi j e Krnševac, SI. marca I »red vefftdm kazenskim senatom tukajšnjega sodišča je bdi včeraj epilog tragič-»e smrti mladega rudniškega mženjerja Adolfa Peklarja, jesci.-.škega rojaka. Letos 7. januarja sta inženjerja Peklarja, kl ye bil obratovodja angleškega rudnika Ko-*v mika, na cesti napadla dva rudarja in tako hudo poškodovala, da Je Pekla* januarja Izdihnil v beograjski bolnišnici Prve vesti o zločinu, razširjene po beo-g~ .jskih listih, so bile tendenciozne. Trdilo se je, da je bil uboj izvršen v ogorčenju, kei' sta bila oba rudarja prikrajšana pri zasluženih premijah. K temu so nekateri li sij še pristavljali, da je inž. Peklar kot obratovodja protežiral svoje rojake, slovenske rudarje v škodo rudarjev-domači-no/. Vse take domneve je zaključevala na eni strani osebnost mladega inženjerja, na drugi strani pa njegov polo? i j pri velikem angleškem podjetju in razn *e v rudniku. Inž. Peklar je prej službo- pri glavnem rudniku v Trepči, zaradi v kih sposobnosti pa so mu angleški poč tniki poverili vodstvo novootvorjenega n .nika na Kopa oniku. Razumljivo je, da so bile zahteve angleških podjetnikov velikp in da jim je moral mladi obratovodja ugoditi, kakor je vedel in znal. Da se je pri najnevarnejših delih bolj zanašal na stare, preizkušene poklicne rudarje iz Slovenije, kakor pa na Peter Jenko Pri ugledni ljubljanski veliki tvrdki Schneider-Verovšek praznujejo danes lep jubilej. Prokurist g Peter Jenko dopolnjuje 40 let svojega vzornega službovanja pri tvrdki, obenem pa praznuje zlati jubilej, odkar se je posvetil trgovski stroki. S svojim živim zg edom res zasluži delavni mož, da ga predstavimo naši javnosti. Bil je sin železničarja iz Šiške, kateremu se je rodil 22. februarja .1874 v Lienzu. Še. st let star je prišel v Ljubljano in je le- ia m- tr n» > v j Sto : '."OVO. tačinom pri znanem takratnem tO Karlu Kavšku. 10 let •evzela gg. Josip Schnei-'šek. Njun naj zvest e jši Peter Jenko. Leta 1905. vzorno družico Minko em zakonu so se mu ropa je prvorojenec zgo-■ ctrka je poročena z inž. > v kratkem stopila pred etku vojne je moral Pe-fvo Przemysl kot topni-dolgem obleganju zajeli erko v rusko ujetni-skušal trikrat pobeg-šele tretjič posrečil in 1918. prišel spet nazaj i uz ■ •ta šefa izkazala svoje-Ino zaupanje s podeli-i je Peter Jenko prido-da ga cenijo kot naj-selike tvrdke Celo vr-.ojil, sam dober naraščaj Za posebnega strokov-ünko v poljedelskih strojna skoro vsaka sloven-Peter Jenko lahko z za nazaj v pol stoletja ? in ostai je pravi mož na vodilnem mestu Oa bi tak bil ohranjen i--: d (A «a 'et a. mu z njegovo d užino in u >w i k-. i-Jimo vsi. ko mu toplo če- i m ' k tako lepemu praznovanju. nt o ajencev ;e v železarski n i trka 'ef ' " Pe*e i ih. po tam pa x- a va" D -ne* dovot itvcim oy. *v»o>ega deh B one delavce, ki so lz svojih primitivnih vasi šele pred kratkim časom prišli ▼ rudnik, je o 4ividno. Jasno je tudi, da nekvalificirani in na pol kvalificirani ne znajo pravilno oceniti svojega dela in dela svojih visoko kvalificiranih tovarišev. Vse to je bilo v polnem obsegu potrjeno na razpravi. Obtožena sta bila 301etni Ivan Novakovič, doma iz Velike Barne pri Vukovarju in 201etni Jovan Majkič, doma ia Male Rujiške v Bosni Državni tožilec Je navajal, da sta zločin izvršila po preudarku in naklepu. Novakovič je prosil za be- sedo ter razlagal, da je opravljal v rudniku za dnevno mezdo 45 din zelo nevarno delo. Imel je pravico do premije v znesku 7 din. Te premija mu je bila pozneje znižana na 5 din, kar je smatral za krivico. Majkič je zaslužil na dan 35 din redne mezde in 2 din premije. Njemu pa se je zdela premija premajhna. O božiču sta Ivan in Jovan obiskavala krčme po rudniku Belo Brdo in Novakovič trdi, da nista bila pijana. S pijačo sta se hotela opogumiti, da bi potem šla k obratovodji protestirat zaradi prenizkih premij. Ko sta šla zvečer proti Kopaoniku, sta zagledala na cesti inženjerja. Iz razdalje nekaj korakov sta ga že pozdravila z rudarskim pozdravom: Sremo! — in ker se jima je zdelo, da je inženjer brez besede segel v žep po revolver, sta ga razburjena napadla ... Novakovič je tudi zatrjeval, da je govoril v neki gostilni s slovenskim rudarjem Ivanom Brecljem in da je tudi ta potrdil, da znižanje premije ni pravično. Kot priča je Ivsn Brecelj odločno izjavil, da kaj takega ni rekel, pač pa da je razburjenemu Novakoviču razlagal, da se premije izplačujejo po kakovosti dela od 2 do 11 din. Pričal je tudi rudar Janko Kogej. Pripovedoval je, da je obiskal hudo ranjenega inženjerja v rudniški ambulanci in tam slišal, da sta Novakovič in Majkič nesrečnega inženjerja napadla od spredaj in zadaj. Da je moral obratovodja regulirati premije primerno kakovosti dela po strogi odredbi rudniškega vodstva, je pripovedoval tudi stari rudar Farkaš. Razpravi je prisostvoval oče ubitega inženjerja ter ves čas brisal solze. Ivan Novakovič je bil obsojen na 18, Jovan Majkič pa na 17 let robije in oba bi morala plačati tudi 20.000 din očetu pokojnega inženjerja. Pupa Danilo danes v ljubljanskem radiu Drevi ob 1935 bo predaval v nacionalni uri papa Danilo in sicer o problemu večne mladosti in o k osme tik i starejših gospodov. Predavanje bosta razen Zagreba in Beograda prenašala tudi Sofija in Carigrad. Papa Danilo se ie dalje lasa hI pojavB na kakšnem javnem nastopu in tudi ni zadnji čas praznoval nobenega jubileja. Je pa navzlic temu še vedno mladeniško prožen. Zato se prav veselimo njegovega zabavnega predavanja v nacionalni uri. Namesto barometra — spomenik Z ielezjem okovani novi termometer ▼ novi vremenski blSld na Kongresnem trgu Je začel na pomlad povzročati Ljubljančanom silne preglavice, čim je začelo prijazno solnce ogrevati železje, smo dobili 40* C ln še več, kar je — kakor veste — lahko vsakomur smrtno nevarno. In barometer je namesto lepega vremena kazal na burjo in piš, potresa pa sploh ni napovedal. Zato je g. župan dal včeraj vso tisto nesrečna vremensko in toplotno aparaturo odstraniti. V hišico bo postavljeno poprsje Filipa Haderlapa. Siromašni avtor epopeje »Slovenski fantje v Bosni«, ki svoj čas ni imel kam glave položiti in je bila »fajfa« njegovo edino premoženje, bo vsaj zdaj po zaslugi mestne uprave imel streho nad glavo Cirkuški lev ustreljen pod Kozjakom Nenavadna in tudi ne prvoaprilska lovska zgodba Maribor, 31. marca. Ob priliki letošnjega jožefovanja v Studencih pri Mariboru je mnogo obiskovalcev posetilo cirkus »Wertheim«, ki je zaradi svojega zanimivega sporeda zbujal precej pozornosti. Cirkus je imel tudi dva leva, čudovito dresiranega petletnega Cezarja in triletnega Nerona, ki je bil pa prava zverina in ga nikakor niso mogli ukrotiti. Lastnik cirkusa g. Mihael Wertheim je sicer na glasu kot izvrsten krotilec, a vendar se mu ni posrečilo, da bi Nerona pripravil za nastope. Taka zverina seveda mnogo stane in spričo tega ni čudno, da si je g Wertheim belil glavo, kaj naj z levom napravi. Mimogrede naj še omenimo, da je cirkus pri nas zelo znan, saj že nad 60 let potuje po savski in dravski banovini. Naposled se je Wertheim odločil, da neubogljivega Nerona proda. Kupca je našel v osebi mariborskega trgovca in znanega lovca g. Justa Gustinčiča, ki mu je dal v zamenjavo bivši reševalni avto prve mariborske gasilske čete, katerega je bil svoje-časno kupil kot staro železo. Avtomobil je iz leta 1914. in je nad 20 let prevažal najprej ranjene vojake in nato bolnike, pa vendar ni našel »zasluženega pokoja«. Tako se je zgodilo, da je Gustinčič avtomobil zamenjal za leva. Kupčija je bila včeraj dopoldne per-fektna in cirkuški lastnik Wertheim je pripeljal leva v kletki na dvorišče h Gustin-čiču v Tattenbachovi ulici 14. O, nikar ne mislite, da je hotel g Gustinčič zverino morda sam krotiti. Ne, njegovi nameni so bili povsem drugi. Sklenil je, da leva postavi v »muzej«, ki ga ima v svoji delavnici in kjer je že precej nagačenih ptic in razne divjačine, ki jo je Gustinčič lastno-!-----i i—i j- ■» - ročno ustrelil. Seveda živega leva ni mogel dati v muzej in zato je sklenil, da mu upihne življenja luč... Včeraj ob 13. je povabil k sebi številne mariborske lovce in kmalu nato so Mariborčani videli, kako je odpeljal iz mesta tja proti Kamnici in mimo Bresternice dalje proti Kozjaku večji tovorni avto, s katerim so se pe'jóli znam n.anborski Nim-rodL Seveda pa Mariborčani niso slutili, da Je na avtomobilu v prikriti kletki lev Neron. Avtomobil se je ustavil pred Per-kovo gostilno pod Kozjakom, kjer so ga v precejšnji razdalji obstopili lovci z nabitimi puškami, a g. Gustinčič je iz daljave približno 30 m sprožil na leva dum-dum naboj, ki je zverino zadel v glavo. Lev se Je takoj zgrudil, a bil je še toliko pri moči, da je s šapo udaril proti Wertheimu, ko se mu je le-ta približal. Cez deset minut je poginil. Nato je nagačitelj g. Walner opravil svoj posel. Odstranil mu je drob in popoldne je bil lev že razstavljen pri Gu-stinčiču v Tattenbachovi ulici, kamor so drveli Mariborčani in si ogledovali ustreljeno zverina Trije posestniki v šikolah pogoreli Ptuj, 31. marca V noči od srede na četrtek (okoli 23. ure) je na dosedaj nepojasnjen način nastal na gospodarskem poslopju posestnika Franca Tementa v šikolah požar, ki se je naglo razširil na hlev, kolarnico, skedenj in parne. Vse gospodarsko poslopje je bilo krito s slamo ter tudi deloma leseno in je seveda do tal uničeno. Požar se je razširil tudi na gospodarska poslopja sosedov Matevža Laha in Mihe Pometa, katerima so takisto pogorele vse gospodarske stavbe razen hlevov, ki so zidani in kjer so pogorele samo strehe. Pri vseh treh posestnikih pa so k sreči stanovanjske hiše bile rešene požara. Posestnikom Je zgorelo tudi vse gospodarsko orodje, vozovi in razni poljski pridelki. Na kraj požarov je prihitela domača gasilska četa z motorko, ki je v kratkem času ogenj omejila in preprečila nevarnost za hiše, prizidane k hlevom. Na pomoč je tudi prihitela gasilska četa iz Ptuja, ni pa ji bilo več treba stopiti v akcijo. Na žalost pa je spet izostala gasilska četa iz Cirkcvc, ki je najbližja gasilska četa, ki pa se v zadnjem času le malo kdaj udeleži gašenja, škoda znaša okoli 100.000 din in bo deloma krita z zavarovalnino. Vzrok požara baje ni znan, misli pa se, da je bil podtaknjen ali pa da je nastal iz neprevidnosti. Orožniki preiskujejo zadevo. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Na mednarodnem šahovskem turnirju v Lodžu Lodž, 28. marca. Včeraj smo z osmim kolom končali večjo polovico turnirja. Stanje je trenutno: Firc 6%, Stahlberg 6, Eliskases 4K (1), dir. Tartakower 4 (1), Foltys, Gerstenfeld 4%, Frydman, Kolsäc, Petrov 4, Appel, Regedz nski 3J4 (1), Naidorf 3%, Steiner 2V2 (2), &dik 2%, Menčikova VA (1), dr. Seitz 1 (1). V dosedanjem toku turnirja je bilo posebno znač:Lno, da smo se inozemci precej prepričevalno postavili na čelo tabele. S StahlbergcKm in Eliskasesom smo tudi edini trije še neporaženi. Na četrtem mestu šele stoji poljski prvak dr. Tartako-wer, ki ima s Steinerjem dobljeno prekinjeno partijo. — Borba za prvo mesto je še popolnoma odprta. Morda prinese kakšno odločitev današnja moja partija s Stahlbergom. Doslej sva imela s Stahl-bergom približno enako močne nasprotnike. Meni je uspelo doseči za enkrat pol točke več. Oddal sem skupno tri remije: z Najdorfom, dr. Tartakowerjem in Fryd-manom. S slednjim sem :mel včeraj nekaj sreče Po izredno burnem toku sem zašel v slabe pozicijo Spravil pa sem nasprotnika s težkimi kombinacijami v hudo časovno stisko.pa jf napravil napako 'n bi bil še kmalu sam 'zgubil. Zabavna je bila moja partija z dir. Tartakowerom. V Caro-Kaneu mi je zaigral kot beli za- nimivo novost, očividno skrbno pripravljeno. Kmalu je žrtvoval še figuro za napad. Jaz pa sem se zelo precizno branil in je moral dr. Tartalkower že v 15. potezi pristati na večni šah, ker bi sicer izgu- Dr. Tartakower bil. Porazil sem (poleg Petrova) še gospo Menčik-Stevcmsonovo, Regedzlnskega, Koi-skega n Appela. Prvi dve partiji sta bili težki pozicijski borbi, slednji dve prav kratki z okoli 20 potezami: Appel mi je kot beh v Nimoovičevi obrambi podlegel silnemu napadu. — V splošnem sem bil doslej v dokaj dobri formi. — Stahlberg je igral doslej nekatere part'je odlično. Očividno se skrbno pripravlja na bližnji važni match s Keresom. Porazil je prepričevalno