PoBtnlna platana v gotovini
Letnik XXXIV.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din.
Številka 8.
V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
.'Kn«
V Ljubljani, dne 15. novembra 1930.
Vesti
staresinstva.
at... ■.
Starešinstvo je v svoji redni seji dne 6. oktobra t. 1. sprejelo sledeča novoustanovljena društva ter jih dodelilo tako-le:
1. v G2 Posavsko: Senovo, pošta Rajhenburg;
2. v GZ Ribniško: Ponikve, pošta Videm pri Dobrepolju;
3. v G2 Žalsko: Velika P i r e š i c a, pošta 2alec.
Ta dan je zaključil »Finančni odsek« kongresnega
odbora svoje delo .ter se razšel, na kar je starešinstvo po podanem poročilu predsednika tega odseka, tovariša Ivana Rakošeta, sklenilo soglasno razpust »Kongresnega odbora« ter vseh njegovih odsekov. Vse pravočasno priglašene in od odseka likvidne terjatve poravna zvezni blagajnik, kar se je razglasilo v vseh dnevnikih.
Računski zaključek »pašiIškega kongresa« izkazuje prebitek, da ni bilo potrebno najeti posojila iz »Podpornega sklada«. S tem so ovržene vse domneve, da letos ne bo podpor onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam, ker se je kapital baje porabil za kongres vseslovanskega gasilstva.
Marljivemu predsedniku »Finančnega odseka«, tovarišu Ivanu Rakošetu za vzorno blagajniško poslovanje med kongresom in po njem doslej priznana nagrada Din 5000-— gre kot dar v sklad za nabavo potrebnega pohištva v zvezni pisarni.
Predsedstvo JGZ opozarja vsa društva na veljaven skupščinski sklep, da je za vsako društvo obvezno kupiti- 1 izvod ^Gasilskega Koledarja«. V resnici pa bi ga moral imeti vsak odbornik; zaradi tega naj naroči vsako društvo najmanj 5 izvodov! Značilno in naravnost žalostno za našo največjo gasilsko armado, 22 tisoč mož, je natisk 1000 koledarjev.
Vsem p. n; novinarjem, ki so pred kongresom podrobno informirali javnost o pomenu gasilstva in kongresa, izreka starešinstvo v imenu celokupnega jugoslovenskega gasilstva najiskrenejšo zahvalo.
Enkratne letne podpore onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam so razdeljene vsem prosilcem in prosilkam v iznosu DitV 117.000-—:
ODBOROVA SEJA.
Odbor JGZ Ljubljana ima svojo redno sejo v ponedeljek ctae 29. decembra 1930. ob 10. dopoldne v Mestnem domu v gasilski pisarni z nastopnim
,	dnevnim	redom:
1. Poročilo o izvršitvi sklepov letošnje glaivne skupščine.
2. Poročilo o »Vseslovanskem gasilskem kongresu«.
3. Razprava o razdelitvi rednih podpor iz 2% nega gasilskega sklada.
4. Razpis podpor za onemogle gasilce, vdove in sirote iz »Podpornega sklada«.
5. Odobritev izključitve gasilnih društev.
6. Poročilo odseka za »Samopomoč« o uspehih društvenih sklepov kako se v bodoče uredi vstop članstva v to prepotrebno ustanovo.
7. Določitev kraja in časa prihodnji skupščini in pokrajinskim zveznim zletom.
8. Predlogi in nasveti.
9. Slučajnosti.
V	Ljubljani, dne 28. oktobra 1930.
Josip Turk s. r.,
t. č. starosta.
Franc Pristovšek s. r.,
t. ž. poslovodja.
Redne in izredne podpore.
Prošnjam za podelitev izrednih podpor iz 2% nega gasilskega sklada je v bodoče priložiti poleg drugih dokazil še vestno izpolnjeno »Popisnico«, na kateri potrdi županstvo resničnost premoženjskega stanja po računskem zaključku poslovnega leta. Pomanjkljivo opremljene vloge se bodo vračale v izpopolnitev. Ponovno pripominjamo, da je nedopustno vlaganje naravnost na kr. bansko upravo, nego vedno potom pristojne župe na zvezno predsedstvo. Podelitev izrednih podpor se bo izvršila istočasno z rednimi poleti, vlaganje prošenj bo v zgodnji spomladi. Samo podpore iz l%nega sklada se bodo podeljevale od primera do primera vse leto.
Prošnjam za podelitev letne podpore k upravnim stroškom bodo odslej vlagale tudi vse župe po zveznem predsedstvu ter priložile vlogi od zveze potrjeni letni zaključek in proračun za prihodnje poslovno leto, ki bo vseboval približno te-le podatke:
A.	Potrebščine.
1. Pisarniške potrebščine...........................Din
2. Poštnine .	 »
3.	Tajniška nagrada..................................»
4. Potnine delegatom k zveznim sejam in
skupščini	 »
5. Potnine za nadzorovanje društev ...» ..._......................
6.	Nepredvideni izdatki	.	  »	 1
Vsota vseh izdatkov . Din ...
B.	Kritje.
1. Preostanek iz 1. 1...............................  Din...........
2. Delež letne društvene članarine ...» ............................
3. Morebitni prostovoljni prispevki društev » ......................
Vsota vseh dohodkov .	.	Din...........
Ponavljanje.
Primerjaje izdatke v iznosu .	.	.	Din...........
z dohodki po  ..........................................»	.........
je primanjkljaja .	 Din	.......
ki se ima pokriti z redno letno podporo iz 2% nega gasilskega sklada.
V	 ................  ,	dne....................1931.
t. C. načelnik.
t. č. tajnik.
star	48	let	2630	Din
star	63	let	2630	it
star	74	let	2630	tt
star	22	let	3000	tt
star	63	let	3000	tt
star	69	let	3000	it
star	37	let	3000	tt
star	36	let	3000	ti
star	84	let	3000	tt
star	43	let	3000	tt
star	67	let	3000	ti
star	70	let	3000	it
star	33	let	3000	it
star	47	let	,ß000	it
star	24	let	3000	ti
star	21	let	3000	ti
star	70	let	3000	tt
star	73	let	3000	ti
star	32	let	3000	ti
55890 Din 487111 „
»Samopomoč«.
V	tretjem četrtlfetju so umrli ti-le tovariši, kojih dedičem so se izplačale nastopne posmrtnine:
164. Kvas Ivan, Rakovnik pri Št. Rupertu na Dolenjskem .................................
165. Zajc Anton, Žalec ....................
166. Brinovec Janez, Dolenja vas pri	Cerknici	star 74
167. Mravlje Anton, Podpeč .....................star	22
168. Serafini Ivan, OuŠtanj ...............
169. Roženk Lavoslav, Guštanj ....
170. Lipuš Ivan, Pameče pri Slovenjgradcu
171. Flerin Jožef, Mengeš..................
172. Lah Franc, Mengeš .........................star	84
173. Paulus Karel, Dovje...................
174. Resnik Franc, Šmartno ob Paki . .
175. Valenko Martin, Cvetkovci..............star	70
176. Jeglič Ivan, Lož .....................
177. Petrač Valentin, Železniki.............star	47
178. Jeretina Vinko, Brdo pri Lukovici . .
179. Maček Anton, Kamnik pri Preserjih .
180. Drčar Franc, Ribnica na Dolenjskem
181. Avanco Edvard, Studenec pri	Ljubljani	.	star 73
182. Grčar Stanko, Kamnik...................star	32
Skupaj
prištevši doslej že izplačanih ......................
je torej za 182 posmrtnin izdanih............................ 543001	Din
Članstva je danes 5797. Smrtnih slučajev v 3. četrtletju 16, izza 2. četrtletja so ostali 3, ki so kasneje bili poravnali prispevke; zato je v seznamku 19 slučajev. Statistika prikazuje nad polovico mlajših pod 50 let v tem četrtletju. Dva izmed njih sta komaj 21 do 22 let stara, kar jasno dokazuje, da sega bela žena tudi po čisto mladih gasilcih, zanašajočih se, da jim še dolgo ne bo umreti. — Pri rednem vplačevanju članarine bi bilo mogoče izplačati gorenjim
16	dedičem povprečno po Din 3600—, a je žal še zaostankov
nad Din 9000—.	IT	0
Upravnik »Samopomoči«.
Vabilo na naročbo »Gasilskega Koledarja«.
Da bo mogoče določiti naklado o pravem času, naj nam blagovolijo cenjeni naročniki nemudoma javiti število izvodov
— seveda izven obveznih iztiskov vsakega društva — ki jih žele naročiti. Najskrajnejši rok je 30. november it. 1. Zakasnelim naročnikom ne bo mogoče več dobaviti »Koledarja«. Z gotovostjo se nadejamo, da bo vsako društvo še posebej naročilo najmanj po 1 izvod za vsakega odbornika; torej najmanj še 5 iztiskov.
Naročba »Gasilca«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je priporočila naročbo vsem županstvom naše banovine ter jim dovolila vstaviti v proračun letno naročnino Din 30—, kolikor bo veljalo naše glasilo letno, ako se bodo občine odzvale temu povabilu. S tem bi z novim letom »Gasilec« postal mesečnik.
Društva pa naj poskrbe z osebno agitacijo, da postanejo vse občine naročniki.