Foltysa, včeraj elegantno Gerstenfelda, poleg tega še Sulika in dr. Seitza, ki pa ju je menda treba smatrati za najslabša udeleženca. Remiziral je s Kolsfkim, Appelom, Frydimanom in Eliskasesom. Eliskases igra v svojem znanem Sigurnem stihi ter dela kakor običajno zelo mnogo remijev. Posrečla se mu je sicer m. dr. zmaga nad Frydmancm; pa tudi tu je že žrtvoval figuro, samo da bi držal večni šah. tedaj pa mu je nasprotnik z napako otmotTočil celò zmago. Izgleda pa, da se bo Eliskases le obdržal na onem prvih mest. — Dr. Tartakower igra v Lodžu izredno rislkantno in "zpremenljü-vo. Enkrat ga doleti smola, še bolj pogosto pa sreča. Take je z Gerstenfeldom sicer nezasluiteno izgubil, zato pa rešil popolnoma Izgubljeni poziciji s Ste:nerjem in Najdorfom. Slednji mu je včeraij v dobljeni poziciji spregledal — mat v dveh potezah! Ni še jasno, kako bo dr. Tarta-koweru sreča naklon jena v drugi polov'ci. Foltys je bil spočetka nékoliko nesigirren, pa se popravlja od kola do kola. Dobro igra najmlajši udeleženec turnirja, Gerstenfeld iz Lodža. Poleg zmage nad dr. Tairtakoweroca ima m. dr. še celo točko s Frydman om. Tudi z Appelom je stalna zmagio, pa je preveč riskantno forstral pozic jo in izgubil, sicer bi stal na tretjem mestu. Petrov se je po dveh porazih * prvih kolih že popravil na 50»/». Tu stoß. tudi P. Frvdman, ki bi ga bilo po rezultatih z drugih turnirjev pričakovati na višjem mestu. Domačin Koteld igra zelo rutiniramo ter mu je težko vzeti več nego pol točke. Steinerja je lepo porazil. Appel in Reged-zinsk' sta zaostala. Zanimivo Je, da je Regedzinski prve tri partije dobil ter po 3. kolu sam vodil. Potem je izgubil proti mani, pa ga je poraz očividno talko potri, da je od tedaj napravil samo še pol točke. Appel je kot agilni tajnik šahovskega kluba morda nekoliko preveč zaposlen, da se ne more koncentrirati na igro. Očitno izven forme in nepripravljen za turnir jo Najdorf. zmagovalec lanskega turnirja v Rogaški Slatini. Imel je doslej tudi nekoliko smole. Steiner se botri posebno nesrečno. Skoro vedno doseže dobre poeici-je, pa potem še celo izgubi. Z dr. Tartakowerom je imel že celo kvaliteto več. Podlegel j« tudi damski svetovni prvakinji, ho teč se izogniti večnemiu šahu. To je bil za go. Menč k-Stevemsomovo poleg remija z Najdorfom doslej edini uspeh, ima pa še dobljeno prekinjeno partijo z Re-gedzinskim. Lvovsfki prvak Sulik se brani proti premočnim nasprotnikom več ali manj srečno. Dr. Seitz, nekdaj pogostejši udeleženec mednarodnih turnirjev, je prišel očividno zelo lz prakse. Vas ja Pire omaée vesti * Opozorilo. Ceni, naročnike, ki jim je potekla naročnina, prosimo, da se posluzijo položnic, ki so iih prejeLi, in z njimi obnove naročnino za mesec april ali po možnosti za 3 mesece, da jo bodo im aLi poravnano za pol leta. Prosimo jih, da zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju lista nakažejo naročnino takoj v prvih dneh aprila. kakor tudi, da poravnajo morebitne zaostanke. Na ta način si naročniki zajamcijo pravico do >Jutrovetra< nezgodnostnega zava rovanja v znesku 10.000 dinarjev. Oni, ki so poslali naročnino zadnje dni marca, naj ne smatrajo položnic za opomin, ksr položnice so se v tem primeru z njihovimi nakazili na potu križale. — Uprava »Jutra«. * Turneja umetnika Zlatk» BaloKoviéa po Balkanu. V torek zvečer je imel virtuos Zlatko Balokovič svoj solistični koncert v Novem Sadu. Prisrčno so ga po-zdravili predstavn ki vseh kulturnih društev. Iz Novega Sada se je umetnik napotil v Beograd, 2. t. m. bo pa sodeloval pri slavnostnem' simfonijskeni koncertu v Sofiji, ki bo prirejen njemu v čast. Potem bo konce rtiral v Carigradu, od koder odpotuje v Dubrovnik, da bo sodeloval pri prvem vel kem festivalu med velikonočnimi prazniki. Iz Dubrovnika bo odpotoval v Tirano k poroki albanskega vladarja. * Diplomirana sta bila na zagrebški univerzi za strojnega inženjerja g. Zor Stane iz Šiške večletni agilni član ter odbornik A. D. »Triglava«, za inženjerja arhitekture pa g.' Znuderl Bernard. Čestitamo! * Zdravniška vest. Dr. Miroslav Hribar, zdravnik v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani, je napravil izpit za specialista psihiatrije. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušemm domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico.^ ki se tudi t>o daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. ■>g. rc» " Ot * Književni in umetniški natečaj za tuj-sko-prometno propagando je razpisal turistični savez v Dubrovniku. Za najboljši članek o Dubrovniku in Boki Kotorski. tiskan od pričetka aprila 1937 do konca septembra 1938. je razpisanih 10 nagrad v obliki brezplačnih pomorskih voženj do Dubrovnika, 8-dnevna oskrba v boljšem hotelu in 500 din v denarju. 30 nagrad v vrednosti od 1.000 do 100 din bo razdeljenih za najboljše fotografske posnetke Dubrovnika ali Boke Kotorske. V tri skupine so razdeljene nagrade za reliefne in orientacijske karte Dubrovnika in Boke Kotorske. Nadalje so razpisane nagrade po 1000 din za znanstvena dela o Dubrovniku. Rok za vpošiljatev je 31. oktober 1938. Podrobnejša pojasnila daje turistični savez v Dubrovniku. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko bi škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 * Danes je prvega in to je najprimernejša prilika, da vas opozorimo na prvomajski izlet Cirilmetodarjev v Beograd in na Ople-nac. Samo v osrednji pisarni CMD v Ljubljani se je doslej že prijavilo in že tudi plačalo voznino 200 članov m članic. Podružnice z dežele takisto poročajo o velikem zanimanju za izlet. Ker bo morala družba v nekaj dneh zaključiti prijave, prosi, da čimprej vplačate voznino. ki znaša v III. razredu 188 din in v II razredu 240 din. Podrobnejše informacije bo spet objavilo nedeljsko »Jutro«. * Člani Slovenske matice olačajo na leto 50 din članarine in dob? vse njene redne publikacije zastonj. Letos dobe tri izvirne knjige, dva romana in eno znanstveno knii-go s skupno 850 stranmi. Zahtevajte prospekt Slovenska matica. Ljubljana. Dobili smo novost! Okusne vrečice in etmje iz modernega Chint/.a z gumirano podlogo za toaletne potrebščine. Neobvezen ogled pri »Nada«, parfumerija, Frančiškanska ul., Ljubljana. * Stanga pri Litiji bo dobila novo šolo. Ljubljančani cenijo prvovrstne štangarske Črešnje. izlet v Stango je zlasti pomladi, ko je na stotine češnjevih dreves v cvetju, sila vabljiv. Za izletnike je najbolj pripravna pot iz Jevnice na Janče. vrnitev pa čez Stango v Litijo. Stanga ima svorie mesto tudi v slovenski kulturni zgodovini. V tej mali hribovski vasici sla se rodila brala Marna: Jože je bil profesor v Ljubljani in pisatelj »Je-zičnikov: France pa ie bil profesor v Zagrebu in ie študiral v Prani, kjer ie napisal češko slovnico ter prevajal češke knjige. Prvi že ima spominsko ploščo, drugemu jo ho postavila JC liga. Stanga doslej ni imela redne šole. Mladino so poučevali še štangarski župniki v cerkvenem poslopju Prejšnji občinski odbor, ki čo ga tvorili možje iz vnst JNS. se je mnotro prizadeval za redno šolo. Zadeva je zdai toliko dozorela, da ie bil te dni komisijski ogled poslopia, v katerem so doslej prebivali orožniki. Stavbo bodo pre-zidali. imela bo dve učilnici in stanovanje za upravitelja. Z de'om bo treba pohiteti, saj čaka 100 otrok, da dobe vsei prihodnjo iesen šolsko izobrazbo. Soseda je ponudila parcelo brezplačno za šolski vrt in prebivalci si žele učiteljske dvojice, ki se bo zlasti zanimala za sadjarstvo in vrtnarstvo. DUH po izpuhtevanju telesa takoj in trajno odpravi SANOPED. Varuje obutev ln perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah in stičnih trgovinah. Drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. * Za veliko no? Meti v Trst, Idrijo Benetke ali Firenze in v Graz. Prijave in informacije v izletni pisarni M OKORN. Ljubljana. hotel Slon, tel. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice. * Za velikofna voščila ima Družba sv. Cirila in Metoda v zalogi 6 vrst novih razglednic. Kupuite in uporabljajte CM razglednice, ker s tem podpirate našo narodno obrambno družbo. * Dijaško romanje na Oplenac odpovedano. Naprošeni smo za objavo, da je nameravano romanje mladine strelskih družin na Oplenac odpovedano, ker so se v zadnjem hipu pojavile nepremagljive tež-koče. Prijavljene!, ki so že vplačali voznino, dobe denar seveda povrnjen. * Novi grobovi. V Ljubljani je včeraj preminil g. Maks Žerjav, pomorski strojni asistent. Pogreb dragega pokojnika bo jutri ob 17.30 izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališču k Sv. Križu. — V Vrhpolju je včeraj umni g. Franc Trobevšek, posestnik in lesni trgovec. Blagega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku jutri ob 17. na domače pokopališče v Nevljah. — V Gorenji vasi v Poljanski dolini je včeraj izdihnil dolgoletni načelnik Hranilnice in posojilnice g. Vaclav V. Paleček. Uglednega pokojnika bodo položili jutri ob 15. na farnem pokopališču na Tratah k "ečnemu počitku. — Pokojnim bodi ohranjen blag spo-mim, preostalim iskreno sožalje! * Najdba baJOna nemške meteorološke postaje. V obč ni Orehovac blizu Krjžev-cev je padel na zemljo balon nemške meteorološke postaje Bad Saarow Mark. Po srečnem naključju je našel balon neki kmet, kl je nekdaj služil pri letalstvu in je vedel, kaj taka najdba pomeni. Takoj je odprl pipo na balonu, izpustil plin ter zaprl uro na balonu. Balon je velik, ima v premeru okrog 8 m, tn na njem je bila pričvrščena torbica, v kateri so bili dokumenti meteorološke postaje Bad Saarow z vprašalno nolo v nemškem, poljskem in češkoslovaškem jež ku. Nemški meteorologi so računali, da bo balon padel nekje v Nemčiji, Poljski ali ÖSR in v torbi je bil tudi brzojav, katerega naj najditelj pošlje vodstvu meteorološke postaje. Balon je zdaj shranjen pri orožaiški postaji v Orehovcu. * Tatvina v znani romarski cerkvi. V noči na sredo je bila velika ln predrzna tatvina dragocenosti v znani romarski cerkvi Marije Bistriške. Kmalu po polnoči je kaplan slišal sumljivo ropotanje, zaradi česar je skozi okno ustrelil v zrak. Strel pa nI nikogar alarmiral, ker so bile takrat še krčme odprte ln 90 ljudje pač m siili, da streljajo kaki ponočnjaki. Tudi kaplan sam je mislil, da so ropot povzročili ponočnjaki in podal se je k počitku. Nekaj ur pozneje pa je neki orožnik opazil skupino sumljivih ljudi, ki so prihajali iz cerkve. Ko jih je hotel legitimirati so se spustili v beg in tudi ustrelili so nekajkrat proti orožniku. Orožnik je alarmiral svoje tovariSe, ki so zasledovali begunce v smeri proti Zagrebu. V cerkvi pa so ugotovili, da so tatovi odnesli dve dragoceni kroni, zlato verigo In tudi taberna-kelj, težak okrog 250 kg. Kroni in taber-nakelj so tatovi med begom vrgli proč, nekatere dragocenosti manjšega obsega, ki pa vendarle predstavljajo vrednost kakih 200.000 din, so pa odnesli s seboj. Iz Lfubljane u— Kardinal dr. Innitzer na poti skozi Ljubljano v Rim. S sinočnjim brzovlakom se je peljal skozi Ljubljano v Italijo dunajski nadškof g. dr. Innitzer, ki je s svojimi zadnjimi izjavami obrnil nase pozornost vsega sveta. Potuje Vatikanu poročat o ugodnih posledicah priključka Avstrije k Nemčiji. Gospod nadškof je prijazno sprejel našega urednika. Ko je čul besedo »Jutro«, je gospod kardinal ljubeznivo zapretil s prstom in se nasmehnil: »Aha, torej tisti brezverski in nacionalni list, o katerem smo že toliko zanimivega culi. . No, vidite, pri nas v Avstriji pa vseh teh zamer ni več.« — Na razna vprašanja našega urednika je nadškof dr. Innitzer odgovarjal z nasmehom, sklicujoč se vedno: »Saj sem že vse povedal v svojem pismu. Kaj, da »Slovenec« pisma ni ponatisnil? To je pa jako čudno!« Na vprašanje, kako sodi o odstranitvi Dollfus-sovih spomenikov, je g. nadškof odvrnil: »Bil sem Dollfussov osebni prijatelj in vem, da bi tudi on to odobraval, samo če bi bil še živ.