GASILSKI KOLEDAR.
Gasilski Koledar je v tisku. Da mu vemo določiti naklado vsaj približno, sporočite nam, koliko izvodov potrebujete za svoje člane razen obligatnega društvenega eksemplarja.
Koledar bo letos izdala JGZ sama. Uredil ga je tov. Klemenčič in mu je dal vsebino bolj praktičnega značaja, ki vam bo služila ob raznih prilikah. Vsebina mu je sledeča: Novo letoj! — Imenik društev. — Naše dobrodelne ustanove.
— Naše veselice. — Opekline. — Nagovor ob sprejemu nove brizgalne. — Kumici. — Na grobu nepoznanega gasilca. — Povelja, primerjajoč gasilska, sokolska in vojaška povelja. — Najvišji plezalni stolp v Jugoslaviji (slika). — Najvišje lestve banovine (slika). — Oasilski kongres. — Vloge. — Igra: Gasilec bo najboljši itd. Poročila pričakujemo vsaj do 30. no-vembra t. 1.
POZIV IN RAZOLAS1
Pozivljemo gasilske župe in društva, ki še niso poravnala in odposlala nabranih zneskov iz nabiralnih blokov, dalje za legitimacije, znake, note in slav. številko Gasilca, da to gotovo zadnji čas do 30. novembra t. 1. odpošljejo na že odposlane čeke štev. 11058 Jugoslov. gasil, kongresa.
Razglašamo, da so do navedenega dne še čeki štev. 11058 glaseč se »Jug. gasil, zveza, kongresni odbor Krško« veljavni, a nadalje njih uporabo prepovedujemo, ker se ta čekovni račun uniči in ob koncu novembra t. 1. prenese zopet vse poslovanje na ček. rac. št. 11438 »Jugoslovanska gasilska zveza — Ljubljana«, kateri so edino pravno veljavni!
Nerazprodane bloke, legit. in znake obdržite, ker je škoda
za vračanje poštnine, a dolžni ste po dopisnci naznaniti njih
vrednost, in to takoj tajništvu J. G. Z. v Ljubljani, radi revi-
zije-kontrole računov K. O.	v.	,
1	Starešinstvo	JGZ.
Naša društva.
Kongres je minul — višek letošnjega dela vse naše organizacije. In čas imamo, da še letos pregledamo statistiko naših podeželskih društev ter njih upravo in članstvo. Ne sme se pa misliti, da je res samo na deželi taiko, ampak jaz samo rečem! Pa začnimo!
Ko so se zahtevali priglasi, točni priglasi za udeležbo na kongresu in ko se je za njo agitiralo, smo bili v več krajih žalostne priče različnega nerazumevanja in nespora-zumljenja kongresa in kongresnega odbora s strani društvenih uprav, kar je bilo potem usodno za udeležbo članstva na Kongresu iz dotičnih krajev. Tako vem za kraj, kjer se je reklo, da mora biti vsak udeležnik vse štiri dni v Ljubljani, navzlic temu, da se je vedno poudarjalo, da je glavni dan nedelja ter da bo preskrbljen posebni vlak. Drugje se je preko mere strašilo s prekomerno ostrostjo radi paspuliranih hlač
—	v tretjem je bil zadržek radi prenočišč itd. Vse to pa so zakrivile društvene uprave, ki so bile nesposobne za agitacijo in prelene, da bi bile dosledno zasledovale vse okrožnice in vsa navodila glede udeležbe na Kongresu v dnevnem časopisju in Gasilcu! In tako so se udeležili od nekega društva, ki ima preko 60 rednih članov, kongresa celi trije! V nekem društvu so bili celo tako nezavedni in predrzni, da so poslali načelnika k župnemu načelniku vprašat, če se lahko udeležijo kongresa v civilnih oblekah, da jim ne bo treba stati v organiziranih četah! Posebno se je tam odlikoval nek član, rekoč, da je med vojno in pri vojakih užil dovolj discipline! Ni se pa takrat spomnil, da se je gasilski disciplini, ki je še premajhna, sam in prostovoljno podvrgel! Temu članu pa ne smemo šteti toliko v zlo njegove besede, če pomislimo, da so člani onega društva vsi enako nedisciplinirani, da so v dotičnem društvu prepiri na dnevnem redu in končno, da je še marsikje tako ali pa še hujše. Naloga naša je pač, da take in podobne razmere razčistimo s predavanji in sistematičnim poukom.
Mučno je tudi, da so se, kot sem že omenil, od društva, ki šteje 60 rednih članov, udeležili kongresa »ceh« trije. Naj tudi to malo objasnim!
Nahajam se v okolišu, ki je bogat in rodoviten, vendar pa še premalo, da bi vse prebivalstvo, ki je tod naseljeno, preživljal. In tako je v teh krajih navada, da se začne vsako pomlad pravo preseljevanje fantov in mož, ki odhajajo leto za letom v tuje kraje s trebuhom za kruhom in boljšim zaslužkom. To, rekel bi, obrt izvršujejo vedno eni in isti. Velika večina teh mož in fantov je seveda tudi doma pri gasilnih društvih — po mojem mnenju, in če se vzame do jedra, tudi resnično, pa samo za število na papirju. Kajti nikakor ne morem razumeti, kaj imajo gasilna društva od rednih članov, katerih ni tričetrt leta doma? (Opomba urednika. Ali jim da društvo dopust?) Pridejo pač samo pozimi!? Ali ne bi bilo boljše, da taka društva prepišejo take člane med podpornike, ki naj rajši društvo podpirajo z denarnimi prispevki? In takih društev je pri nas eno tretjino! Seveda moramo upoštevati tudi olajševalne okoliščine za uprave dotičnih društev: Ta se lahko bahajo z velikim številom članstva, obenem se pa lahko izgovarjajo, da ne morejo prirejati vaj, 'ker ni članstva poleti
doma, niti se udeleževati župnih vaj, kadar bi bilo, ampak se mora župa in vsa društva ozirati na nje! Če je tako stališče društvenih uprav pravilno, naj presodijo drugi, zato poklicani faktorji. (Opomba urednika. Če se bodo župni načelniki držali strogo predpisov glede podpor, bo tndi tukaj skoraj bolje. Glej Gasilec od 1. junija t. I.). Po mojem mnenju je mnogo boljše društvo, ki ima samo deset stalnih in izurjenih članov, kot društvo, ki ima ogromno število imen ha papirju, k vaji ali k sestanku pa pridejo med letom trije! Po zimi se pa itak ne dela po deželi v gasilnih društvih.
Pri društvih, ki imajo take upravne odbore in tako članstvo, bo potreba vsekakor nastopiti pota čiščenja, in to od župnih uprav in od zveze, ki naj striktno in strogo zahtevajo od vsega vpisanega članstva po pravilih predpisano udeležbo pri vajah, od odborov pa, da vaje prirejajo in članstvo, ki ni stalno doma, prepišejo k podpornikom! Malo bo tukaj tudi pomagala banska uredba o razdeljevanju rednih in izrednih podpor lenim in pridnim, bogatim in ubogim društvom!
Prav tako sem bil tudi nedavno priča nekega drugega, ravno tako mučnega položaja. Pri neki vaji, pri kateri je sodelovalo več društev, je eno izmed njih popolnoma odpovedalo disciplino!! In to je bilo društvo, katerega načelnik je tudi v odboru dotične župe, kamor društvo pripada, zavzemal odlično mesto! Ker se je pa sam staral, je pustil starati tudi društvo in članstvo — in danes? Načelnik se je odpovedal z resnično utemeljitvijo, ker je prestar, v društvu ni nič mladih članov, ker jih ni znal pridobivati zanj in ni znal ljudi zainteresirati za to prekoristno društvo, kar je pa predvojnih in medvojnih članov so pa, po veliki večini tudi drufrie, tam pa so posebno trmasti in neubogljivi, češ, njim ni potreba vaj, in se kratkomalo ne pustijo od nikogar »komandirati!« In tako je danes dotično društvo zapisano razpadu, ako se ne bo novemu načelniku posrečilo pridobiti društvu novih članov, da se bo društvo osvežilo in pridobilo novih moči.
Čul sem celo, da ie vodil odstopivši načelnik celo blagajniško in tainiško kniigo sam, kar je vsekakor proti vsem pravilom! Kajti s tem je bil absoluten gospodar društvenega »biti« ali ne »biti!« Taki in slični društveni in župni funkcionarji zadržujejo društva in župe v razmahu. Povsod pa pripovedujejo, da ni drugih sposobnih ljudi za tajnike in blagajnike, ter da jim je to prav za prav delo za nadlogo! Prepričan pa sem jaz ravno o nasprotnem: so sposobni ljudje, ampak do knjig ne morejo priti, ker jim taki načelniki ne pustik) blizu. In gola resnica je, da taki ljudje s svoiim vladanjem morijo celo okolico, prav tako s svoiim nekdanjim dobrim znanjem, ki pa je danes po veliki večini zastarelo naziranje, katerega današnje moderniziranje gasilstva čimdalie boli odmefuje! Tudi je čas, da taki in slični ljudje spoznajo svoje zmote ter da počasi odstopajo svoja mesta bolj sposobnim, boli šolanim in sodobnim razmeram bolj doraslim ljudem, da ne bodo še naprej za zavoro posameznim edini-cam, kakor tudi vsej njihovi organizaciji. Odvreči ali na pri volitvah prezreti se namreč sličnih lfudi ne more, ker imajo mnogi od njih velike zasluge za gasilstvo. Toda čas gre naprej — in oni sami morajo izprevideti, da ne gredo z njim ter se morajo sami. organizaciji v dobrobit odpovedati svojim mestom, ki so včasih velike važnosti, tako, da pridejo na niihova mesta zopet sveže in spočite organizatorične sile, ki morajo marsikje čakati ob strani ter se zadovoljevati s kritiziranjem in nejevoljo v srcih. Takim torej, ki bodo sami izprevideli, da niso več možje na svojih mestih, pa se bodo odpovedali, bo organizacija toliko boli hvaležna, ker bo videla, da so in da še delajo zanjo in ne samo za čast in naramke.
Sploh bi pa bilo tudi v naši J. G. Z. že zadnji čas, da se vse te insigniie opuste, ker v večini primerov več škodujejo kot koristijo. Kdor hoče delati na temelju ljubezni do bližnjega, bo vseeno delal, pa naj ima pri paradi zlate ali srebrne naramke ali pa nič. Kadar nastopi pa vsa organizacija skupaj, smo pa itak samo tovariši ter se nihče ne ozira na rame. Ko bi se pa oni denar, ki se vrže iproč za naramke, shranil, bi se zanj mnogo bolj koristnega in pametnega kupilo. (Opomba urednika. Proti temu predlogu govore za sedaj še tehtni razlogi, kajti tega niso opustile najbolj modeme in na višku stoječe gasilske federacije.)
V	upanju, da se bodo teh mojih misli, oziroma misli, katere ima še mnogo našega članstva, začeli posluževati tudi drugi, ter da bodo prišle počasi tudi dejansko do izraza, ter v upanju, da bodo vsi oni funkcionarji, ki se čutijo prizadete s tem mojim člankom, upoštevali mojo željo za izboljšanje naše organizacije, se po mojih mislih ravnali, kličem vsem onim, ki so dobre volje, krepak gasilski
Zd ravo!	..
M-c.
Resen primer.
Dogodil se je primer, osamljen sicer, vendar primer, ki kaže, da tudi ne bo ostal osamljen, ampak se utegne njegovo število pomnožiti, če se ne bo od pravih strani začelo blažiti in zmanjševati ljudske mržnje. Pa da opišem!
»Ogenj!« se je začulo nekega dne, nato plat zvona, tovarniške sirene, gasilski rog itd. kot običajno. Goreli sta z velikim plamenom dve gospodarski poslopji v bližnji vasi. Naše društvo je bilo alarmirano med prvimi ter tudi takoj odhitelo na pomoč. Vas pa je vstran od ceste in poizvedbe o ognju in iskanje vode nas je zelo zamudilo. V takih primerih bi morale pri vhodih v vas stati straže, ki bi morale prihajajoča društva obveščati o vsem potrebnem. Toda čim bolj se to potrebo poudarja in čim lepše je ta naloga domačih gasilcev opisana, toliko bolj se jo zanemarja in prezira.
Ko smo pa enkrat položili cevi, da pričnemo z gašenjem, pa so napadli naše plezalce, ki so imeli ročnike v rokah, ljudje z besedami, kmalu pa bi jih bili celo dejansko, rekoč in kričeč vse križem, da ne smejo gasiti, da bodo pogorelci dobili vso zavarovalnino. »Če boste gasili, ne boste koristili pogorelcem, ampak zavarovalnicam! Vi ne delate za ljudi, ampak za zavarovalnice! Kaj vam pa dajo zavarovalnice? Nič! Mi sami vas moramo vzdrževati in plačevati orodje, zato pa nam zavarovalnice celo obgoreli les odračunavajo od zavarovalnine, češ, da je za kurivo dober!« Tako in slično se je čulo od vseh strani — in mi gasilci smo morali v svojih srcih priznati tem krikom jeze in mržnje resničnost
—	vendar pa smo storili svojo dolžnost, čeprav smo morali ostro nastopati!
Nam vsem, posebno pa zavarovalnicam pa je ta primer opomin, kie boli ljudi, posebno v gasilstvu organizirane podeželane, kje je ono, vsled česar zavarovalnice niso priljubljene, ter se ljudje zavarujejo le. ker so v to prisilieni. Če bi pa bile zavarovalnice res na svojih mestih, ne bi delničarji samo med seboj delili dobička, ampak bi ga moralo biti deležno tudi gasilstvo. Tako pa celo ona 2, odnosno 3%, ki jih zavarovalnice izročajo banskim upravam za gasilstvo, ne plačuieio banke, ampak zavarovani, katerim se priračunavaio. Ni čudno torej, da se posebno med gasilstvom čuti čimdalje večji odpor in mržnja proti zavarovalnicam. To mržnjo pa se prenaša v čimdalje ostrejši obliki med ljudi, ki daiejo potem ob prilikah, kot je zgoraj opisano, duška svojim občutkom in svojim mislim, čas bi pa že bil, da se z merodajnih strani kaj ukrene proti temu zlu in zavarovalnice Pouči, kaj so dolžne gasilstvu in potem njega ljudstvu! Odnosno naj bi se jih s primernimi ukrepi in odredbami prisililo k večjemu podpiranju gasilstva, drugače se je bati. da ta opisani primer ne bo ostal osamljen, posebno po deželi, kjer poslopja niso v prevelikih skupinah, ter bo moralo gasilstvo, če bo hotelo gasiti, iskati varsitva pri orožnikih. Od posameznikov pa se čute celo mnen je, da ni dolžnost občin vzdrževati gasilstva, ampak veliko večja dolžnost zavarovalnic, ker kar se ubrani, se ubrani tako zavarovalnicam kot posameznikom.
Tako je torej mnenje mnogih. Bilo bi pa resnično potrebno, da se o tem razgovarja na merodajnih mestih — sicer pa nekoliko debate ne škoduje in želel bi, da bi se še kdo o tem oglasil v Gasilcu in da bi se Gasilec malo bolj čital in bolj upošteval kot se sedaj!
Zdravo!
M-c.
Ali nam je „Samopomoč“ res potrebna?
V	sejnih zapisnikih društev, pa tudi v dnevnem časopisju pogosto čitam: ... da se je vršil pogreb dolgoletnega člana gasilnega društva v X in da se je pogreba udeležilo v velikem številu domače društvo. To je vse -lepo in v redu, vsaj je na podlagi naših pravil § 5., »pravice elanov«, -točka 2., za vsako društvo udeležba pri pogrebu obvezna, ker si je to pravico pokojni zaslužil s tem trenutkom, ko je vstopil v društvo. S parado pri pogrebu je navadno za umrlega gasilca vse končano, edino načelnik se ga še običajno spominja ob prihodnjem občnem zboru.
Takšen in približno takšen ije bil potek postopanja gasilnih društev ob -takih žalostnih prilikah, deloma pa je tudi še dandanes.
, Marsikdo, na žalost je še precej takšnih med nami, bo dejal, kaj pa še hočeš, da storimo za umrlega člana, dolžnost, ki nam jo narekujejo pravila, je izvršena!
Ali pa je res, da smo se s tem, ko smo pokojnega tovariša pokopali, že popolnoma oddolžili zaslugam, ki jih je ob vsaki priliki izkazoval društvu kot vesten član? Ali naj bo pri nas -res začetek in konec tovariškega čuvstv-ovanja samo kroj in parada, ali -naj res pomagamo samo tedaj kadar gori. drugače pa tudi drug drugemu ne? Ne tako, temveč ravnati se nam je po krasnem izreku dr. Mih. Opeke:
V	ognju ljubezni do bratov plamtimo, ogenj sovraštva krotimo, gasimo!
Bratska ljubezen do prerano umrlega tovariša ne sme končati ob svežem grobu, temveč mora naiti pot d reko njega -do njegovih najbližjih. ki so prizadeti še težie kakor mi! Ali ni naša sveta dolžnost, da iz bratske ljubezni do pokojnega tovariša pomagamo lajšati gorje -težko prizadeti njegovi družini?
Neštetokrat se poudaria, da je gasilstvo organizaciia, v kateri so zastopani po večini nižii stori, torej liudie, ki so odvisni povsem od dnevnega zaslužka (na žalost je po deželi še mnogo takih, ki ne uživajo mkakega zavarovania). Iz vsega sledi, da so po veliki večini vsi preostali za umrlimi tovariši notrebni — ne -parade, pač pa sredstev za nadalinji obstoj in če že dalie ne, vsai za dobo neposredno po težki izgubi, ki iih ie doletela, karti ravno v tem času so stroški taki. da marsikateri vdovi ali materi izropajo zadnje dinarje iz žena!