« S tem je bil razgovor končan. n— Praznik Rudolfa Puca. V mestni vili za Bežigradom praznuje danes 60-letnico g. Rudolf Puc. državni uradnik v pokoju. Ljubljančan je. študiral je realko, potem je v Dalmaciji položil izpit za računskega častnika. V Zadru je našel zvesto družico, služboval je nato v Volovčikem Opatiji in je po prevratu prišel v Liubljano. Po 37-letih službe ie pred 10 leti stopil v pokoj. Kakor že v studentovskih letih, je še danes navdušen Sokol Po vojni ie deloval pri Sokolu v Ra dovi ji ci. Ptuju in Šmarju pri Jelšah, zdaj pa ie član Sokola III. že od njegovega obstoja. Vse štiri otroke ie vzgojil v sokolsikem duhu. V pokoju Rudolf Puc nikakor ne miruje. Znan ie po svojih različnih izumih, ki kažejo njegovo nenavadno Ustrino, žal pa g. Pucu sreča doslej ni bila naklonjena. Kakor sam pravi: menda prav zato ne. ker se je rodil 1. aprila. Želimo mu. da bi se mu usoda obrnila v tem pogledu na bolje, sicer pa uživa v svoji družini najlepšo harmonijo. u— Starešinska organizacija »Preporoda« poziva svoje članstvo, da danes popoldne v čim častnejšem številu spremi na poslednji poti prerano umrlega zavednega Preporo-dovca Bojana Pavlica. Zbirališče pred hišo žalosti. Resljeva cesta 24, ob tričetrt na 4. u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana opozarja ponovno na svoj letni občni zbor, ki bo v soboto 2. t. m. ob pol 20. v novih društvenih prostorih na Kongresnem trgu l/II, levo, in vabi na polnoštevilno udeležbo. u— Sokolsko gledališče na Viču vpri-zori v soboto in nedeljo, obakrat ob 20.15 uri, »Postržek« (Scampolo), komedijo v treh dejanjih Režira br Battelino. Sodelujejo Thalerjeva, Pirnatova, Suligojeva, Lavrin, Pajk, Horvat, Demšar. Vljudno vabljeni! VABIMO VAS K IGEI razredne Prvo žrebanje bo 13. In 14. aprila t.L loteriie Zadražna hranilnica* /fr LJUBLJANA — DALMATINOVA 6. m— Prodava »Dnera podmladka Rdefega kriia< bo ▼ Ljubijani letos na cvetno nedeljo, 10. aprila v veliki filhannonični dvorani od pol 11. do 12. dopoldne. Obsegala bo akademijo. Na njej bodo sodelovale skoro vse v podmladku Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je izvršil zanjo domala že vse priprave. Šolski odbori so tudi že večinoma naštudirali najavljene točke zalo pestrega programa. Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev. u— Poslednje predavanje Jadranske straže v letošnji sezoni je bilo v sredo zvečer v restavraciji »Zvezdi«: Članstvo, ki je v zadovoljivem številu zasedlo dvorano, je pozdravil predsednik krajevnega odbora JS g. generalni tajnik TPD Joško Pogačnik. Nato je predavatelj dr. Branko Vrčon obširno obravnaval »Sredozemski prostor v novejši mednarodni politiki«. Zelo informativna izvajanja so vzbujala pozornost in so nudila res • izčrpen pregled vloge in pomena sredozemskega prostora v velikem spletu današnjih političnih akcij. Ob zaključku je predavatelj temperamentno poudarjal pomen lastne obale in je poslušalce prepričevalno pozval k širjenju pomorske zavesti v Jugoslaviji. V prihodnji sezoni bo krajevni odbor JS seveda spet priredil vrsto poučnih predavanj, ki bodo gotovo zbudila zanimanje Ljubljančanov. ODVETNIK dr. GUSTAV ROSINA se je s svojo odvetniško pisarno preselil v hišo ge. Levakove v Brežicah štev. 7, poleg gostilne Kern (hotela Adamus). u— Jadranaši! Udeležite se pogreba našega tovariša, jurista Bojana Pavliča, ki se bo vršil danes ob 16 z Resljeve ceste št. 24. Zberemo se ob 14.45 pred hišo žalosti. — Odbor. n— Vse nekdanje gimnazijske tovariSe ln tovarišice umrlega Bojana Pavliča vabimo, da 83 zbero ob pol 4. pred njegovim domom, Resljeva cesta 24. — Nekdanji sošolci. polfekeg* phuifata EomUmb radijska Postaja. Po zaslugi Ljubljanske 'ülarmonije bo odslej ta nedostatek odpravije3-!^8 dobi namreč t» dni velik, žare« pravi 'koncertni klavir, kakršnega doslej v Sloveniji še nismo slišali. Ker bo prihodnji ponedeljek koo-cert Ljubljanskega komornega kvarteta v Filhannonični dvorani, ki ima na programu hidi Caesar Franckov Kvintet za dve violini, violo, c M lo Ln klavir, bo verjetno naši pianistki Zamikovi dana prilika, da novi klavir z uspehom predstavi naši publiki. Ljubljanska filharmonija ga bo v ta namen gotovo rada dala na razpolago Koncert Ljubljanskega kvarteta pa postane tako še privlačnejši. n— Novo mestno otroško iav*tišfe 8« odprli v Mostah v torek popoldne. Novo zavetišče }s nameščeno v šolskem poslopju in ga obiskuje 67 otrok. T0 je peto deško za-vetièce v Ljubljani. Gostje z magistrata so si ogledali zavetišče kakor tudi kuhinjo, kier siromašna dobivajo brezplačno prehrano Skupno je zdaj v petih zavetiščih 300 otrok, za katere je letos namenjenih 458.400 din stroškov iz mestnega prora.'una. V šolskih kuhinjah prejema zdaj skupno 420 otrok vsak dan topel zajtrk, za kar da Ljubljana 90.000 din. Prištevši vse ostale panoge socialnega skrbstva, ki ga voi» načelnik mestnega socialno političnega urada g. Heribert Svetel, pokaže račun, da skrbi Ljubljana za okroglo 2.130 otrok. Znesek za socialno pomoč mladini presega l°tos 3 milijone din. u— Hotel »Slon« se prekrsti v hotel »Mamuta«. Znamenito odkritje v Kamniku je pripravilo lastnika znanega ljubljanskega hotela »Slona« do odločitve, da v interesu tujskega prometa prekrsti popolnoma prenovljeni hotel v »Hotel Mamut«. Tako — če že hočejo Kamničani za vsako ceno obdržati mamutove kosti v svojem kraju, bo pa Ljubljana imela vsaj hotel »Mamut«. Pozdravljamo originalno domislico podjetnega hotelirja, ki stopa vedno z duhom časa. u— ESperantsko društvo Zelena zvezda nas v zvezi z včerajšnjo notico o razpustu Kluba esperantistov naproša za ugotovitev, da je »Zelena zvezda« strogo nepolitična organizacija in da Damjan Vahen ni niti njen član niti njen idejni vodja. Luis Trenker Najgrandioznejäi visoko-alpinski film KINO UNIONI TEL. 22-21. I Predstave ob 16, 19.15 ln 21.15 url n— Skladatelj Blaž Arnié se je rodil v Lučah v Savinjski dolini. Najprvo je dovršil v Ljubljani orglarsko šolo, nato pa ljubljanski konservatorij. Po dovršenem konserva-toriju je nadaljeval študije na Dunaju ter jih tudi tam dovršil pred kakimi 8 leti. Nato je bil dalj časa na študijskem potovanju po silovanskem svetu. Vrnil se je v Ljubljano poln novih zamisli, ki ga vodijo od uspeha do uspeha. Skladateljsko je izredno plodovit, znan pa je tudi kot izvajalec velikih orgelskih koncertov. V ponedeljek bo izvajal Ljubljanski kvartet njegov godalni kvartet op. 16 in po zatrdilu kvartertovcev, ki poznajo to delo od prvega do zadnjega tona, bo imel ta kvartet absoluten uspeh. Poleg Arnica izvajajo člani Ljubljanskega kvarteta še Brahmsov godalni kvartet in Cesar Franckov klavirski kvirtet, pri katerem sodeluje gdč. Zora Zarnikova, ki je znana kot ena najodličnejiših naših koncertnih pianistk. Opozarjamo na koncert Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek. 4. t. m. v veliki filharme-nični dvorani. Podrobni spored in vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. 1 KLIC MATTERHORNA | pKINO SLOGA, tel. 27-30, Danes nepreklicno zadnjikrat Charlie Cban v Egiptu Tajnosti faraonove grobnice. i ! Palačo Bafa že zidajo. Včeraj »o končno zapeli krampi in lopate na dvorišču Bat'ove, nekdaj Maličeve hiše nasproti pošte. S stavbišča banke S'avije je tudi bil včeraj popoldne prepeljan ogromni žerjav, ki mesece in mesece zbuja v Ljubljani vso pozornost. Prvi prevoz pokončnega žerjava na Bat'ovo dvorišče pa je nenavadna, redka senzacija v Ljubljani. VESELA PISARI JA Iz Celja u— Akademski odsek Jugoslo\ensko-bol- ; garske lige sporoča, da je danes zopet redna ura tečaja bolgarskega jezika na Trgovski akademiji ob 7. zvečer v sobi št. 1. Po tečaju bo prav tam kratka seja odseka. Opozarjam vse odbornike, da se seje sigurno udeleže! — Tajnik. u— Ivan Cargo, znani slikar, tolmači danes v petek ob 6. zvečer v Jakopičevem paviljonu na razstavi slikarjev Galanda—Maleš —Mušič o tem, s kakšnimi očmi gledamo umetniške razstave. Kavarna Central dnevno KONCERT ruske damske balalajke. — Danes, petek, soboto, nedeljo odprto vso noč. u— Sočanom, prijateljem in vsem obiskovalcem predavanj naznanja »Soča«, da bodo imeli zopet priliko poslušati v soboto 2 aprila ob pol 9 v salonu pri »Levu«, odličnega predavatelja gospoda dr. Branka Vrčona, ki bo govoril »o glavnih smereh mednarodnega razvoja«. Predavatelj bo v poljudni obliki pojasnil glavne činitelje sodobne mednarodne politike Predavatelj želi še posebej pojasniti, v čem se konkretno kaže mednarodna kompliciranost naših dni. Ker je to zelo aktualno predavanje, predzadnje v tej sezoni, pričakujemo vsestranskega in obilnega obiska. Vstop vsem prost. u— Pedagoško društvo priredi drevi ob 18. predavanie »Problem vzgajanja ženske mladine«. Predavala bo ga. prof Cernejeva. Problem vzgajanja ženske mladine je brez dvoma eden najtežjih in najaktualnejših problemov današnje vzgoje, ki mora zanimati ne samo 6trokovn;aka, ampak tudi starše, ki imajo ravno tako opravka z vzgojo svoie lastne ženske mladine. Vsi, ki se zanimajo za predavanie, vabljeni. Predavanje bo v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vhod pritličje levo. Vstop prost u— Predavanje Prirodoslomega društva. V torek 5. aprila bo predaval v mineraloški predavalnici univerze prof. Ivan Molinaro o prostoru v geometriji in fiziki. Začetek ob četrt na 19 uri. u— Regulacija Ljubljanice obnovljena. Pokazala .se je vsestranska potreba, da se regulacija Ljubljanice sredi mesta obnovi. Glavni vzrok je dolgočasenje ljubljanskih pohajkovalcev. ki nimajo zdaj skoro nikjer prilike prodajati zijala, medtem, ko jih je kibicanje trdega dela v smrdljivi Ljubljanici vendar tako doiga leta zabavala n— Pravega koncertnega klavirja dì imela doslej nobena koncertna dvorana v Ljubljani. Prireditelji koncertov so si morali zato pomagati na različne načine, za Arničev simfonični koncert je na pr. posodila klavir neka ljubljanska tvrdka, za nedavni koncert e— Na Ljudskem vseučilišča bo predaval v ponedeljek i L m. ob 20. znani pisatelj in zdravnik g. dr. Bogomir Magajna iz Ljubljane o mamilih morfiju, kokainu in meska-linu. Predavatelj bo opisal mamiia, njih učinke in uporabo v zdravstvu, pa tudi njih razorni vpliv na živčevje ob prepovedani uporabi. Zanimiva izvajanja bodo spremljale številne ykioptiène s]_ike. KINO UNION Danes najsijajnejša komedija »PLAVOLASI STRAH« (Das blonde Gespenst). e— Celjski počitniški dom za mladino pod Tovstom bo konec aprila popolnoma gotov in opremljen. Obenem bo postavljena lesena zgradba za obednico in še eno spalnico z 20 posteljami, tako da bo »Počitniški dom« z majem mladini že na razpolago. Največ zaslug za pospešeno dovršitev »Počitniškega doma« gre predsedniku cinkarne g. Todorju Lazareviču, ki je s svojo iniciativrostjo in dejansko podporo omogočil nadaljevanje za-početega dela, za kar mu gre vsa zahvala. Kuratorij »Počitniškega doma« je__ razposlal nad 500 prošenj za podporo s priloženimi položnicama. Posamezniki so se že odrali z lepimi zneski in so tako pokazali svoj čut za socialno dolžnost. Kuratorij se jim najlepše zahvaljuje za nakazane prispevke. Do ostalih. ki položnic še niso izpolnili, se obrača kuratorij ponovno s prošnjo, da po možnosti čimnr»i nakažejo svoie prispevke. KINO METROPOL Danes nepreklicno zadnjikrat or>eretni šlager »ROSE MARIE«. * e— Dober plen celjske policije. Ne Jugos Imenskem kinološkem savezu plačajo ne glade na število psov pavšalno takso lotno 300 din. V takih psarnah so mladiči do 0 meseca prosti takse. V starosti od začetega " 'io končanega 12 meseca pa je treba plačati polovično takso. Nove so tudi določbe v pravilniku glede postopanja konjačav. Koniač mora poloviti vse r>-e. ki nimajo javne znamke, ter so na ulicah, trgih ter javnih prostorih. Psov brez znamke pa kon;ač ne sme odvzeti, če se spremljevalec zadostno legitimira. Če lahko dokaže z uradnim potrdilom, da je taksa plačana, nohere koniač takoj na mestu globo 10 dir.. Spremljevalca, ki ne more predložiti potrdila, ki pa se sicer zadostno legitimira. prijavi koniač občini zaradi nadaljnega postopa n odnosno kaznovanja. Psa pa tudi v tem primeru ne sme odvzeti. Polovljene pse mora imeti koniač tri dni v oskrbi! Če se javi lastnik v teh treh dneh in dokaže da je plaval takso, mu mora koniač psa vnr'ti, ča ie zdrav in ni sumljiv stekline in če plača odškodnino za prehrano. V nasprotnem primeru mora psa pokončati. Značaj psa čuvaja se prizna onemu psu, ki čuva lastn kova gospodarska poslopja odnosna skladišča in je stalno priklenjen na verigi. Tak pes mora biti vedno izven imovinskih objektov ,ki jih čuva in 'zven stanovanjske hiše gospodarja. Nadalje se prizna značaj psa čuvaja onemu psu. ki čuva. stalno priklenjen na verigi, samotno ležečo nepremičnino gospodarja f stanovanjsko hišo), pr čemer se smatrajo kot samotno ležeče nepremičnine ena posestva in hiše. ki so oddaljene najmanj 50 m od sosednjih bivališč ali od sosedne o?raje. Psi čuvaji morejo biti prosti le tedaj, če je prostor, ki ga čuvajo, ograjen in dostopen le lastniku, njegovi družini in nast avl je nc em, tujim ljudem pa le po predhodnem pozivu lastnika ali njegovih ljudi f zvonec na vratih). Poleg tega mora biti na vseh vhod'h napis »Pozor, pes čuvaj!