Kdo naj torej pomaga v takih primerih? Ali se ne zdi vsakemu dobremu gasilcu, da je tudi on moralično dolžan pomagati kot brat bratu že zato, ker hoče s tem dokazati. da razumeva, da ni bratsko, če bi se liubezen do pokojnega končala ob zasuti gomili, temveč da bratsko liubezen še čaka iako hvaležno in človekoljubno delo, to ie pomagati lajšati bol in gorje preostalim umrlega tovariša. »V sili in potrebi spoznamo priia-telia«, tako pravi pregovor! Ali smo bili dobri prijatelji, dobri tovariši rainega, če smatramo, da je z njegovim pokopom vse končano, vse opravljeno za nas? Odločno trdim, da nismo in ne bomo vse do tega časa. ko bomo »vsi za enega«, rade v o 1 i e. brez vsakega godrnjanja, prispevali, da s tem kakor, rodni, dobri bratie pomagamo lajšati težke trenutke naibližjim umrlega tovariša!
Pet let že razpravljamo o tem, ali bi ali nai ne bi vršili tega, kar nam narekuje prav za prav naš program, to ie. noma-gali svojemu bližnjemu! Kje tičijo vzroki, da kot ena najmočnejših -organizacij v državi ne moremo doseči tega, kar imajo že skoraj vse strokovne organizacije? Vzrokov je veliko, bazirajo pa vsi na preplitvem razumevanju našega programa, morda celo na sebičnosti?!
Čas bi bil že, da po tej dolgi dobi polemiziranja na sejah in skupščinah žup in ziveze, dvignemo idejo Samopomoči, kakor smo dvignili idejo gasilstva z letošnjim kongresom, ter idejo tovariške hvaležnosti s postavitvijo veličastnega spomenika našemu prvemu zveznemu starosti.
V.	C. GŽK.
Gasilska razstava.
Le majhen odstotek gasilcev je v gasilskih kongresnih dneh od 1. do 4. avgusta 1930. posetil gasilsko razstavd- v Ljubljani, tako niso ne ti -ne -oni, .ki so ostali doma, videli in brali končne statistike na velesejmu o razvoju našega gasilstva od leta 1870. do 1930.
Ker vem, da bo tudi te zanimala omenjena statistika ter bo dobrodošla tudi onemu tovarišu, ki bo desetletja pozneje brskal po starih Gasilcih, ev-o vam je tukaj!
I. Razvoj društev JGZ: L. 1870. — 1 društvo, 1. 1888.
— 46 'društev, 1. 1897. — 84 društev, 1. 1902. — 126 društev, 1. 1913. — 185 društev, 1. 1918. — 239 društev, 1. 1930.
— 675 društev.
II. Razvoj članstva: L. 1870. — 30 članov, 1.1888. — 1400 članov, 1. 1908. — 4525 članov, 1. 1913. —.5941 članov, 1. 1918. — 8365 članov, 1. 1930. — 20000 članov.
III. Brizgaln ije imela JGZ v letu 1902. različnih 378, hidrantov 154. L. 1930.: 323 berglovk, 181 2kolesnih, 504 4k-olesn., 99 2koles. motor., 52 4koles. motor., 6 parnih, 39 h-idr. Skupaj 1165.
IV. Cevi: L. 1902. skupaj 32.668m, 1. 1930. skupaj 170.875 m, in sicer: dobrih 90.961 m, srednjih 34.942 m, slabih 35.607 m, nadn-ormal. 5.400 m, sesalnih 3.930 m, ožjih 35 m.
V. Lestev: L. 1902. vseh 542. L. 1930. navadnih 361, kljukastih 412, razteznih 95, stikalnih 252, avtomatičnih 30, skupaj 1150.
VI. Vozovi: L. 1902 .: za cevi 104, za moštvo 40, avto 0. L. 1930.: za cevi 420, za moštvo 131, za orodje 41, avto 22.
VII. Požarov: L. 1929. ma-lih 313, srednjih 421, velikih 317. skupaj 1051.
VIII. Izkaz »Samopomoči« JGZ od 18. tuliia 1926. do 31. decembra 1929. Od 20.000 gasilcev JGZ ie -dalo ca. 3000 gasilcev svojcem 122 umrlih članov 370.401 Din.
Obiskovalci gasilske razstave so pogrešali »izkaza« vseh požarov, ki so iih društva zatrla ali omejila. Tega pa iim nisem mogel podati, ker nisem dobil od vseh društev, oziroma od gasilnih žup podatkov. Obračam se tem potom na vse tov. župne načelnike, na-i v teku 1 leta u-gotoviio natančno število vseh požarov svojih društev in to spbroče ali meni. ali pa tov. podstar-osti g. L. Museku, da število -objavimo v Gasilcu. Dalje so pogrešali posetni-ki velesejma slik požarov. Po naši lepi banovini se dobi po kapelicah, po cerkvah, pa tudi pri privatnikih lepe, zanimive, starinske slike požarov. Prosim vsa društva, -nai imaio take slike v evidenci, da jih postavimo na -razstavo, kadar bo zopet pa vrsti (skoro gotovo leta 1940.!?)..
K sklepu se zahvaliuiem vsem društvom, ki' so poslala brizgalne in druge predmete na -razstavo, zlasti njih načelnikom i-n tajnikom, zahva-ljuiem se vsem tovarišem, ki so -mi pri razstavi pomagali z besedo^ zlasti pa z delom.,
Bodimo eden drugemu: Na pomoč!
Zdravko Mikuž, predsednik razstav, odjeka.
Nekaj kongresnih nasvetov.
Težko je povedati z besedo, še težje opisati to, kar so čutila naša srca ob priliki našega kongresa. — Mnogo so pisali dnevniki — saj so posvečali našemu šjavju kar cele izdaje — in vsi so se izražali o nas vseh pohvalno. Sai moremo s ponosom poudarjati, da kaj takega Ljublja-na še ni videla niti pričakovala.
In vendar je bilo nekaj napak, katere so dopisniki listov ali hote prezrli, ali pa so se v tolikem navalu izgubile, da so jih kritiki prezrli. Mogoče se kdo še oglasi; saj sem pravkar čital kritiko o obnašanju -narodnih1 noš na dan kongresa (Slovenec z dne 9. avg., str. 4., pod naslovom: Kaj pravite?) Vendar bo za ugled naše organizacije primerneje, ako se o svojih napakah pogovorimo v našem glasilu — tako nekako med štirimi očmi. — V-i pa, dragi tovariši, posebno vi društveni dostojanstveniki, ki ste od svojega članstva izvoljeni, da ga vodite po -potih nesebičnosti in človekoljubja, da £a zastopate pred javnostjo in mu ščitite ugled, vi mi boste Pa*
oprostili, ako vas opozorim na nekaj napak od strani nas samih, namreč na napake, katere sem opazil v času kongresa v Ljubljani. Niso to očitki, ampak le želja, da v bodoče slični nedostatki odpadejo.
Začnimo pri medsebojnem pozdravljanju. Vsakdo je imel priliko opazovati, kako bratski so se pozdravjlali med seboj tovariši Čehi in drugi gostje, kako prisrčno so pozdravljali tudi nas Slovence. Kako uslužni in dostojni so bili napram nam — iz podeželskih društev — tovariši ljubljanskega in drugih okoliških društev. Mi pa smo — bodimo odkriti — posvečali pozdravljanju često premalo pažnje. — Olika zahteva, da pozdraviš gosta ti kot domačin prvi, a ne oziraje se pri tem, da-li je on mlajši, ozir. po dostojanstvu nižji od tebe. Še bolj upravičena pa je zahteva po pozdravljanju, če upoštevamo dejstvo, da delegati tujih držav niso bili preprosti ljudje, ampak osebnosti, ki imajo v svoji domovini precejšen vpliv in katerih sodbe bi mogle biti nam vsem v korist, v nasprotnem slučaju v škodo. Kako prijetno ponosni bi se mogli danes počutiti mi, če bi živeli v prepričanju, da se bodo naši inozemski tovariši tudi tozadevno pohvalno izražali o nas, kadar se vrnejo v svojo domovino. Ali bojim se, da temu ne bo tako. — Kje iskati leka? Usojam se trditi, da leži pri večini teh primerov vzrok tega nedostatka v glavnem pri društvenem načelstvu. Naloga je, dopovedati članstvu, da ni zahteva glede pozdravljanja nikaka sekatura niti častihlepnost, ampak da kažemo s prijaznim, neprisiljenim pozdravom le svojo izobrazbo. Skrbimo, da bomo sodbe sosednjih narodov, ki priznavajo — zlasti nam Slovencem — precej inteligence, tudi vredni. Zato bodimo v tej zahtevi dosledni!
Drug velik nadostatek v organizatorični izobrazbi našega članstva se je opazil na igrišču Ilirije ob priliki poklona zastopniku Nj. Vel. kralja. Godba je zaigrala državno himno. Mnogo jih je bilo, ki so zavzeli predpisano stojo »pozor«, mnogi so prešli pri tem tudi z roko v pozdrav, — a mnogo je bilo na žalost takih, ki niso vstali s svojih sedežev niti, ko se je dvignilo civilno ljudstvo okrog njih. Takrat si pač mogel videti na telovadišču dve sliki močnega kontrasta — na eni strani vojsko strumnih telovadcev-gasilcev, ki so stali izravnani in kriti, nepremični kot kipi, v polni zavesti, da pozdravljajo svojega Najvišjega pokrovitelja..., a na drugi strani razkropljeno krdelo onih, katere sem že zgoraj omenjal. — Zopet se obračam na vas, tovariši, ki imate v domačem društvu vplivno besedo, z resno prošnjo, da poskrbite za odpravo takih napak. Član-gasilec mora vedeti, da je dolžan pozdraviti, ako je v kroju, poleg dostojanstvenikov tudi Najsvetejše, pogreb in društveno zastavo. O gornjem je poučiti člana, da pozdravlja v pozorni stoji, tudi državno himno, ako ni pod direktnim poveljstvom kakega dostojanstvenika.
Tudi ne morem mimo tretje napake, katero sem opazil, ko so čete gasilcev-telovadcev defilirale mimo častne tribune. Pretežna večina jih je bila, na katerih je bilo na prvi pogled spoznati, da so bili dobri, strumni vojaki, skoraj gotovo tudi Sokoli, nekaj slabših, komodnejših, ki so sicer izvršili vse, kakor prvi, vendar ne s tisto eleganco, katero gledalec ob sličnih prilikah pričakuje in tudi opravičefto 'zahteva. One tretje pa, ki niso držali pri mimohodu niti koraka niti obrnili glave v pozdrav (saj teh je bilo res malo), te pa bi priporočal z vso resnostjo društvenim načelnikom, ozir. poveljnikom »med krtače«. — Mogoče mi kdo zabrusi nazaj, da sem premalenkosten, vendar sem pripravljen za slučaj potrebe navesti vzroke, ki so me privedli do teh vrstic. — Seveda se upošteva dejstvo, da je bila naša manifestacija, naš nastop prvi v Jugoslaviji; upošteva se nadalje dejstvo, da gasilstvo ni poklicna niti zgolj telovadna organizacija, da se torej od članstva iz gasilskih vrst ne sme in ne more zahtevati toliko kakor n. pr. od Sokolov, ali poudarjam ponovno, da moramo slične napake iztrebljati takoj v prvih začetkih.
Ob tej priliki bi priporočal, da organizirajo društva svoja domača slavja tudi v tem pravcu. Blagoslovitve raznega gas. orodja in društvenih domov naj bi govorniki zaključevali z živio-klici kralju in domovini ter z državno himno in mimohodom pred dostojanstveniki, zastopniki oblasti, kumi-cami etc. Tako bo članstvo za slične primere vedno pripravljeno in nas ne bo spravljalo pred inozemskimi tovariši v zadrego, kakor je bilo to opaziti v Ljubljani.
*
Nekdanji moj sošolec, danes jurist, mi je ob vrnitvi iz Ljubljane zabrusil pod nos, da so slični kongresi le frazer-stvo. Tovariši, ali veste kaj je to fraza? Mi po domače rečemo
—	govoriti nekaj, kar nima pomena ali »prazno slamo mlatiti«. Povejte, ali smo šli res le zato v Ljubljano? Ali ni bil med nami zastopnik Nj. Vel. kralja, pod čigar pokroviteljstvom se je naš kongres vršil? Kaj škof dr. Rožman, naš ban g. dr. Semec ter mnoge druge domače in inozemske osebnosti? Ali je naš ata Turk frazer? — Vidite, tovariši, kaj takega moraš danes — v 20. stoletju — slišati od »inteligentnega« človeka, ki stalno živi v Ljubljani, ki ima neštetokrat priliko videti dela tovariškega društva ljubljanskega, ki dan na dan gleda pripravljenost naših tovarišev v Mestnem domu! Če moramo požreti take očitke od strani ljudi, ki veljajo v očeh nas navadnih zemljanov za inteligentne, potem se pač ne smemo čuditi, da imamo med širšo ljudsko maso še toliko nenaklonjenih in nasprotnih nam ljudi.
Zato pa, tovariši, lotimo se ponovno dela. Iztrebimo iz društev napake, radi katerih moramo slišati toliko očitkov. Izkoreninimo razvado popivanja — mislim pred vsem na popivanje na društveni račun, ki se na žalost najde še mnogo-kje — in skrbimo, da dobe naši člani poleg tehnične izurjenosti tudi splošne življenske in nacionalne izobrazbe. Le tako bomo mogli slediti ciljem, katere smo si začrtali v Ljubljani, le tedaj bo naše članstvo zmožno slediti zahtevam današnjih dni. Bliža se zima in treba bo premišljevati, o čem naj se razpravlja na sestankih, katere moramo brezpogojno uvesti, kjer jih doslej še ni bilo.
Tovariši, na delo, tvarine je vedno preveč!
Dopisi.
Internacionalni gasilski kongres na Dunaju.
Od 17. do 19. oktobra 1930. je bil na Dunaju internacionalni gasilski kongres, katerega se je udeležilo okrog 1000 delegatov iz skoro vse Evrope, eden Celo iz Kine.
Bogati program kongresa so pretežni del nudila posamezna predavanja, ker je predavalo 35 predavateljev, in pa praktične vaje.
Posebno zanimiv je bil požar v kleti poklicnega gasilstva s plinskimi maskami.
Predavanja so se nanašala v glavnem v smeri preprečenja požarov in nesreč ter o rešilni službi, splošnem gasilstvu, organizacijah gasilstva v posameznih državah, praktičnih vajah na prostem in v kleti.
K posameznim točkam, katere so za naše razmere važne in potrebne, se o priliki povrnemo.
Kako potrebno je gasilski organizaciji splošno znanje in v kolikih primerih je gasilstvo poklicano k sodelovanju, so pokazala ta interesantna predavanja. Jugoslovansko gasilsko zvezo sta zastopala na kongresu tov. starosta in I. podst.
I. V.
t Francetu Drčarju v spomin.
Kaj znancev že zasula je lopata!
(Prešeren)
Rojen je bil pokojni France Drčar dne 20. januarja 1860. v Ribnici na Dolenjskem ter je tam tudi obiskoval tedaj obstoječo dvorazredno osnovno šolo. Komaj dvanajst let starega je dal oče na Dunaj učit klobučarske obrti, katere se pa ni izučil. Po dveh letih njegove učne dobe mu je, štirinajst let staremu, umrl oče, in nekako prav takrat je tudi učni mojster opustil obrt, in France je prišel domov. Šel pa je takoj v Žlebič pri Ribnici ter se je tam izučil sitarstva, s čimer se je potem preživljal. Delal je najprej za tvrdko M. Pakiž, ter se je tja tudi preselil, ko mu je bila leta 1903. prodana hiša. Tu je delal za hišnega gospodarja, dokler ni ta umrl. Ker se potem ni vodila obrt v hiši, je pa delal za tvrdko E. Ivanc v Sodražici, in to tudi še med svetovno vojno. Ko pa se je leta 1919. polotil očetove obrti in trgovine E. Pakiž s tovariši, ga vidimo zopet pri njem na deu, in to do zime leta 1922,—23., ko je močno obolel. Po celoletnem bolehanju je sicer ozdravel, toda takega zdravja kot prej ni bil več. In res je v zimi leta 1929.—30. popolnoma obnemogel ter bolehal in polegal do dne 16. septembra 1930., ko ga je smrt rešila trpljenja, starega preko 70 let.
Pokojni F. Drčar je bil med domačim članstvom in tudi splošno med gasilstvom v ribniški dolini zelo priljubljen, vsled svoje vestnosti v službi, resnosti in zdravega humorja. Izvoljen je bil takoj ob ustanovitvi gasilnega društva v Ribnici dne 1. oktobra 1894. za četarja plezalcev, katere je vodil in učil do 26. decembra 1908. popolnoma sam. Sicer je bilo sklenjeno na odborovi seji društva z dne 3. maja 1896., da se dobi učitelja za plezalce iz Ljubljane, toda sklep se ni izvršil. Potem, ko je tedanji načelnik Fr. Pirker vsled prezaposlenosti odstopil ter je bil izvoljen za načelnika ing. Anton Rudež, graščak v Ribnici, in sta drug za drugim odstopila kot podnačelnika I. Arko in Fr. češarek, je bil dne 26. dec. 1908. izvoljen za podnačelnika Fr. Drčar, ki je obdržal to funkcijo do zime 1922.—23., ko ga je huda bolezen položila na posteljo. Izvoljen je bil 13. februarja 1923. za podnačelnika Al. Češarek, ki pa se je takoj, ko je pokojnik ozdravel, dne 13. aprila 1924., odpovedal svoji časti, iter je bil Drčar ponovno izvoljen za podnačelnika, in po sprejetju novih enotnih pravil, dne 29. marca 1925., tudi za poveljnika, kar je ostal do svoje smrti. Pokojnik je bil tudi oni človek, ki je leta 1919. skupno z Ivanom Lesarjem, po odstopu načelnika A. Rudeža, dal pobudo za oživljenje gasilnega društva ter je tudi vodil prvi povojni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika še vedno delujoči K. Erhovnic.
Za vse svoje neutrudno in veliko delo pri društvu je bil dne 2. februarja 1925. skupno z že umrlim Ivanom Sušnikom ter še živečim Ivanom Lesarjem in Ivanom Petkom odlikovan s srebrno zaslužno medaljo in društveno diplomo za 30 letno zvesto službo. Pri društvu pa je bil ravno 1 mesec manj kot 36 let.