« Povsod drugje mora biti pes ču-va;j stalno priklenjen. Za psa čuvaja se ànatra pes. ki je vsaj 35 tan visok. Pasjo takso je treba plačati za vse pro ra«hinsko leto naprej. Ce je nastala prijavna dolžnost šele v drugi polovici pro-ra«5unskega leta. plača lastnik za dotično Proračunsko leto samo 50°/0 davka. Za Psa, aa katerega je bila plačana taksa za kolčno proračunsko leto že v drugi občini, Se pobere v Ljubljani 1« eventualna viSja razlika. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi, kdor krši določbe glede nošnje pasje znamke, ali kdor se kakorkoli skuša izogniti plačilu takse, se kaznuje v denarju do 900 din ali z zaporam do 30 dni. Gospodarske vesti = Denarni promet na avstrijski meji. V torek je izšla uredba državnega ministra za finance o višini denarnih zneskov, ki se lahko brez posebnega dovoljenja iz-nesejo iz Avstrije ali prinesejo v Avstrijo. V potniškem prometu se lahko iznese iz Avstrije za 20 šilingov (13.33 marke) avstrijskega ali nemškega kovanega denarja in za 30 šilingov .(20 mark) tujih plačilnih sredstev, vse to v teku 1 koledarskega meseca. V prometu obmejnega prebivalstva se sme iznesti iz Avstrije največ 10 šilingov ali 6.67 marke v kovanem denarju pri vsakem prehodu meje. V obeh primerih je za večje zneske potrebno posebno dovoljenje dunajskega deviznega urada. Za prenos plačilnih sredstev v ostalo državo ni omejitev. Potniki, ki potujejo v Avstrijo, smejo brez dovoljenja deviznega urada na Dunaju prinesti s seboj v teku 1 koledarskega meseca v avstrijskih in nemških kovancih največ 45 šilingov ali 30 mark; v obmejnem prometu pa se sme vnesti v Avstrijo največ 10 šilingov ali 6.67 marke pri vsakem prehodu meje Medtem ko je iznos bankovcev in kovancev iz Avstrije v Nemčijo neomejen, je vnos bankovcev in kovancev iz Nemčije v Avstrijo omejen, in sicer v potniškem prometu na 450 šilingov ali 30 mark v 1 mesecu, v prometu obmejnega prebivalstva pa je dovoljeno prinesti iz Nemčije v Avstrijo pri vsakem prehodu meje 30 šilingov ali 20 mark. = Splošna prepoved zvišala cen v Avstriji. Po nalogu maršala Göringa je nemški državni komisar za gibanje cen izdal za de-žalo Avstrijo splošno prepoved zvišanja cen, in sicer z veljavnostjo za nazaj do 18. marca t. L Po tej odločbi je prepovedano zvišati cene ali odškodnine za usluge bod'si za industrijske izdelke ali kmetijske pridelke, zlasti za predmeta dnevne potrošanje in za najemnine, zakupnine in slično. Če so bile taike cene in odškodnine povišane po 17. marcu, jih je treba znižati na stanje, ki ie valjalo 18 marca. Ta prepoved velja za promet v Avstriji sami. kakor tudi za promet med Avstrijo in ostalo Nemčijo. — Vprašanje ureditve trgovinskih hi plačilnih odnošajev z bivšo Avstrijo. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem sestal koordinacijski odbor pri ministrstvu zunanjih zadev, da prouči situacijo, ki je nastala glede trgovinskih in plačilnih od-nošajev z bivšo Avstrijo, po združitvi z Nemčijo. O usodi obstoječih sporazumov z Avstrijo niso doslej nemška oblastva uradno še prav nič sporočila. Kakor doznava »Jugoslovenski kurir«, so naši uvozniki preko svojih organizacij opozorili merodaj-ne faktorje, da je treba vprašanje tečaja klirinškega šilinga urediti, kajti relacija 1.50 : 1 med šilingom in marko velja le za notranji promet v Avstriji. = Trošarina na nafto. Na podlagi določb finančnega zakona za leto 1938-39 in na podlag; čl. 75 zakona o državni trošarini je finančni minister predpisal pravilnik o spremembah in dopolnilih pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini. V zvezi z uvedbo trošarine na nafto so izvršene nekatere spremembe, in sicer v čl. 111. Po teh spremembah se za nafto, ki ni namenjena za predelovanje v rafinerijah mineralnega oglja, plača 40 din državne trošarine od 100 kg. Nafta sirova, črna in neočiščena, ki jo dobivamo v državi in se uporablja za nadaljnjo predelavo v rafinerijah za destilacijo mineralnega olja, oziroma v zato pooblaščenih obrtniških delavnicah, ne zapade državni trošarini. Ce pa se uporablja za druge namene, je treba trošarino plačati, kakor je zgoraj rečeno, ali pa po kvalifikaciji blaga. O tem, kaj se smatra za surovo nafto, bo odločilo finančno ministrstvo. Za dokaz, da se bo surova nafta uporabila za nadaljnjo predelavo v obratih za destilacijo mineralnega olja, bodo uvozniki morali pri uvozu predložiti carinskim oblastem overovljen prepis potrdila pristojne industrijske zbornice in odobrenje davčnega oddelka v finančnem ministrstvu. Vsak uvoznik, ki hoče dobiti to odobrenje, mora narediti prošnjo na davčni oddelek finančnega ministrstva ter prošnji priložiti potrebne dokumente. Na podlagi prošnje in uverenja bo davčni oddelek finančnega ministrstva uvozniku izdal odobrenje. En izvod tega odobrenja dobi uvoznik sam, drugega pa carinarnica, preko katere bo uvoz izvršen, tretji izvod pa bo dostavljen oddelku finančne kontrole, oziroma stalnemu kontrolnemu organu finančne kontrole, ki je pristojen, da nadzoruje destilacijo mineralnega olja, oziroma pristojen, da nadzoruje obrtno delavnico za predelovanje mineralnega olja. Zaloge surove nafte, ostankov ali odipadkov nafte, ki jih bodo imeli prodajalci na droV.no in debalo na dan 1. aprila 1938. zanadeio plačamiu trošarine. V ta namen fe dolžan vsak prodajalec p rilaviti pri stolnemu oriH«»1ku PnanSne kontrole koliko zaloge ima na dan 1 aprila To trošarino bo i treba pittati tudi na vse one količine euro- ' il pwfawdw «d nafte, ki bodo na dan L aprila 1938. na potu od destilacije k trgovcu ali na potu od oa- rinarnioe do uvoznika, ali od enega trgovca do drugega. Trošarino na to pošiljke mora prejemnik plačati najkasneje do 20. t m. = Sejmi za plemenske bikce. Kraljevska banska uprava sporoča, da bodo letošnjo pomlad sejmi za plemenske bikce rodovniških organizacij po sledečem razporedu: 1.) 25. IV. v Beltincih, za okoliš zveze za simodolsko govedo; 2.) 29. IV. v Velikih Laščah, za okoliš zveze za sivorjavo alpsko govedo; 3.) 2. V. v Št Jurju ob j. žeL za okoliš zveze za pomursko govedo; 4.) 3. V. v Smartnem ob Paki, za okoliš zveze za marijadvorsko govedo; 5.) 4. V. v Ormožu za okoliš zveze za pinegavsko govedo; 6.) 17. V. v Kranju, za okoliš zveze za pinegavsko govedo. Vabijo se organizacije, občine in živinorejci, da se teh sejmov udeleže, ker je le tu dana prilika, da si nabavijo dobre plemenjake. Borze 31. marca Na ljubljanski borzi so danes avstrijSk' šilingi po dvodnevnem naraščanju zopet popuščali in so se v Ljubljani trgovali po 8.75, medtem ko je bilo za angleške fünfte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili celo na 8.5750 (v Beogradu na 8.6785). Promet pa je bil še v angleških funt ih po 238 in v grških bonih po 28.875. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50, za 15. april pa v Zagrebu 14.4250. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v nadaljnji čvrst'' tendenci trgovala po 480 (v Beogradu po 477.50 — 479). Promet je bil še v 6% begluških obveznicah pri povišanem tečaju 94.50 (v Beogradu po 94.25) in v 7°/» Blairovem posojilu po 91. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2407.66—2422.26 Berlin 1743.52 — 1757.40, Bruselj 734.35 —739.41, Curih 996.iß — 1003.52, London 215.54 — 217 60. New York 4312.25 — 4348.56, Pariz 132.02 — 133.46, Praga 151.69 — 152.79, Trst 227.75 — 230.83. 10, nate BJ7, Lnrt« 21.65875, New Torte 436, Bruselj 78.70, MHan 22.98, Amsterdam 341.50, Berlin 175.05, Dunaj 52, Stockholm 111.70, Oslo 108.85, Köbemfcavn 96.70, Praga 15.2250, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojlna Skoda 480 — 481, 4% agrarne 61.50 — 62.50,4«/, severne agrarne 61 den., 6% begluške 93 — 94.50, 6% dalm. agrarne 91.50 — 93, 7*/. stabliz. 98 den., 7% invest 99.50 — 101, 7*/, Drž. hip. banka 99.50 — 101, 7•/• Blair 91.50 — 92, 8% Blair 96 — 97; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 220 den., Trboveljska 210 — 215. Gutmann 65 den., Éeéerana Osijek 110 — 135, Dubro-vačka 395 — 405, Jadranska 370 — 405. Beograd. Vojna škoda 477—478 (477.50 — 479), za april — (477), 4•/• severne agrarne 62 — 62.50, 6«/» beglužke 93.75 — 94 (94.25), 6»/, dalm. agrarne 92.75 — 93.25, 7% stabiliz. 99 den. (99.50), 7*/» invest 100 den (100), 7% Drž. Mp. banka 100 den., 7% Blair 91.25 — 91.50. 8»/« Blair 96.75 — 97, Narodna banka 7300 bL, PAB 222 — 223 ( 222). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 31. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.25, za julij 82.50, za sept. 83; koruza: za maj 60.50, za julij 61.75. + Novosadska blagovna bona (31. t m.). Tendenca nas prem en jena. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 - 179; sremska 175 — 178; baška potiska 178—180 davorv=ka 177—179 Kornea: baška 100 — 101. banatska 97 — 99, Oves: baški 131 - 133; sremski 132 - 134; slavonski 135 — 137. Ječmen: baški in sremski 63'64 ks 14250 - 145 Moka: baška in sremska «Oe-» in «Ogg» £72.50 - 282.50; «2» 252.50 - 26V50: «5» 232.50 - 242.50; «6» 212.50 _ 222.50. «7» 1R2.50 - 192.50: »8< 117.50 - 122.50. Otrobi: baèki in sremski v vrečah 94 — 99. Fižol: baški in sremski 187.50 — 192 50 BOMBAŽ + Liverpool, 30. marca. Tendenca stalna. Zaklj, tečaji: za marec 4.73 (prejšnji dan 4.79), za junij 4.80 ( 4.86), za sept 4.90 (4.95). Proračun naše največje delavske občine Dohodke in potrebe trboveljske občine ni lahko spraviti v ravnotežje Trbovlje, marca. Zadnja seja občinskega odbora se je vršila v znamenju proračunske razprave. Poročilo predsednika je ugotovilo živahno delovanje uprave, k- se je v teku zadnjega proračunskega leta sestala preko 30 krat, a občinski odbor je imel 11 sej. Socialno» tat i stični urad je v Trbovljah naštel 13.351 prebivalcev. Podporna alkcija je bila izdatna. Kljub zmanjšanju brezposelnosti se je izplačalo občinskim ubožcem in staroupokojencem preko 20 000 Din in v občinskem zavetišču se je oskrbovalo 41 oseb. V tujino se je izselilo v 1937 letu 32 oeeb, od teh 15 v Francijo, 14 v Belgijo in po l Ameriko, Nemčijo in Avstrijo. Za zaposlitev v Belgiji se je prijavilo 137 brezposelnih delavcev. Sccialna akcija občine se kaže pri delovanju občinske Mladinske kuhinje, ki izkazuje za čas od 1. avgusta lani do 15. januarja letos 28.579 izdanih porcij. Banska uprava je vkljiub rednim poročilom občinske uprave in ponovnim pismenim zaprosi lom za redne mesečne in izredne prispevke ustavila 1. julija lani vse podpore za mlad nslcp kuhinjo. Kuhinja za brezposelne delavce je prehranjevala dnevno do 70 brezposelnih delavcev. Vseh brezposelnih v Trbovljah je še vedno preko 300, onih z razvidnioo pa okrog 140. Prošnji za podporo kuhinji brezposelnih dela/vcev oblastva niso ugodila iz proračunskih razlogov. Socialna ake ja največje delavske občine bi pač morala najti več razumevanja pri nadrejenih činiteljih, proračunski načrti pa naj bi bolje upoštevali potrebe našega industrijskega središča. Obč nski odbor je potrefil predloženi proračun, in sicer občinski proračun z izdatki in dohodki 4.059.644 Din, ubožni sklad v znesku 484.500 Din, veterinarski sklad v znesku 11.100 Din in odkupnine posebnega dela v znesku 5.500 Din. V kritje občinskega proračuna se bodo pobirala 110 odstotna občinska dokladana vse državne neposredne davke v znesku 1,6G3.