K večnemu počitku ga je pa spremilo domače društvo kar najbolj je bilo moči dostojno in slovesno. Povabilo je k pogrebu tudi bližnja društva, od katerih so se odzvala: Jurjeviča z načelnikom, 4 člani in zastavo, Nemško vas z dvema delegatoma in Dolenja vas z enim delegatom. Pogreba se je udeležil tudi župni načelnik tov. Ig. Merher. Ganljivo je bilo slovo od njegovih starih in dolgoletnih sodelavcev. Večina je imela solzne oči, ko se je pogreznila krsta s pokojnikovim truplom!
Naj bo, dragi poveljnik, napisanih teh par vrst nam v spodbudo in zgled, Tebi v zahvalo in spomin, ter naj bo tudi nam živi jensko geslo, kot je bilo Tebi: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč! Večen Ti spomin!
Mežica. Dne 16. oktobra t. 1. je umrl v Mežici eden najstarejših članov tukajšnjega prost. rud. gasilnega društva, tov. Wank Ivan, rud. uradnik. Poleg tega, da se je vestno udeleževal vseh društvenih vaj, je sodeloval tudi v rudniški godbi, ki je ozko zvezana z domačim gasilnim društvom, kajti celokupna godba je včlanjena v gasilnem društvu. Udeležil se je pokojni tudi nekaterih zveznih prireditev, kakor v Ormožu, Šoštanju, Dravogradu i. dr. Tudi letošnjega kongresa se je udeležil in s tem dokazal svojo gasilsko zavednost. Za zvesto 251elno delovanje v gasilstvu je bil leta 1925. odlikovan s srebrno kolajno.
Pogreb vestnega tovariša se je vršil ob veliki udeležbi civilnega prebivalstva, zlasti častno pa je bilo zastopano gasilstvo mežiške doline. Preko 150 mož z rudniško godbo na čelu je spremljalo obče priljubljenega tovariša na zadnji poti.
Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v blagem spominu. Naj mu bo lahka naša gruda!
Vzklik.
V	Ljubljani je bil izdan dne 28. maja 1847. leta stavbeni in požarni red, po katerem so morali priti k požaru in gasiti sledeči: zidarski, tesarski, kamnoseški, dimnikarski, zvonarski in vrvarski mojstri s svojimi pomočniki in vajenci, dalje peki, barvarji, kovinarji, usnarji, jermenarji, sedlarji, (ključavničarji, kovači, mizarji, kleparji, krovci in čolnarji iz Krakovega in Trnovega in še vsak hišni posestnik je bil dolžan poslati k požaru po enega krepkega moža.
In kakor so se takrat, pred osemdesetimi leti jemali k gašenju le ljudje nekake druge, slabše, od dela odvisne kaste, tako vidimo še dandanes, da je naše članstvo še vedno iz istih vrst: obrtniki in delavci, to je oni, ki jim mnogokrat nima niti kaj zgoreti. A vsi drugi, posebno pa hišni posestniki,
stoje ob strani našega dela in motrijo s (kritičnim očesom naše početje, motrijo s kritičnim očesom naše vaje, naše nastope, naš trud in naše delo za izboljšanje našega orodja in preskrbo cevi! Kritizirajo gašenje požarov, vidijo vsako malenkostno napako ali pomanjkljivost, a da bi sami pristopili k društvom, da bi sami pomagali pri delu, tega ne! Eni delajo in se trudijo za dobrobit vseh, a velika večina jim meče polena pred noge in jih celo sramoti!
Kje smo, ljudje božji!? Ali bo še dolgo tako? Ali so res gasilna društva manj vredna kot druga? Ali je res morebiti sramota biti član gasilske organizacije? O, kadar pa zatulijo tovarniške sirene in bije plat zvona, iko se oglasi klic »Gori!« kako nas hitro vsi poznajo, kako nas kličejo na pomoč!
Toda — pol ure po končanem delu je že kritika tu! Ampak noben kritik noče sam stopiti med nas, da bi pomagal odpraviti in popraviti ono, kar kritizira! Žalostno je to, zelo žalostno in pomembno!
Hoj! vi zaspanci, ali bo še dolgo tako? Ali bomo še dolgo beračili i za člane i za gmotne podpore? Ali ni še prišel čas spoznanja?
Vi, hišni posestniki, vsi med podporne člane! Trgovci, obrtniki, prav tako! Pa vsi, naj ne bo izjem! Kje je učiteljstvo, uradništvo, zdravniki, lekarnarji — to vse potrebujemo med pouka željnim članstvom po (deželi! Kje so gradbeniki, zidarji, inženjerji, kje so elektromonterji? Vstopite v naše vrste, in delajte z nami za dobro posameznika, za dobro naroda! Ni pri nas ne časti ne slave in ne denarja, ampak pri nas je delo in trud, in ob koncu: zadoščenje, da sem pomagal pri delu za narod! In to zadoščenje, da delamo pri ohranjevanju narodovega premoženja, da delamo tudi za narodno vzgojo in omiko, to zadoščenje, (pravim, je naše najlepše plačilo! Kdor je s tem zadovoljen in z ljubeznijo do bližnjega obdarjen, pride naj, da se bomo izboljšali, pa bo tudi on dobil prav tako plačilo! Pride naj, naše vrste so odprte, da ga sprejmejo, in naša polja so velika in prostrana ter pripravljena za obdelovanje! Zdravo!	M-c.
Vesti iz naših žup.
Gasilska župa kamniška je izvedla v nedeljo dne 14. sept. t. 1. veliko in globoko zasnovano »mokro vajo«, ikatere se je udeležilo 13 društev z 11 motorkami in 2 ročnimi brizgalnami
—	kakor je že obširno in izčrpno .poročalo dnevno časopisje, ki je zabeležilo zasluženo priznanje župnemu predsedstvu in vsem sodelujočim činiteljem, ki so pokazali svojo vsestransko pripravljenost v visoki meri. Le tako do podrobnosti izvež-bana gasilska vojska more biti kos svoji težki, odgovorni in opasni nalogi. Za čas odsotnosti društev iz trgov in vasi je bila povsod naročena permanenca telegrafskih in telefonskih uradov, ki bi bili iz Kamnika odpoklicali svoje čete ter pozvali še druge na pomoč.
Tej vaji so prisostvovali zastopniki občinskega sveta, gospod sreski načelnik in zvezni starosta s tajnikom — poleg velikanske množice domačinov in okoličanov.
Črna. Temna noč 20. septembra t. 1., z močnim vetrom, ki je sličil viharju, je skoraj postala pogubonosna za vso vas Črno. Ko je že večina prebivalstva legla ik počitku, je nenadoma ob 23. zatrobil gasilski rog, ki je v trenutku alarmiral gasilce kakor tudi ostalo prebivalstvo. Ogromni plamen, ki je objemal vrh strehe Punzengruberjevega gospodarskega poslopja, je dovolj jasno pričal, da preti nevarnost skoro vsej vasi. Da so bili gasilci seveda takoj na mestu, ni treba posebej poudarjati. Pod spretnim poveljstvom domačega načelnika se je gašenje tako spretno formiralo, da se je kljub toliki nevarnosti posrečilo rešiti vso živino in da so se vse sosednje stavbe obvarovale pogub on osnega plamena. Da to ni bila lahka stvar, govori dejstvo, da so okolo in okolo gorečega objekta na trdo hiše in druge lesene pritikline, da je pihal nenavadno močan vöter, ter smo prvi trenutek imeli samo ročne brizgalne, ker motorne domače društvo še (nima, a gorel je z vso besnostjo objekt v dolžini 43 metrov s polnim podstrešjem suhega sena. Omeniti je pa treba, da se je goreči objekt nahajal v sredi vasi obdan okolo in okolo s hišami-Seveda gre zasluga tudi ljudem negasilcem, ki so takoj priskočili na pomoč s posodo in zadostno količino vode. Prisebno
zaslugo si je pa priborilo sosednje rudniško gasilno društvo iz Mežice, ki je kljub veliki oddaljenosti (9 km) v tako krait-kem času prihitelo na pomoč z motorno brizgalno, ter kolikor toliko razbremenilo domače društvo, kjer so ljudje pri brizgalni že omagovali. Okoli pol 2. ponoči se je pokazal delni uspeh gašenja v itoliko, da se je prebivalstvo vsaj deloma pomirilo, ter prenehalo prazniti stanovanja. Seveda pa še ni bila odstranjena vsa nevarnost, ker ogromne količine sena in goreče ogrodje podstrešja je še zadalo mnogo truda, preden se je moglo v zori pričeti z odmetavanjem preostalega sena. Vse do poznega jutra so bile 3 brizgalne neprenehoma v poganu, med temi motorka z malimi presledki tudi vse dopoldne. Zjutraj okoli 6. se je zbudil tudi Sv. Florijan ter pomagal s kratkim dežjem gasiti.
Drugo poglavje.
Aikoravno se je dal požar, ki je napravil ogromno škodo in ki je le deloma krita z zavarovalnino, lokalizirati, se pa ni moglo preprečiti, da ne bi zlobna roka nečloveka izkoristila odsotnosti društvenega načelnika, kateremu je ramo v času, ko se je načelnik z nadčloveškim naporom udejstvoval pri gašenju, izmaknila precejšnjo vsoto denarja s tem, da je dotični razbojnik vlomil v načelnikovo stanovanje in odnesel gotovine nad 12.000 dinarjev, ter se kljub vestnemu poizvedovanju domačih orožnikov še do danes zločinca ni izsledilo. Da se je ta vlom pripetil baš našemu priljubljenemu in popularnemu načelniku, vzbuja sum, da je mogoče podtaknitev ognja in vlom delo ene zlobne roke, ker si tudi požara v danih okoliščinah skoraj ni mogoče drugače predstavljati, kot da je bil podtaknjen. Upamo, da se bo vrlim orožnikom posrečilo izslediti krivca, katerega naj zadene eksemplarična kazen.
Ker smo ravno pri požarih, je vredno, pripomniti, da je naše društvo tudi dne 2. septembra it. 1. moralo stopiti v akcijo, ker se je nedaleč iz Öme pojavil ob 2. zjutraj požar v žagi lesne industrije grofa Thum-a v Mušeniku. Bogu hvala, da so ogenj še pravočasno opazili in da je bil v kali zadušen, ker v protivnem primeru bi bila vsaka pomoč brezuspešna, kajti okolo in okolo žage je na stotine vagonov žaganega in okroglega lesa kakor tudi stanovanjske hiše, kjer bi bila vsaka pomoč nemogoča.
Tudi smo imeli letos dva gozdna požara v svojem okolišu, katera sta s pomočjo vrlih gasilcev bila še pravočasno pogašena.
Iz vsega tega je treba posneti, da se je gasilstvo v vseh teh primerih vendar dobro obneslo in da pogoste vaje nikakor niso v škodo, le škoda, da ne pridejo ik vajam vsi gasilci, zakaj poznati je treba lego lastnega okoliša pri vajah, treba je računati z vsemi mogočimi načini in kombinacijami požara in vaje imajo uspeh, kar se pokaže ravno v resnih primerih. Seveda pa tudi orodje je prepotrebno in ravno radi tega se je akcija za nabavo motorne brizgalne poživila in upamo, da jo do spomladi tudi dosežemo.
Vaje radovljiške gasilske župe in požar na Jesenicah.
V	nedeljo dne 28. septembra t. 1. ob 3. popoldne se je vršila delna župna vaja z orodjem na Jesenicah. Udeležilo se je 6 gasilnih društev z dvema motornima in štirimi ročnimi brizgalnami, ter 161 gasilcev v delovnih krojih. Vaja je potekla povsem zadovoljivo, brez najmanjše nezgode, tako, da sanitetnim oddelkom ni bilo potrebno stopiti v akcijo. Zato se je nekaj nezgod fingiralo, kar je med številnimi gledalci povzročilo posebno pozornost. Dasiravno so vsa društva z vso vnemo vršila vaje, je še posebej pohvalno treba omeniti društvi Kranjske industrijske družbe iz Save in Javornika, ki sta se polnoštevilno odzvali vabilu k župni vaji ter z vsemi tehničnimi sredstvi opremljeni in z lepo disciplino vršili težke vaje pod vzornim vodstvom g. Karla Luckmanna.
Celokupno vodstvo vaj pa je imel jeseniški načelnik Karol Neuman, ki se je ob zaključku vaj vsem gasilcem za njih neplačani trud ter polnoštevilno udeležbo najiskreneje zahvalil.
Dne 3. oktobra 1930. ob pol 6. zjutraj nam je tovarniška sirena in piskanje lokomotiv naznanilo požar pri g. Franc Vilmanu, posestniku in fotografu na Savi pri Jesenicah, kateremu je uničil požar drvarnico in fotografični atelje ter napravil škode okrog sto tisoč dinarjev. V najkrajšem času sta bili gasilni društvi Kranjske ind. družbe s Save in prostovoljno gasilno društvo z Jesenic s svojima motornima briz-
galnama na mestu ter s petimi vodnimi curki hitro udušili požar. Prihiteli sta še sosednji društvi iz Dobrave in Javornika, katerim pa že ni bilo potreba stopiti v akcijo.
Brez hitre gasilske pomoči pa bi ta požar postal katastrofalen, ter bi napravil na milijone škode, ker je vse na okrog obdano s hišami in hlevi, natrpanimi s senom. Kljub temu pa se najdejo nerazsodni ljudje, ki kritizirajo gasilce, češ, prepozno ste prišli, itd. Prav je povedal neki gasilec enemu izmed zabavljačev, češ: »drugič nam pa povejte kdaj boste zažgali in bomo čakali ter že žveplenko ugasnili in še Vas zraven.«
Mežica. Dne 6. julija t. 1. se je vršil župni zlet gasilske župe korotanske v Mežici, združen s proslavo blagoslovitve motorne brizgalne in 30 letnice obstoja prost. rud. gas. društva v Mežici.
Na večer prej je domače društvo priredilo baklado in podoknico kumioi ge. Luise Bargate, soprogi gen. ravnatelja svinčenih rudnikov The Central European Mineš, Limited v Mežici. V nedeljo dne 6. julija se je vršil sprejem gostov pred rudniško restavracijo na Poleni. Točno ob 9-30 je zbrano gasilstvo, preko 300 mož, odkorakalo v Mežico, na čelu mu rud.^ godba pod vodstvom kapelnika g. Skačeja, zastavi gas. društev Guštanj in Mežica ter polnoštevilno zbrano župno starešinstvo. Ob 10. uri je bila slovesna služba božja na prstem, ki jo je daroval domači g. župnik in tudi po sv. maši izvršil obred blagoslovitve nove motorike. Po cerkvenih obredih je pripela kurnica gospa Bargate na obe zastavi krasna traka v spomin na lepo gasilsko slavje, nakar je gasilstvo odkorakalo na trg, kjer ga je pozdravil mežiški župan gospod Breznik. Po oficijelnem pozdravu vsem gostom je imenovani častital domačemu društvu k tridesetletnici, zlasti pa njegovem načelniku tov. Tomažu Färberju, ki vodi društvo že od ^prvega začetka. Za županom je pozdravil navzoče domači načelnik tov. Färber, zlasti zastopnika rudniškega podjetja generalnega ravnatelja George Bargate in njegovo soprogo ter ravnatelja R. J. Agnew. Naglašal je tov. Färber, da je edino zasluga gospoda generalnega ravnatelja, da je podjetje podarilo društvu motorno brizgalno. Ob zaključku svojega govora je izročil tov. Färber gen. ravnatelju krasno diplomo, s katero je imenovan za častnega člana društva. Za tov. Fiirberjem je nagovoril zbrane gasilce generalni ravnatelj g. Bargate v angleškem jeziku. Nagovor je tolmačil uradnik rudniškega podjetja gosp. Obermann. Iz njegovega govora posnemamo, da podjetje visoko upošteva gasilsko delo, kot dokaz temu je pa podarilo motorno brizgalno, ki naj bi služila v olajšavo težkemu gasilskemu delu, pa tudi v boljšo zaščito bližnjemu. Poleg čestitke k tridesetletnici obstoja društva, je gen. ravnatelj podjetja C. E. M. Ltd. izročil tov. Färberju, ki že vodi društvo od prvih začetkov, krasno srebrno posodo v spomin na to lepo gasilsko slavje. Nato je nagovoril navzoče tov. župni načelnik Ciril Vončina. Poudarjal je zlasti, da se moramo ob vsaki priliki, ko nastopamo kot gasilci, zavedati velike važnosti gasilske ideje in -kar je glavno, gasilski program pravilno razumevati in tudi izvajati. Namen župnih izletov je predvsem manifestacija za vzvišeno gasilsko idejo in ob priliki takih zletov naj bi bila dolžnost vsakega gasilca, da se vpraša, ali izvršuje svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga gasilski program, kajti gasilcev, ki so med nami le radi parad in veselic — nočemo. Z vsemi močmi moramo stremiti za tem, da dvignemo naš ugled in z dejanji dokažemo, da smo to, kar nam predpisujejo naša pravila in da se tudi zavedamo dolžnosti, katere smo se prostovoljno zavezali izvrševati, ko smo vstopili v gasilsko armado. Ob zaključku govora je tov. župni načelnik čestital domačemu društvu in v imenu društvenega odbora izročil tov. Färberju diplomo, s katero je imenovan za častnega člana društva. V spomin na lepo slavje je med svojim nagovorom izročil tov. Färber tudi kapelniku g. A. Skačeju krasno taktirko.
Po nagovorih se je vršil mimohod, nakar se je gasilstvo razšlo h kosilu.
Ob 14. uri se je vršila vaja domačega društva, in sicer s sodelovanjem nove motorke, ki je v štirih močnih curkih brizgala vodo na domneven ognjen objekt. Poleg navedenih štirih vodov pa sta še dva hidranta oddajala po dva voda, tako, da je osmero cevi brizgalo naenkrat silne množine vode na domnevane ogrožene objekte.
Po vaji se je vršila veselica na vrtu gostilne Vivat. K neprisiljeni zabavi pa je zlasti pripomogla rudniška godba iz Mežice. Dasiravno je pozno popoldan nekoliko deževalo, je prireditev v moralnem oziru sijajno izpadla in bo gotovo ostala vsakomur v prijetnem spominu.