<»18 Din obč. trošarine (1,714.156 Din) in občinske taikse (10.300 Din). Najjača trošarinska postavka je električni tok za razsvetljavo in pogon 1,100.000 Din in trošarina na vino 408.052 Din. Soglasno so bili zavrnjeni ugovori TPD in Bate preti proračunu in odmeri občinskih doklad. Povišanje stvarnih izdatkov občine za 472.672 D'n nasproti letu 1937/38. se smatra za neobhodno potrebno, kre je zaradi proračunskega pri-mankljaja v prejšnjih letih (691.623.48 Din) moralo izostati več zelo nujnih in neodložljivih del, za katera nd bilo kritja. Iz pov šanega kredita za stvarne izdatke se namerava plačati 12.000 Din za obveznosti iz prejšnjih let, 28.000 za na-lcup merilnega instrumenta gradbenega urada, 107.510 za zgradbo šole na Sv. Planini, 80.000 za zidanje stavbe pogrebnega zavoda, ki je imel doslej svoje prostore v leseni baraki. Dalje Je pri tem kreditu določeno 40.000 za nujna cestna popravila, 215.000 pa kot prvi prispevek občine za pričetna dela nove občinske zgradbe, ki se smatra za neogibno potrebna, ker so sedanji uradni prostori v poslopju pre^ tesni za razširjeno poslovanje današnje obč ns(ke uprave. Novi občinski dom se namerava zgraditi najbrže na Volajevem zemljišču. Naš novi trboveljski magistrat bo na tem prostoru prišel bolj v sredino naše raztegnjene dol;ne. Načrt novega ob-č nskega poslopja pa je velik kamen spotike opoziciji, vendar upamo, da se bodo za zeleno mizo sporazumeli tudi v tem vpra-šanju v dobro občanov. 40.000 je določenih za nabavo novega medicinskega in-strum enta ri ja v občinski bolnici, ki doslej ni imela najpotrebnejše zdravniške tehnične opreme, ker je ordinacijo občinskega zdravnika vršil zdravnik bratovske skladnice. Za podporo mladinski kuhinji in kuhinji za brezposelne je odrejeno 55.000. 200.000 pa za izgradnjo dveh novih štiristanovanjskih hiš za delavske sta-roupokojence. Stanovanjska kriza v Trbovljah je kljub živahni privatni gradbeni delovnosti zelo ebčutna. Poleg rudarskih upokojencev se bo v doglednem času povečalo tudi št evi lio upokojenih državnih nameščencev, učiteljstva in prvatnjh uradnikov, za katere bi tudi kazalo, da občina zgradi več stanovanjskih poslopij. Ustrezajoča najemnina bi amortizirala gradbene stroške. Na seji je bil spre jet nov pravilnik za izvrševanje občinskega proračuna za leto 1938/39., po katerem bo občinske doklade izračunavala, pobirala in nakazovala davčna uprava, občinske trošarine po občinski trošarinski organi. Občna Trbovlje je sklenila, da izvede v teku leta regulacijski načrt, ki bo vse gradbeno glbanie v območju občine uredil po enotn h arhitektonskih vidikih ter Trbovljam škušal dati tudi na zunaj lice raodernes»a trga s kanalizi ranimi ul carni in šetališci. Seveda se bo tak načrt moral boriti z velikimi težkočami glede na že zazidani prostor in glede na lego dolge trboveljske dielne, ki je za dobro regulacijo neprikladna. Iz Zagorja i— Sokol sko društvo priredi ▼ nedeljo S. t. m. na letnem telovadtòòu pri Sokolskem domu ob 2. popoldan veliko tombolo x bogatimi dobitki. O lavne tombole — vol ali 2000 din, moško kolo, jedilni servis, vreča moke itd. Število srečk je omejeno, zato se poàurite z na^poin. V nedeljo vai v Sokolski dom. Iz Ptuja —j Za davkoplačevalce. Ministrstvo za finance je z rešenjem z dne 25. marca odobrilo proračun mestne občine ptujske za proračunsko L 1938-39. Razgias o davščinah, ki se bodo pobirale v navedenem proračunskem letu kakor tudi vsi tozadevni pravilniki in tarife so nabiti na uradni deski mestnega poglavarstva, kjer so interesentom na vpogled. Potrebna pojasnila daje strankam mestno knjigovodstvo ob uradnih urah. j— Nezgoda na cesti. 301etni posestnik Franc Berglez iz Mihovcev je vozil sod proti domu. Na cesti, ki drži čez hrib, pa se je živina splašila. Berglez je padel in z levico prišel pod voz. Z zmečkano roko so ga prepeljali v bolnišnico. j— Nezgoda v tvornici. 301etna delavka Seganičnikova Julija, doma iz Majšperka, je zvečer kakor običajno čistila neki stroj, pri čemer jo je zagrabila transmisija. K sreči so nezgodo takoj opazili drugi delavci, ki so vstavili stroj. Hudo poškodovano so prepeljali v bolnišnico. j— Sirov napad. Te dni je družba petih fantov, ki so se vračali iz vinograda v Gruškovju proti domu, brez vzroka napadla posetnikovega sina Andreja Vido-viča iz Vel. Varnice ter ga hudo pretepla. Vidovič je dobil tako hude poškodbe, da je obležal na tleh. Orožnikom od Sv. Andraža je Vidovič izpovedal, da so od šmarnice pobesneli napadalci po njem hodili, ko je ležal na tleh Zato ima tudi nevarne notranje poškodbe. Vidovič se zdravi v bolnišnici. Siroveži bodo prejeli svoje plačilo. SOKOL Sokol v Medvodah Za zaključek uprizorimo ▼ sokolskem domu v nedeljo 3. t m. ob 20. in 10. aprila igro »V znamenju križa«. Z njo zaključimo eno najživahnejših sezon našega gledališkega gibanja. Režija je v spretnih rokah br. Staneta in bo uprizoritev gotovo le še utrdila sloves naših prireditev. Sodeč po pripravah pa tudi po »plakat opra sk ih «, ki »o zadnje čase tako pridno na delu. bomo imeli velik obisk ter bo treba igro ponavljati. Reklama s trganjem naših plakatov se nam je že do sedaj dobro obnesla, kajti: »Bog je do sedaj pomagal in Bog bo še vedno pomagal«. Tak napis imamo na naši sliki v Sokolskem domu, zato živimo v tej veri in zato tudi tako lepo napredujemo v naši petletki. Letos smo imeli na našem odru vsakovrstna dela. ki so šla že čez velike odre; resna pa tudi zabavna vsebina naših prireditev je vedno zadovoljila tudi naše najbolj zbirčne prijatelje. V telovadnici teče delo veselo dalje. Pripravljamo se na naš veliki praznik dne 26. junija, ki ga proslavimo z razvitjem članskega prapora. Na ta dan opozarjamo bratske edini-ce. Tudi s tombolo smo že pridno na delu in kaže, da bomo dobro odrezali. Veliko zanimanje vLada za zlet na Rakeku. Tako je prav! Tja pojdemo v velikem številu, da se poklonimo nesmrtnemu Sokolu Aleksandru. Meddmštveni odbor Ijnbljanskih sokolskih društev poziva lamudnike, da prijavijo do vštete sobote 2. t m. svojo udeležbo pri po-klonitvi Sokolstva pred spomenikom blagn-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki bo v nedeljo 24. aprila na Rakeku. S prijavo naj vsakdo v svojem društvu vplača tudi 18.50 din za vozovnico. Društva morajo najkasneje v ponedeljek 4 aprila izročiti prij»ve in denar za vozovnice župi, zato ne odlašajte. Kasnejše prijav« se ne bodo upoštevale. Presi edne tekme članic SKJ. V nedeljo 27. marca so bile v Ljubljani ▼ Narodnem domu prve pregledne tekme za mednarodno tekmo v Pragi. Tekmovalo je 14 tekmovalk: šest iz Ljubljane, dve iz Beograda, dve iz Pančeva ter po ena z Jesenic, iz ZagTeba, iz Novega Sada im iz Pod gor i ce v Črni gori. Tekma je obseigaiia sestavo s kiji obvezno vajo na krogih in dvovišinski bradlji, poljubno vajo na dvovišinski bradlji in gredi ter poljuben preskok čez konja. — Največ točk je dosegla Rupnik (Ljubljana), Narodni dom) 92.53%. Sket (Ljubljana, Tabor) 91.06%. Pustišek (Ljubljana, Narodni dom) 86.8%, Kržan (Ljubljana, Narodni dom) 72.93%, Radivojevič (Beograd) 72.8%, Ban-ščak (Pančevo) 71% itd. Tekme niso pokarale najbolj zadovoljivih rezultatov, vendar so posameznice pokazale dosti pripravljenosti in tudi med novinkami je marsikatera dobra moč, ki ji manjka le vaje. Izbirna tekma za mednarodno tekmo bo 1. maja. RUPT' INFAVD0 DOLORE ANNUNT1AMUS OMNIBUS AMICIS AC FAMILIARlBUS NOSTKIS TKlSTIS IMAM NOTITIAM: RAPTUS Süi. LABORI ET NOSTRO AMORI, MUNITUS SOLITIS CONSO-LAT10NIBUS, NOSThR COLLABORATOR FIDELIS, DOMINUS DOMINUS PETRUS SLEBIRIUS, OCCUMBENS ACRIBUS VENTIS VER1S. EX IMPROVISO VITA DECESSIT. CARO DEFUNCTO MEMORIAM PULCHERRIMAM. IN NOMINE PROFUNDE AFFLICTORUM RELICTORUM: FULGENTIUS PARADIGMA, PROFESSOR, QUINTUS VALERIUS PRlSCUS, KM. PROCONSUL. EMONAE, DIE I. APRILIS MCMXXXVUL 5TRTI PO NEIZREKLJIVI BOLESTI JAVLJAMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PRETUŽNO VEST, DA JE, IZTR iAN SVOJEMU DELU IN NAŠI LJUBE 'NI, OPREMLJEN Z OBIČAJNIMI TOLAŽILI, NENADOMA PREMINUL NAŠ ZVESTI S01RUDNIK GOSPOD PETER Ž LEB IR. PODLEGEL JE OSTRIM POMLADNIM SAPAM. DRAGEMU POKOJNIKU BOMO OHRANILI NAJLEPŠI SPOMIN. V IMENU GLOBOKO ŽALUJOČIH OSTALIH: FULGENCIJ PARADIGMA, PROFESOR, QUINTUS VALERIUS PRlSCUS. PRu KONZUL N. R. LJUBLJANA, DNE 1. APRILA 1938. >JUTRO« št 76. 6 Petek, L XV. 1088. Letalske bombe proti toči poskusi francoskega učenjaka — Z stili tudi naši kraji Francoski meteorolog Chatleg Brächet poroča v časopisu »La Science«, da so v rhonsucem departementu lansko leto prvič z letalskimi bombami na sistematičen način pobijali točo. že od pradavnih časov skuša človek, ki 0e bori z naravo za svoj kruh, vplivati na vreme po svoji volji. Primitivna ljudstva uporabljajo vsakovrstne čarovnije, moderni vremenoslovci pa nastopajo proti mrazu, megli, plavajočim lednim otokom in toči z orožjem znanosti. Toda navzlic kakšnemu uspehu tu pa tam, ni mogoče reči, da U v tem področju bili že bogve kako daleč. Poskusi, da bi na veliko delali dež, da bi meglo razbijali in točo odpravljali, so hffi večinoma brez koristi Be najbolj učinkovito ae je izkazala uporaba dima proti slani, ostali načini za vplivanje na vreme pa so Se zelo dvomljive vrednosti. Razmeroma star recept zoper nevihte predstavlja streljanje proti tod a poseb- n;tmi možnarji. V bivši Avstriji in Italiji so napravili v tem pogledu mnogo poskusov, ki so pa na zadnje pokazali, da je takšno streljanje brez pomena. Tem zanimivejše je potem Brachetovo sporočilo, da so lansko leto v rhonsikem departemen-tu delali spet takšne poskuse, čeprav na popolnoma nov način, ln da so imeli ti poskusi presenetljiv uspeh. V rhonskem departementu povzroča toča vsako leto na vinogradih do 130 milijonov frankov škode, lansko leto pa Je bilo mogoče odvrniti točo na velikem czemlju v pet in dvajsetih primerih hudih neviht. Namesto dosedanjih raket zoper točo ©o v teh primerih uporabljali letalske bombe, ki imajo desetkrat več razstreliva v sebi nego rakete tn učinkujejo zato tudi neprimerno močneje. Ob vsaki nevihti, ki se Je pripravljala, so se dvignila letala in vrgla v oblake, v katerih se je delala toča, i» 20 do 30 bomb. Zavoljo eksplozij v teh oblakih so se zrna spremenila spet v vodo, preden so utegnila na pot proti tlom, da bi tam izvršila svoje uničevalno delo. Toča nastaja, kakor znano, tako, da dvigajo močni, navpični zračni toki kaplje v višino, kjer te kaplje zmrznejo in narasejo v debela zrna, ki padejo potem zavoljo svoje lastne teže na ti* Pri poskusih z letalskimi bombami v Franciji so ta fizikalni pojav preprečili, čeprav je stalo to seveda mnogo denarja. Toda uspeh je bil tu in v tej smeri nameravajo letos poskuse nadaljevati. (Stvar je zbudila veliko zanimanje tudi drugod in kakor nam poročajo, je naročil ljubljanski Aeroklub oddelek takšnih letal in nekoliko zagonov takšnih bomb, s kakršnimi so delali te poskuse na Francoskem, kajti tudi pri nas povzroča toča vsako leto ogromno škodo in je že čas, da napravimo tudi mi nekaj proti njej, če ne zlepa, pa zgrda, z bombami in letali. Metoda z letali je tem koristnejša, ker je mogoče z njimi na hiter način do krajev, kjer bi se nevihte pripravljale. Op. ur.) Sodobnik kamniškega mamuta v Postojni Pr! pripravah ln čiščenju novih predelov Postojnske jame so naleteli na čudovito odkritje. Našli so velikanski okostnjak pračloveka, Id je prebival v davnih časih v Postojnski jami. Strokovnjaki sodijo, da je živel pred 20.000 leti, torej popolnoma istočasno Kakor karm mamut. Postavili so ga že pokonci in bodo po zgledu Kamni-čanov takisto uredili zanj poseben muzej. Slika je posneta po razglednici, ki kaže velik smisel za tujskoprometno propagando Drobna žarnica za 3000 sveč V nekem londonskem znanstvenem laboratoriju je neki holandski inženjer izumil novo žarnico, ki utegne povzročiti pravi prevrat v razsvetljevalni tehniki. Pri tem izumu gre za svetilno telo v velikosti vžigalice, ki pa daje svetlobo pravega žarometa. Svetilka, ki deluje z živosrebrno paro, je v 3,74 cm dolgi in 6 mm debeli kremenčevi cevi. Cev je treba hladiti z vodo, da se ne stali. Svetilo daje svetlobe za 3000 sveč. Tucat takšnih svetilk bi lahko razsvetlilo ves Hydepark. To izredno močno svetlobo je mogoče opazovati samo skozi debelo, temno barvano steklo. Ruitiunski petrolejski vrelci v nevarnosti Samo še za pet do sedem let tekočega zlata • • • Rumunski trgovinski minister Argetoia-fiu je podal izjavo o novi petrolejski politiki svoje dežele. Tudi Rumunska mora razmišljati o nevarnosti, da bi njeni petrolejski viri usahnili. Po računih strokovnjakov bodo dajali tekoče zlato samo še pet. v najboljšem prmeiu sedem let. Doslej so z rumunskim petrolejem gospodarili naravnost roparsko. Pridobivali so samo tisti petrolej, ki je sam pritekal iz zemlje. Na pridobivanje s črpalkami niso mislili, s čimer so iz sedaj obratujočih vrelcev dobivali komaj polovico zaloge. To se mora sedaj spremeniti, obenem pa je treba iskati po določenem načrtu, ki je preračunan na dolg rok, novih vrelcev. Rumunska razpolaga še z milijonom hektarjev petrolejskih polj, ki jih nihče ne izkorišča. Da se spravijo ta polja v obrat, bo treba tri do tri in pol milijarde lejev. Ker Rumunska tega denarja nima, je odvisna tudi za bodočnost od tujega kapitala, ki mu bodo pa dali stroge predpise glede načina, kako bo smel pridobivati petrolej, in glede nacionalizacije obratov. Družbe bodo morale dajati prednost domačim delovnim močem. Rumunska vlada je sestavila komisijo strokovnjakov, ki bo izdelala najprvo petletni načrt za novo gospodarjenje z rumunskim petrolejem. ega sebe je pognal v zrak Samomor z dinamitnim nabojem V neki vasi v bližini Magdeburga so našli pred kratkim ustreljenega lastnika neke opekarne. Sum. da ga je umoril, je padel na nekega invalida Friedricha Sand-manna, ki je na dan umora izgin'1 in se skrival po okoliških gozdovih. V njih so ga večkrat videli, prijeti pa ga niso mogli. Magdeburška policija je sedaj priredila velik pogon za osumljencem. Razen kriminalne policije se je tega pogona udeležilo 60 policistov, deloma s policijskimi psi, dalje vsi orožniki iz dotičnega okrožja ter Oton Habsburški postane belgijski državljan ? Angleški Usti pišejo, da si bo skušal Oton Habsburški po priključitvi Avstrije k Nemčiji pridobiti državljanstvo v Belgiji mnogo članov tamkajšnjih narodno socialističnih oddelkov. Ker je bilo pričakovati, da se bo invalid z orožjem, ki ga je imel pri sebi, branil do skrajnosti, je policija postopala previdno. Zasledovalci so bili oboroženi z ročnimi granatami, karabinkami in dražljivim plinom. Po treh dneh so našli Sandmanna v majhnem gozdu v neki lovski jami, kjer je bil izvršil samomor. Razgral se je z dina-mitno patrono, ki ga je popolnoma raztrgala. Drugo patrono, ki se ni bila razpoči-la. so našli poleg njega, in prav tako pištolo, v kateri je bil še tulec krogle, s katero je bil umoril opekarnarja. Slon služi ln tepta vsakdanji kruh ... (»Everybodys weekly«) Lokomotiva v čuvajnici Na postaji Bralne—L'Alleud se Je pred kratkim pripetila tragična nesreča. Lokomotivo, ki bi morala na drugi tir, je pognal strojevodja s takšno silo naprej, da se je zaletela v čuvajnico. Pri tem je predrla prednjo steno hišice, v kateri je ostala čuvajeva žena z dvema otrokoma kakor po čudežu nepoškodovana Pariz gradi zaklonišča Francoska vlada Je imela posebno sejo o vprašanju obrambe Pariza in njegov® okolice v primeru nove vojne. Sklenil« je, da bo dala na razpolago kredit 200 milijonov frankov za razdelitev plinskih mask med prebivalstvo. Z« zgradbo zaklonišč, ki bi jih bombe ne mogle prebiti, bodo porabili 135 milijonov frankov, za druga zaklonišča pa Se 100 milijonov frankov. Ruska akademija in Papaninova odprava Akademija znanosti v MoStovi bo imela 2. aprila svečano sejo na čast članom Papaninove skupine. Papanin, Fedorw ln Krenkel bodo na seji kratko poročali o izkustvih, ki so Jih pridobili v svojem pre-zimovanju na ledni plošči. Sredi aprila pa bodo Papaninove! imeli podrobnejše referate vsak o izsledkih v svojem področju. Afriški kralj prijatelj »Gospodična, oprostite, nekaj imate v laseh.« »Idijot vi — kaj ne vidite, da Je to klobuk?!« (»Dansk Famjlie Blad«) Pater Melhijor nam Je poslal pričujoči posnetek lz Ugande v Afriki. Na posnetku je poleg našega misijonarja NJ. VeL kralj Kahaja, kl je velik prijatelj Slovencev. Sam kralj se je spreobrnil h katollčanstvu. Je Inteligenten mož ln hud nasprotnik rasizma kakor tudi boljševizma. Impozantnl vladar lahko vzbuja respekt: tehta 190 kg, visok je dva metra. Uradno se doslej še ni oženil. Pater Melhijor je njegov dobri prijatelj ln svetovalec in si prizadeva, da povede letos kralja Kahajo z velikim spremstvom zamorskih katolikov v Budimpešto. Potovali bodo skozi Ljubljano. Tako se nam torej v kratkem obeta nenavadno zanimiv obisk civiliziranega zamorskega vladarja Pustolovec osvojil Madagaskar Cesarstvo, ki je trajalo komaj leto dni Po naročilu poljske vlade j« obiskala otok Madagaskar študijska komisija pod vodstvom majorja Lepeckega, da pogleda, v koliko bi se dal ta otok uporabiti za naseljevanje. Poljska bi se. kakor znano, rada iznebila svojih ždiav, Francija pa ji je za ta namen ponudila svoj otok Madagaskar. Komisija se je pred kratkim vrnila v Varšavo n prireja tam predavanja, v katerih poudarja, da bi Madagaskar nikakor ne b'l primerno naselitveno ozemlje samo za Žide, temveč tudi za Poljake. Ob tej priliki omenja poljski tisk, daje bil osvajalec Madagaskarja Poljak Beniowski. Beniowskega omenja zgodovina kot klativiteza in pustolovca, toda Poljaki danes dokazujejo, da si je to slavo pridobil samo zavoljo enostranskega francoskega gledanja nanj. Beniowski se je s Francozi spri in ustanovil na Madagaskarju cesarstvo, ki je trajalo sicer samo leto dni. V boju s Francozi je mož padel. Njegovo življenje je bilo res kaj pestro. Prav za prav se je rodil na madžarskih tleh, poročil pa se je z neko Poljakinjo in se preselil na Poljsko. Udeležil se je sedemletne vojne in poljske vojne proti Rusiji Rusi so ga ujeli in pregnali v Sibirijo. Tam se Je udeležil zasedbe Kam*atke, potem je zbežal na Japonsko in se je na pustolovskih poteh vrnil v Evropo. Versailleski dvor se je okoristil S njegovimi Izkušnjami in mu poveril zasedbo Madagaskarja. To nalogo je rešil z veliko spretnostjo. V deželi so ga priznavali za vladarja in Francozi so mu dali razne naslove in odlikovanja. Toda Beniowski na Madagaskarju ni vzdržal, vrnil se je v Evropo ln se udeležil bavarske naSied-stvene vojne proti Pruski. Potem già vidimo spet v Ameriki, kjer je hotel osnovati legijo za borbo proti Angležem. Teda mirovna pogajanja so mu preprečila to namero, vrnil se je 1. 1784. na Madagaskar, kjer se je spri s Francozi, se proglasil za madagaskarskega cesarja in skušal pridobiti si pomoč mJade ameriške republike. Ben jam n Franklin mu je pomoč tudi obljubil, toda preden je do tega prišlo, j« Beniowski v bojih s Francozi že padel. Bilo je to 1. 1786. Neki Portugalec, ki je ž njim delal, je v Londonu izdal njegove spomine, za katere so se ljudje kar trgali. Samo v Nemč ji je to delo doživelo osem izdaj. Poljski pesnik Slovacki pa je to zanimivo osebnost ovekovečil v neki svoji drami. Seveda pa Poljaki o tem rajši molče, da je bi Beniowski po rodu prav za prav Madžar in da se je do svojega 17. leta imenoval Benioy. Za njihove kolonialne težnje jim je mož vsekako v korist. Da-li pa oe poljski židje Jtrinjajo s ozadjem teh kolon alnih teženj, je drugo vprašanja. Naj bo Madagaskar še tako lesp in naj je položaj zanje v Evropi danee še tako nesiguren, tu se počutijo vendarle najbolje. Izkoristiti pa bi bilo pripravljenost Francije, da bi dala svoj otok na razpolaga za naselitev elementov, ki so v Evropi nezaželjeni. Zato morano tudi pri nas pozdraviti iniciativo odločujočih čini-teljev, ki hočejo naše cigane spraviti na Madagaskar. To Je na vsak način bolje, nego da bi Jih naselili, kakor je bila prvotna namera, na kakšen dalmatinski otok. rič Periskop v vratih — kadar pride (vGötz«) Požar na papeškem vseučilišču Nevaren požar, ki bi bil kmalu postal zelo usoden, je nastal te dni zavoljo kratkega stika v papeškem gregorijanskem vseučilišču. Ker je v neposredni bližini ognjišča požara plinska kabina, je obstojala nevarnost eksplozije, ki bi napravila strahovito škodo. Rektor vseučilišča, profesorji in duhovni so med tem, ko so gasilci opravljali delo. reševali nenadomestljive knjige in umetnostne zaklade. Gasilcem je pa uspelo, da so obvladaj ogenj tako, da je škoda razmeroma majhna. Znaša komaj 10.000 l'ir. Prepovedan nogomet Rumurski prosvetni minist'r je izdal odlok, s katerim prepoveduje srednješolcem ne le sodelovanje, ampak tud priso-stvovanje pri nogometnih tekmah. Ministrski cdlok pravi, da so bili za to prepoved merodajni pedagoški momenti. Srebrna vojna z Mehiko Osemdeset odstotkov mehiškega izvoznega blaga predstavljajo rude — Srebro je med njimi na prvem mestu Zedinjene države so na razlastitev ino-stranih petrolejskih družb v Mehiki, o čemer smo poročali te dni, odgovorile s tem, da so odpovedale svoje vsakomesečne nakupe mehiškega srebra. Ta sklep, ki so ga sprejeli v Washingtonu, pomeni velik udarec za Mehiko. Kakšnih 80 odstotkov vsega mehiškega izvoznega blaga predstavljajo rude in med njimi zavzema srebro prvo mesto V zadnjih petih letih je Amerika odkupila štiri četrtine mehiške proizvodnje srebra. Samo letos so predstavljali ti nakupi mesečno povprečno 5 milijonov unč. Mehika je lansko leto pridobila nad 84 milijonov unč srebra. Zedinjene države so odkupile 70 milijonov unč. Tuja valuta, ki je tako prihajala v Mehiko, je mnogo pripomogla k temu, da je ameriški dolar veljal 3,60 peza in da se je pezo na tej višini držal. Mehiške rudnike upravljajo po večini britske in ameriške družbe. Če Amerika sedaj srebra ne bo več kupovala v Mehiki, bodo morale družbe iskali drugih tržišč in tu se lahko zgoai, da bo cena srebra silno padla in da bodo imele tako družbe manjše dobičke, kakor tudi mehiška vlada manjše davčne dohodke Bržkone bodo razni rudniki svoje delo tudi ustavili, kar bo vlado spravilo v težak položaj. Puškinova razstava — muzej Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je sklenil, da sg spremeni lanska Pu-akinova razstava v državni Puškinov muz'j. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Matevž je umrl Njegova žena je brzo-Ja/vila svoji materi: »Matevž mrtev, Izguba pokrita z zav». rovalnino.« * Miha se Je moral udeležiti pogreba- Preden Je odšel z doma, je napisal na listek, ki ga je obesil na vrata: »Sem na pokopališču.« Ko se je vrnil s pogreba, je našel pripisano: »Počivaj v miru!« A N E KDO T A Friderik Taubmann, kl so ga nekateri smatrali za norca, dočim so ga drugi proglašali za modrijana, je nekoč vprašal kardinala Klesla, če ve povedati, kje ni Boga. »■Seveda vem,« Je odvrnil kardinal. »V peklu ga pra/v gotovo ni.« »Tega pa niste pog«odili.« se je odrezal Taubmann. »Boga ni v Rmu, kjer ima svojega namestnika.« VSAK DAN ENA »Ali imate res sveža jajca?« »Tako sveža, da bi morala biti prav za prav šele jutri znešena!« (»College Humor«) Mnltarni pregled Jubilej prof. Osipa šesta Ali naj Se govorimo o njegovih zaslugah za našo dramo in opero? Kdo, ki zahaja v gledališče in količkaj spremlja njegovo pot zadnjih 25 let, ne pozna šestovih zaslug? Kdo ne pozna vrste klasikov: Sha-kespearja, Goetheja, Schillerja, Rostanda, in drugih svetovnih dramatikov, ki jih je zrežiral, poleg številnih sodobnih znanih in manj znanih imen? — Dobrih, ki jim je pomagala njegova režija do njihovega bleska in manj dobrih, pri katerih je storil po svojem znanju, izkušnjah in vesti vse kar je mogel, da bi bili čim boljši. Da, šestu je gledališče pri srcu, čeprav včasi udari po njem, ali morda prav zaradi tega. ker ga ima rad in je tako navezan nanj. Ni kakor zaslepljeni zaljubljenec, ki vidi vse samo rožnato, pač pa je človek treznega gledanja, ki vihti z don- kihotskim viteštvom svoj meč za Dulci-r.ejo-Talijo, svojo žlahtno kraljično. Da, prav v današnjih dneh, ko je zdvomil svet nad vsemi vrednotami, so potrebni ljudje, ki se borijo za svetle in lepe misli in čustvovanja. kakor jih goji gledališka umetnost kot redka greda s cvetjem sredi zmede današnje pohlepne in surove dobe. Vztrajati pri takem delu, tirja od človeka več moči nego se zdi povprečni pameti: stane živcev, zdravja, dela, dela in zopet dela ter seveda vere v svoj poklic in njegovo poslanstvo. Po 25 letih takega življenja za gledališko umetnost pravi šest o gledališču tole: Verujem v naš teater, ki je zmožen v današnjih kritičnih, v moralno in materi- alno krizo utesnjenih dneh še številnih predstav, ki so na taki višini, kakor bi ^h v podobnih okoliščinah ne zmoglo nobeno drugo gledališče. Reči smem, da poznam domala vsa značilnejša evropska gledališča in njihove ansamble. Verujem v teater. ki goji Shakespearja, ker je to izpoved "vsakega resničnega igrala; kajti v njem se igralec izpove in oč sti do zadnjih dognanj, ter izkristalizira svojo umetniško osebnost. Shakespeare je kamen preizkušnje za igralca, in kdor jo prestane, je pristen. Ta dramatik je sok vsakega gledališča, njegova rast ali propast, kajti Shakespeare pomeni gledališče vekov in resničnih človeških tragedij, ki so večnost-ne, resničnih junakov in bojev, ki so kvas vsake dobe — ne pa talmi-junaštva sodobne dramatike, ki je v veliki meri živčna zadeva, — histerija, in ne umetnost. Jaz hočem na odru resničnih junaštev, žlahtnega zvenka človeških čustev, ne pa zlaga-nih junakov sodobnih vojnih dram, v katerih spozna vsak človek, ki je bil kdaj v vojski, skonstruiranost m omlednost s po-tvòrjenim življenjem natrpanih scen. Na našem odru čakajo odziva še Calderon, Tirso di Molina, Goethe, Molière in Schiller in še marsikak njim enakovreden dramatik, ki imajo še mnogo povedati, kar ne ostane samo prazen zvok potem ko pade zastor, ko zapre sufleza knjigo in otró igralci svoje maske z lic, — temveč zveni še danes in jutri in čez leta v človeku in postane del njega samega. — Tudi v operi se da marsikdaj lepo delati, toda vem, da se bom nekega dne vrnil k drami, ker sem ji dolžan še marsikaterega Shakespearja.« Ob 25 letnicah in jubilejih sploh je navada, da govore jubilanti sentimentalno, češ — upamo, da smo storili svojo dolžnost — in mislijo na zasluženi pokoj. To se ob igralskih in teaterskih jubilejih ne dogaja, kajti oddvojiti se od gledališča ni nikomur ljubo, kdor je res gledališki človek. šest pravi: »šele sedaj po 25 letih sem prišel na pravi okus in niti malo ne mislim na pokoj, in če bi se še enkrat rodil. bi hotel pričeti tam, kjer bom nekoč nehal in nadaljevati delo z vsemi izkušnjami, vsemi iztočnicami, komičnimi in dramatičnimi trenutki, ki jih rodi teatersko življenje, čeprav smo v bridkih urah nergači in zabavljači, smo navezani nanj s tistim kosom življenja, ki smo ga prebili v njem, z vsemi afekti in z vsemi uspehi, ki nam jih je dal in jih še bo: Cest la vie ...« In tak je naš šest. Kaj naj mu želimo ob njegovem jubileju ? Da bi se uresničilo v bodoče vse, kar hoče storiti za prospeh našega frledališča. M. S—eva. Zapiski »R1GOLETTO« V NOVI REŽIJI Prof. Sest. ki obhaja jubilej 25-letnega umetniškega dela. si je izbral za svojo proslavo režijo opere »Rigoletto«. Poznamo ga kot režiserja umirjenega solidnega sloga, ki nam ie dal mnogo uspelih režij, kot goji-telja prave umetnosti, ki se nikoli ni spuščal v kake ekstremne poskuse bodisi v režijskem, bodisi v inscena torskem pogledu, temveč se je vedno držal tiste osnove, ki mu io je dala Ottova šola oa Dunalu in njegovo bivanje za časa vojnega ujetništva v Rusiji, kjer je imel priliko spoznati hudožestveni-ško umetnost. Na vprašanje, zakaj si je izbral ravno jRigoletta« za svoj jubilej, je odgovoril, da verjame v neminljivost klasične glasbe, ki bo ohranila svojo trajno vrednost in lepoto, česar o večini sodobnih oper ne more trditi. Zrežiral je s posebnim užitkom »Rigo-letta«. kajti poleg Primožiča, čigar dvorni norec je še v spominu gledaliških obiskovalcev kot edinstvena tragična pojava nesrečnega očeta, bomo čuli prvič na našem odru Noi li i evo kot Gildo, ki ,je po svoji dekliški pojavi in glasovnih sposobnostih kakor rojena za to krhko, čudovito dekliško pojavo in bo gotovo imela tudi v tej vlogi uspeh kakor v vseh dosedanjih. Gostovanje Gostiča (voivoda) in Marjana Rusa (grof Monterone). nastop ravnatelja Betetta (Sparafucilo), ge. Kocipre (Maddalena) in ge Spanove bodo nedvomno prispevala velik delež k uspehu in reprezentativnemu značaju te vprizoritve, ki bo nosila očiten in bleščeč pečat že tolikokrat sijajno izpričane režiserske zmogljivosti prof Osipa Šesta. 0 razvoju človeka je predaval v torek v Prirodcslovnem društvu ioc. dr. B S k e r 1 j. Predavanje je privabilo lepo število občinstva. ki ie z očitnim zanimanjem sledilo pre-davateljevim stvarnim in jasnim izvajanjem. Dr. Škerlj ,e posvetil svoje predavanje spominu Ernesta H a e c k 1 a, ki ie pred 70. leti napovedal, da bo najden ostanek veznega člena med najvišjimi primati in človečnja-ki. ter 80-letnici zdravnika E. Duboi-sa. ki je 1 1891 našel iskani vezni člen na Javi. Na podlagi skrbno izbranega, delno namovejšega ilustrativnega gradiva je predvate'.j razložil današnje stanje znanstvenih raziskavam o razvoju človeka, vedno onozariaioč na že dognane in le domnevana reči. Medtem ko je dejstvo razvoja človeka iz manj razvitih vrst nepobitno dokazano. je današnje stanje problema, v kakšni vrsti e potekel ta razvoj, nekoliko bolj nejasno kakor je bilo pred petimi leti in znanost čaka z zanimanjem novih odkritij. Prej se je zdelo, da vodi prema razvojna 'rta od šimpanzoidov k pitbecanthropu in odtod k neandertaleu in k homo sapiens. V zadnjem času sta dve najdbi fosilnega Slo-v ka iz srednjega diluvi ja odkrili razvojno višje, današnjemu človeku podobnejše anatomi čne forme. Tako je nastala možnost treh razvojnih smeri, izmed katerih 6e zdi predavatelju najverjetnejša tretja, po kateri bi mela p-thecanthropue erectus in današnji 'ovek skupnega predhodnika. Razvojna ve-ia se je pa ločila in vrsta, iz katere je izšel bomo sapiens, se je razvijala povsem samo-ßio no. prav tako kakor se je samostojno razvijala vrsta pithecanthropov tja do nean-dertalca. čigar človeški značaj je dvomljiv. Tako je morda verjetno, da sta nekaj časa živela sočasno človeški prednik in pitbecan-tropus. Pri tem se je predavatelj dotaknil kanibalizma, ki je znan tudii pri krapinskem pračloveku in j» izrekel domnevo, da j« »stari Krapinec« kot hominid preganjal in pobiial tam živečo vrsto pftheeanthropa. Med tem ko so se predniki fosilnega pračloveka, naibrž zaradi boljših možganov in z njimi združene večje prilagoditve®^ sposobnosti, razvi- I skoc teorijo o nmrikainoetfi ter ugotavlja, da ima do malega vsak normalen človek muz i kalno podlago, a v možnosti od minima do maksima. S tem spoznanjem se je močno razširilo območje glasbene pedagogike in — kakor izvaja pisec v nadaljnjem — je stopilo tudi vprašanje stvariteljnosti v novo luč. Človeka je ne le mogoče, marveč tudi potrebno vzgajati k produktivno — stvariteljskemu fantazijskemu dejstvovanju. V drugem delu svoje razprave obravnava dr. Dragotin Cvetko vprašanja demokratizacije muzikalnega vzgajanja in izobraževanja. Tu dokazuje, da pravilno osebnostno oblikovanje poedinca ter skupnosti posreduje možnostim ustrezajoče relativno enotno izobrazbeno višino; nastoj sioer različn usmerjenih, vendar po vrednosti relativno enakih osebnosti loka-zuje možnost do neke mere enotnega občega pedagoškega dejstvovanja. Glasbena vzgo ia mora potemtakem sodelovati pri kulturnem preoblikovanju sveta in življenja, zato glasba ne sme biti več luksus izbranega kroga, marveč obča zadeva. Ve kako so ti pogledi na muzikalno vzgojo in na socialno funkcijo glasbe ki jih je dr Drag. Cvetko znanstveno utemeljil. pri nas novi in predstavljajo ne le svežo vzpodbudo, marveč tudi že cel reformistični program. Dr. Cvetko je nadalje objavil v najnovejšem zvezku pra- jali do današnjega človeka, je razvojna veja, ki jo je začel pithecanthropus. izumrla. Sedaj išče znanost novi > miss ing link« v razvojnem rodovniku človeka. Odlično predavanje doc. dr, B. Škerlja je vzbudilo željo, da bi ga. še večkrat slišali kot polju finega predavatelja. (—o). Zanimivo gostovanje v drami. Pri sobotni predstavi Župančičeve Veronike De-seniške bomo imeli v Ljubljani prvič priliko spoznati gospo Bogumilo Nučič, ki so o njej o prilki njenega uspešnega debuta v vlogi Ofelije na zagrebškem odru mnogo govorili in pisali. Zagrebška kritika ji je priznala pomembne vrline, a zaradi razmer, ki so tedaj vladale v upravi tamkajšnjega gledališča, ni bila angažirana, ampak je dve leti nato delovala kot honorarna članica. To mlade umetnice seveda ni moglo zadovoljiti in njen prirojeni umetn ški nagtn • in trdno hotenje sta ji resno voljo do igralskega poklica čim dalje intenzivneje stopnjevala. Bogumila Nučič je hči našega velikega odrskega umetnika g. Hinka Nučča in njeni skromni igralski začetki segajo v prva prevratna leta, ko se je kot otrok nekajkrat prijetno uveljavila na mariborskem in ljubljanskem odru, vedno v vlogi kakega fantička. Pozneje smo slišal, njeno ime omenjati tudi v literaturi, toda resnega študija za gledališki poklic nikoli ni opustila in se je nanj vsa leta vestno pripravljala. Zagrebška kritika ji je prisodila redke zmožnosti heroine. Za Ljubljančane bo gotovo prijetna zanimivost, spoznati jo v vlogi Veronike Deseniške, ki nudi težaven, globok in mnogovrsten obseg. »Českoslo^ensko-jihoslovanska revuet prinaša v pravkar izišlem 2. zvezku 8. letnika na uvodnem mestu članek Ant Beringerja >Dr. Milan Hodža in češkoslov.-jugoslov. liga«. ki opisuje, s kakšno vnemo je 6edanji češkoslov. premier vedno podpiral prizade vanje za poglobitev naše vzajemnosti. Doc dr. Julius Heidenreieh posveča tople vrstice spominu Branislava Nušiča, Ja rosi a v Ku-drnovsky podaja svoje dojme iz srbskega K ruš e va, Dragoljub Obrovački pa podemi žira o vprašanju, kaj pomeni Bat'a za Jugoslavijo. Obilna je kronika dogodkov, litera ture, znanosti in umetnosti, prav kakor rubrika Jugosiov. literarne novosti. Tu so — kakor vedno — dobro zastopane tudi slove-nica. skoraj vsa iz peresa dr Otona Berkop-ca. Izmed ostalih prispevkov omenjamo ne-krolog prof. T. Maretiču (J. Heidenreich), članek o petdesetletnici dr. V. Merke (Jos. Päta), sPeter Bezruč in Jugosloveni« (J. Pata). Dr. O. Berkopec ocenjuje med drugim Karlovškov »Slovenski Ornament«, Krajevni leksikon Dravske banovine, Grčarjevo »Deviško zemljo v krvi«, Tancevega »Ženina iz Amerike« in Mrzelovega »Boga v Trbovljah«. 0 Ovnovem in Češkem učteniku piše J. Sedivi. Dr. Dragotin Cvetko je objavil v posebnem natisu del svoje doktorske disertacije z naslovom »Problem občega muzikalnega vzgajanja ter izobraževanja«. V prvem delu te razprave se mladi pedagog in glasbenik bavi z umetnostnim vzgajanjem in izobraževanjem. Sodobna pedagogika odklanja zgolj intelektualistično pojmovanje človekovega obrazovanja in skuša v svoji celotinski usmerjenosti zagledati in oblikovati človeka ter svet v celem. Ker pa ima tudi umetnost celotinsko bistvo, ne sme biti zaklenjena v okvir zgolj estetskega učinkovanja in predstavljati nekako luksuzno vrednoto. Kakor je pedagogika sredstvo obče kulturne vzgoje, tako je tudi muzikalna pedagogika sestavni del otče pedagogike. S tega vidika glasba ni le estetski, marveč tudi socialni pedav in glasbena vzgoja naj prispeva svoj delež k celotinski vzgoji posameznika. Nato pisec, naslanjajoč se. na dognanja in izkustva sodobnega dušeslovja, odklanja »aristokrat- ske revije »Slovanski prčhled« Stiri strani obsegajoči članek »Sodobna slovanska glasba«, ki idejno in stilno opredeljuje novejše pojave in stvaritve v slovenski glasbi, navajajoč dela S. Osterca, L. M. Skerjanca, M. Kogoja M. Bravničarja, E. Adamiča, P. Sivica, M. Lipovška, D. Zebre ta in nekaterih najmlajših, nadalje Svare, Ukmarja, Kopor-ca. Arnica, itd. Ob koncu ugotavlja nenavadno zbliževanje slovanske glasbe s češko in pravi, da počasi nastaja samostojna slovenska glasbena kultura, ki bo poleg kosmo-politske usmerjenosti kmalu tudi najpri6tnej-ši in najplemenitejši izraz duševnega življenja svojega naroda«. V znamenju časa Nemčijo je moralo zapustiti zopet več pisateljev, med njimi Bruno Frank, pisec znamenitega romana o Cervan-tesu, pesnik Max Herzmann-Niesse in karikaturist Georg Grosz. Na Dunaju je šel v prostovoljno smrt 61-letni pisatelj Egon Friedeil, pisec znane Kulturne zgodovine človeštva in plodoviten dramatik. Spisi maršala Pilsudskega. ki eo izšli v desetih zvezkih, zaznamujejo izreden knjigotrški uspeh. Doslej eo jih prodalli nad 45.000 izvodov, kar je v poljskih razmerah rekord, saj niti najbolj razširjeni poljski romani ne izidejo v višji nakladi kakor 2000 izvodov. PORT Hask—Ljubljaiia V nedeljo ne bomo brez nogometne tekme Da ne bo ostala Ljubljana v nedeljo brez večje nogometne prireditve, je poskrbelo vodstvo našega ligaša. Zagotovilo si je zopet zagrebške akademike, ki bodo nastopili sicer brez dveh igralcev, bodo pa zato ojačili svojo napadalno vrsto z enim najboljših desnih kril v državi, z Medari-čem. Gostovanje zagrebške Viktorije V nedeljo prijateljska tekma Viktorija— Reka na igrišču ob Tržaški cesti V nedeljo 3 t m bomo imeli na igrišču Reke ob Tržaški cesti zanimivo športno prireditev Agilni SK Reka je povabil v goste znano zagrebško enajstorico Viktorije. To odločitev kluba je vsekakor pohvaliti, in še tem bolj, ker nam v Ljubljani manjka dobrih tujih moštev, med katera spada brez dvoma tudi zagrebška Viktorija. Svoj čas je Ilirija skrbela za medmestne in mednarodne nasprotnike, po izvršeni fuziji pa nam je ostal le še nervozen prvenstveni spored. SK Viktorija se uspešno udejstvuje v zagrebškem I. razredu in je trenutno na drugem mestu podsavezne prve lige, kar je med tamkajšnjimi odločilnimi nasprotniki gotovo dokaz njene velike vrednosti. Še so nam v lepem spominu gostovanja tega moštva v Ljubljani in dolžni smo SK Reki hvalo, da nam bo to moštvo privedla zopet v našo sredo. Vičani se na to srečanje marljivo pripravljajo, tako da bodo postavili dobremu nasprotniku tudi dostojnega tekmeca. Kranj—Hermes in še dva para Tri tekme v III. kolu finalov za prvenstvo LNP. V nedeljo se bosta srečala na igrišču Kranja v borbi za točke prvo- in drugo-plasirani iz ljubljanske podsavezne skupine. Obe moštvi sta precej lzenačini ln že rezultata iz jesenskega tekmovanja kažeta, da bo bonba huda. V jeseni je Kranj na svojem igrišču porazil Hermesa z rezultatom 2:1, slednji pa se je Kranju re-vanžiral v Ljubljani s 3 :2! Sedaj je vrsta, da bi torej zopet zmagal Kranj, toda žoga je okrogla! Kranj je v finalnem tekmovanju izgubil že dve tekmi, in sicer samo zaradi slabe napadalne vrste. V nedeljo pa bo ta vrzel v moštvu za silo zamašena, ter bosta v napadu nastopila dva nova igralca.Prednost domačega igrišča in pojačan napad dajeta Kranju nado za zmago. Seveda pa mu obenem povzročajo veliko brigo Hermesovi zadnji uspehi. V nedeljo bomo videli. Vsekakor bo borba vroča in najbolj privlačna v tem tekmovanju. ★ Razen obeh nasprotnikov v Kranju bodo nastopili tudi še ostali štirje kandidati za naslov podsaveznega prvaka, in sicer Maribor in Cakovečki SK v Maribora ter Celje in Železničar v Celja. Punčec in Mitič v Egipta. Naša teniška igrača Punčec in Mitič nadaljujeta svojo turnejo po Egiptu. V ponedeljek se je pričel mednarodni turnir za prvenstvo Ale-ksandrije, na katerem sodeluje mnogo odličnih teniških igračev iz vseh krajev sveta. V ponedeljek je Punčec zmagal nad Homsom s 4:0 in 5:1, Mitič je pa porazil Gransha. Drugi dan je Punčec porazil Indijca Singha s 6:3, 6:0, Mitič pa Niagara s 6 :4 in 6:3. V igri parov sta Punčec in Mitič porazila par Meta-Singh s 6:3, 10:8. Največjo senzacijo je zbudila krasna zmaga mladega Mitiča nad starim rutini-ranim Čehoslovakom Menzlom, katerega je odpravil s 3 :6, 6 : 4 in 6 :3. SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 19. sestanek v klubski sobi. S seboj prinesite nabiralne knjižice. Gogala sigurno! Pridite vsi ln točno! Načelnik. 2SK Hermes. Redna seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v palači »Grafika«. SK Slovan. Redna odborova seja bo drevi v gostilni Malis. Vsi in točno 1 SK Moste. Drevi ob 20 sestanek. SK Mars. Drevi ob 19. članski sestanek za juniorsko moštvo zaradi nedeljske tekme. Na sestanek, ki bo na običajnem mestu, naj prinesejo igralci vso opremo razen čevljev. Načelnik. SK Slavija. Drevi ob 20. važen sestanek nogometašev v lokalu zaradi nedeljske prvenstvene tekme. Prosim vsi sigurno ln točno, ker je zelo važno! Otvoritev lahkoatletske sezone v Celju. V nedeljo 3. t. m ob U. dopoldne se bo pričel na Glaziji v Celju v izvedbi SK Celja cross-country tek za prvenstvo Ce- Gesta Ljubljane Je hvalevredna. Mlada t. j. pomlajena napadalna vrsta potrebuje ostrih nastopov z renomiranimi nasprotniki. Kot takega prav lahko smatramo HAšKa, saj je do nedavna vodil v našem državnem prvenstvu. O ostalih podrobnostih te zanimive prijateljske tekme bomo Se poročali. lja za senior je in junior je na 5000, odn. 2000 m. S tem se bo oficielno pričela letošnja lahkoatletska sezona v Celju, ki bo, kakor kaže. prav pestra in bogata. Ker je prijavljenih tudi lepo število najboljših atletov zunanjih klubov iz Maribora in Ljubljane, bo tekmovanje gotovo zelo zanimivo. Za izlet v Beograd k nogometni tekmi Jugoslavija-Poljska, z odhodom iz Ljubljane dne 2. IV. ob 20.00, sprejemajo prijave vse biljetarne Putnika, v Ljubljani do sobote ob 18.00, v Kranju in na Jesenicah do 12.00 istega dneva. Za vstopnice je preskrbljeno. R A D I O Petek, 1. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: Veliki dogodek — slušna igra v 3. slikah (izvajajo brezposelni učit. abiturienti). — 12: Po naših loeih in gajih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Muzikalna potegavščina (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Gospodinja in služkinja (ga. Ivanka Velikonja). — 18.20: Vesele in razigrane (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave (g. Pavel Kunaver). — 20: Pester 6pored za 1. april. — 22: Napovedi, poročila. - 22.30: Angleške plošče. Sobota, 2. aprila Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Za delopust igra Radijski orkester. — 17.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu (inž. arh. Rado Kregar). — Ì8: Citra-ški trio »Vesna s. — 18.40: Dvostranske pogodbe (g. Joško Rozman). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan glasbeni večer s sodelovanjem Malenškovega tria, šramla »Skrjanček«, terceta Stritarjevih, kvarteta Fantje na vasi, Kmečkega tria in Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel konec tedna (Radijski orke-6ter). Beograd 16.45: Pevski ln klavirski koncert — 20: Narodne pesmi. — 22.30: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20.30: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 22.20: Godta za ples. — Praga 19.20: Pester spored. — 20.50: Konoert iz Piska. — 22.15: Plošče in ples. — Varšava 20: Lahka in plesna muzika. — 22: Orkestralni koncert — Sofija 19.15: Violinske skladbe. — 19.15: Violina. — 20: Flavta in orkester. — 21.25: Lahka in p'esna muzika. — Dunaj 11.25: Vojaške koračnice. — 12: Dunajski filharmoniki — 16: Lahka godba. — 20: Duna;tske slike. — 21: Od Mozarta do R. Straussa. — 22.20: Sobotni ples. — Berlin 19.10: Plošče. — 20: Orkester in solisti. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.10: Plošče. — 20: Spomladanski motivi. — 22.20: Godba za ples. — Stuttgart 19.15: Ura vedre muzike. — 20: Vesela pevska vojna. — 21.30: Plesni komadi. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Pozdravljena pomladi MAGNEZIJA SAN PELE« Kdor trpi zaradi glavobola, pomanjkanja teka, želodčnih krčev, temu priporočamo penečo se MAGNEZLJO S. PE-LEGRENO (znamke Prodel), Id ugodno učinkuje ln desin-ficira črevesje. Dobi se v vseh lekarnah v škatlicah, vsebujočih eno dozo, z ali brez okusa po Janežu. Prodajna cena din 6.—» R. S. br. J7283-23/X 193J 1, Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2.: Veronika Deseniška. Izven. Gostuje gdč. Bogomila Nučičeva. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 3.: Firma. Izven. Znižane cene. V soboto 2. aprila bo gostovala v drami hčerka zagrebškega režiserja, znanega dramskega prvaka Hinka Nučiča, gdč. Bogomila Nučičeva. Nastopila bo v vlogi Veronike Deseniške. Bogomila Nučičeva je že ponovno nastopila na gledaliških deskah in imela vselej jako lepe uspehe, kar ji je priznala celokupna kritika v Zagrebu, Banjaluki ia tudi drugod. OPERA Začetek ob 20. url Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-leA-nice umetniškega delovanja višjega režiserja prof. Osipa Sesta. Izven. Sobota. 2.: Grofica Marica Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 3.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 2. aprila ob 20.15.: Smuk smuk. Nedelja, 3. ob 16.: Smuk smuk. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2. ob 20.: Nečak. Red C. Nedelja. 3. ob 15.: Gašper in Hudamora. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. Pod to s ulico, s rani. in vso oskrbo poceni takoi oddam za Jve ili tri •sebe Sv. jakoba trg 5. 6509 2« Opremljeno sobico vhodom iz veže. tako' Jdam Rožna ul 19 6497 Opremljeno sobo lepo, parket, razgled na ulico, souporaba kopalnice, takoj oddam. Florijanska ulica 26. 6508-23 Solnčno sobo sredi mesta, opremljeno, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Strogo poseben vhod s stopnic, elektrika. Naslov: Prečna ul. 8 6499-23 Sobo oddam takoj gospodični. — Pleteršnikova št. 22. 6492-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6493-23 Malo sobico oddam takoi v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6510-23 Opremljeno sobo strogo separirano za 1—2 osebi, oddam Nebotičnik, V nadstropje. 6330-23 r ]> deseoa l Oln laveE >ln a> 3Urc ui dajanj» «slov* ' Din Sa'mnni snwii 17 Din Sobico od 100—150 din. iščem za takoj. Naslov v vseh posloval^'-' futra 6498-23a Izgubljeno -ji:m-Uo I iJIU Aa cf Oln za šifro aii dajanj» naslova 3 Din Naimanl* znese* 17 Din Nagrado dobi naiditelj aktovke z važnimi dokumenti zgub-liene med Kamnikom in Kramem Odda se pri najbližji orožniški postan ali nošlie na naslov potnega lista. 6512-28 Zlato zapestnico sem izgubila. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 6496-28 infprfaUeije Opozorilo Nisem plačnik za svojo ženo Marijo Košir. Miha Košir, Jesenice, Lampetova štev. 8. 6485-31 Vsaka beseda 2 din; da vek 3 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 20 din 'Klonite v oglasnem oddelko dospele ponudbe: ščuke in sardelice Izredna cena Din 10.— za kg prodaja danes OGRINC - RIBA 1. april, Ananka, April 666, Agilen zastopnik, 1. april 1938, Brezhibno, Čisti donos 7%, Častna zadeva, Dobra prodajalka, Diskrc-cija, Dobra vzgoja, Dobro vpeljana trgovina, Dolenjsko, Dobro ohranjeno, Dobra bodočnost, Dežela, Gute Wirtschafterin, Harmonija, H. 1888, Hvaležnost, Intelektualec 43, Izredno, Kavcija 7767. Kon-verzaciia, Ljubljana. Ločen uradnik. 1. maj 1938, Me-do. Miren in točen, Označbo cene. Odkritosrčnost, Pridna in poštena, Pred-I nost kavcija, Riziko, Ro- zika, Resno 42, Resno, Siguren plačnik. Srednja po-stava. Samostojen, Snažna, Sredi Ljubliane, Sigurnost, Stalna služba 99, Spremljevalec, Tudi prodam, Ugoden nakup. Velika provizija, Veselje do dela. Vešča, Z lastnim motorjem, Zanesljiv vajenec. Zanesljiv vrtnar, 5000, 89, 40.000, 3. INSEBIRAJ V „JUTRU": Periodična dobava sanitarnih potrebščin Osrednji urad za zavarovanje delavcev * Zagrebu bo imel v četrtek 28. aprila 1938. ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3,'in. prvo javno ofertalno pismeno licitacijo za periodično nabavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ponudbe pravilno taksirane po odredbi T. br. 25 taksne tarifo zakona o taksah je treba oddati ali po pošti poslati v zapečateni kuverti do gori navedenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305). Kavcijo v znesku 5% za domače ln 10% za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba štev. 420) najdalje do 10. ure na dan licitacije. Pogoje in obrazce ponudbe lahko dobe interesenti pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305) brezplačno. Polletna vrednost nabavk znaša cca din 300.000.—. štev. 15.873-1938 cd 28. marca 1938. Iz pisarne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev V ZAGREBU -M Umrl nam je naš dragi, dobri oče, dedek, tast in stric, gospod UdcIoo A. Poleteli TRGOVEC IN POSESTNIK v četrtek, dne 31. marca 1938 ob 16. uri. Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 2. aprila 1938 ob 15. uri popoldne izpred hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Gorenji vasi, dne 31. marca 1938. Ana, soproga; Rudolf, Karlo, Du&an, sinovi, Anton, Peter, brata. Marja Georgijevič, Jožica Kovar, Francka, And, Slavka Werner, Visla Hribar, Boia Trevn, Zvonka, Nada, hčerke. Dušan Georgijevič, banski revizor, Franta Kovar, bančni podravnatelj, Georg Werner, zobozdravnik, Ženko Hribar, Ivan Trevn, zetje. B lasche, Eia, sinahL Norma, Alice, Vjera, LibuSa, Dragan Silva in Simon, vnuki in vnukinje. Hranilnica In Posojilnica r. z. z n, z. v Gorenji vasi sporoča žalostno vest, da je umrl, dne 31. marca 1938. njen dolgo-letni načelnik, gospod VACLAV A. PALEČEK Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 2. aprila 1938 ob 15. uri na farno pokopališče na Trati. V GORENJI VASI, dne 31. marca 1938. KUPUJTE SREČKE V GLAVNI KOLEKTURI DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova nI« 14« Tel. 35-10« Strogo solidno poslovanje Urejuje Davorin Ravljen. - Izdala a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za InseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.