Gasilska župa ptujska. Dne 31. avgusta t. 1. se je vršila v Bukovcih skupna gas. vaja gas. župe ptujske za levi dravski breg, ki je nad vse lepo uspela. .Vaje se je udeležilo 10 društev z 230 člani, 8 ročnimi in 2 motornima brizgalnama. Pri prvi vaji so nastopila 4 društva z ročnimi brizgalnami. Na znak »k požaru« so odhitela označena društva k novozgrajeni cisterni, oddaljeni od zbirališča 200 m, kjer se je na sosednjih gospodarskih poslopjih domneval požar in so takoj pričela brizgati vodo, in sicer so dobili vodo po znaku »požar«
1.	Bukovci v iy2 min. 2. Nova vas-Sv. Marko v 2 min.
3. Stojnci v 2 min. 4. Zabovci niso dobili vode, ker brizgalna ni delovala. Pri drugi vaji so nastopila druga 4 društva na istem mestu in po istem redu in so dobili vodo: 1. gasilno društvo Sv. Marjeta v 2 min. 2. Gajovci v 2 min. 3. Moškajnci v 2 min. 4. Domova v 5 min. Pri tretji vaji sta nastopili društvi Spuhlja pri Ptuju in Sv. Lovrenc v Slov goricah z motornima brizgalnama, kateri sta obe izvrstno delovali. Pri
4. vaji se je sklopila veriga iz 6 brizgaln na 870 m dolžine.
Nato se je vršila redovna vaja in defilacija. Zbor 215 mož je v strumnih vrstah korakal in izvajal vaje iz dvostopa v četverostop na mestu in med pohodom. Moštvo je dokazalo, da je dobro izvežbano in disciplinirano. Vajam je poveljeval domači načelnik tov. Jožef Bezjak, nadziral pa jih je tov. župni načelnik Jože Kores z župnim podnačelnikom Franom Bezjakom in blagajnikom tov. Forštnaričem.
Posebej pa je treba pohvaliti društvo Sv. Lovrenc v Slov. goricah, ki je pokazalo, kaj zmore dobra volja. Brez velikega hrupa so ustanovili požrtvovalni možje gasilno društvo ter nabavili v najkrajšem času motorno brizgalno in postavili gasilski dom. Domači občini moremo le čestitati, da ima tako vrle občane. Sicer pa postaja tudi ptujska gasilska župa živahnejša ter smo prepričani, da hoče tudi tukajšnje članstvo biti enako članstvu v veliki družini gasilstva.
Druga župna vaja je bila v Sv. Vidu pri Ptuju za društva Hajdina, Sv. Janž na Dravskem polju. Sv. Andraž v Halozah in Sv. Vid pri Ptuju. Vajo, ki je bila povsem praktična, je vodil domači poveljnik tov Klenovšek Hinko. Društva so bila zastopana v takem številu kakor še nikdar, tako da se je nabrala v Sv. Vidu majhna gasilska armada. Vsa društva so opremljena z ročnimi brizgalnami. Št. Janž pa ima že motorno; ki je delovala brezhibno. Vajo je nadzoroval tov. župni načelnik Kores, navzoč pa je bil tudi II. podstarosta JGZ Lj. Musek.
Po vaji, defilaciji in pogovoru o vaji nam je zapel pevski zbor Št. Janškega gasilnega društva nekaj lepo ubranih pesmi. Čestitamo društvu, da pojmuje zbrati v svojem okrilju mladino in jo vzgajati v lepem vedenju in ljubezni do bližnjega ter do lepega petja. Omeniti pa moramo tudi članstvo iz Sv. Andraža v Halozah, ki še sicer nima svoje brizgalne, a je pokazalo, da se pripravlja z vso resnostjo na trenutek,
ko mu gmotne razmere dovolijo, nabaviti si brizgalno. Le tako naprej !
Ribnica na Dolenjskem. Dne 31. avgusta t. 1. se je vršila v tem trgu uspela gasilska manifestacija.
Točno ob 3. popoldne je bil dan znak požara s trobko in nastopilo je po vrstnem iredu pri gašenju fingiranega požara sedem društev. Nastopila so društva Ribnica, Goriča vas, Dolenje Laze in Dolenja vas z motornimi, društva Nemška vas, Sušje in Velike iPoljane pa z iročnimi brizgalnami, ter skupno z okrog 100 člani. Razvila so okrog 1100 m cevi ter delala z 12 curki vode. Vaja se je vršila točno po naprej izdelanem načrtu, ter je dobil vsak društveni poveljnik povelje neposredno pred nastopom v zapečateni kuverti. Vaja je zado-bila s tem sliko pravega požara ter jo je vodil tov. župni načelnik Merher s pomočjo tov. načelnika gas. društva Ribnice, Erhovnica. Popolna kontrola je bila mogoča nad izvežba-nostjo vsakega društva za se, ker je vsako društvo za se po določenem času nastopilo.
Po vaji je bil skupen nastop vseh sedmih društev na dvorišču g. A. Podboja, kjer je imel tovariš župni načelnik na zbrano članstvo kratek nagovor, nakar se je razvila lepa povorka z godbo 40. p! p. na čelu, ki je krenila nato čez trg na sokolsko telovadišče. Tam je priredilo potem domače društvo s sodelovanjem tov. društva Goriča vas lepo posrečen javen nastop in sta nastopili društvi s petimi točkami, in sicer:
1. Nastop prost. gas. društva Goriča vas s suho vajo s priklopno brizgalno, izvajano po vajah, ki so bile objavljene v »Gasilcu« leta 1930. št. 1. Izvajalo jo je z naravnost precizno točnostjo 6 članov pod poveljstvom pov. tov. Puclja.
2. Nastop prost. gas. društva Ribnice s štirikolno motoriko po istih vajah.
3. Nastop obeh društev z 22 člani s prostimi vajami s sekiricami na godbo.
4. Nastop 6 naraščajnikov gas. društva Ribnice z lepimi skupinami z dvema kljukastima lestvama, ki so želi posebno za peto skupino buren aplavz občinstva.
5. Nastop vsega članstva z veliko skupino z dvema brizgalnama in dvokolesno raztezalno lestvo, na vrhu katere se je razvila državna zastava, godba pa je pri tem zaigrala državno himno, ki jo je poslušalo občinstvo stoje, članstvo v pozoru.
Po nastopu se je razvila animirana zabava, da so se sodelujoči člani po trdem delu tudi nekoliko razveselili. Opazilo pa se je, da je članstvo nekaterih društev takoj odšlo in to ni napravilo najboljšega vtisa ne na občinstvo in ne na sodelujoče. Drugi dan pa se je celo zvedelo, da so potem nekateri od istih društev po gostilnah popivali. To se vidi, kako znajo celo tovariši ceniti delo in biti res tovariši!! Počasi pa si bo utrlo in utrdilo tudi delo svojo pot, čeprav samo v jiekatera društva!
Ta nastop je bil že drugi v Ribnici, in upajmo, da	bo v
tem	oziru vedno boljše, da bo krog	sodelujočih vedno	večji,
kakor tudi krog gledalcev, in tudi — kritikov! Zdravo!
Arja vas. Kaj lepa slovesnost je	bila v nedeljo 20.	julija
t.	1.	v Arji vasi pri Petrovčah, ko je	domače gasilno društvo
obhajalo 25 letnico obstoja in blagoslovitev nove motorne brizgalne. Velika množica ljudstva se je zbrala pri kapelici sredi vasi in ginjenega duha prisostvovala sv. maši na prostem, ki jo je daroval častiti gospod profesor Miroslav Ratej. Posebno ganljiv je bil pozdrav belo oblečenih deklet gg. profesorju in kumicam. Po končanem obredu so se razdelile diplome častnemu članu g. Vinku in rednim članom za njihovo 251etno delovanje v društvu, in to: tov. Martinu Razboršku, Josipu Razboršku, Josipu Debelaku, Maksimu Debelaku, Matiji Marovtu, Piklu Antonu, Joštu Josipu, Ledniku Bernardu, Ledniku Vinku in Janu Robertu. Dekoracije je razdelil ter se jim v primernem govoru zahvalil za njihovo neumorno delovanje v društvu tov. načelnik Anton Kopriva, ker sta, žal, zadnji hip brzojavno odpovedala prihod gg. vladni in župni zastopnik. — Popoldanski nastop članstva in domačega naraščaja je napravil na gledalce prav dober vtis. Neprisiljena in -poštena zabava po nastopu je končala v splošno zadovoljnost v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so se za prireditev trudili in žrtvovali, zlasti gospodu profesorju Rateju ter kumicama gospe Eriki in gdč. Irmi Jeschovnig.
NAŠA PRAVA
KOLINSKA
CIKORIJA!
mm
Prva zaloga | gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvce, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je Vpr^ovrst no iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Magirusove bencinmotorne brizgalne imam stalno na skladišču v Zagrebu
Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuranidev trg 18.
Ul
n
m
> TELEFON ŠT. 2016. USTANOV. LETA 1889. RAČUN POŠTNE r	HRANILNICE ŠT. 10.533. in 2616
II
(GRADSKA ŠTEDION1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 415 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen.
I. jugoslovanska izdelovalnica glasbil
Vaclav Schramm
Celje, Kralja Petra cesta št. 14
♦
Specialist za fina pihala iz pločevine. Velika zaloga izvrstnih signalnih rogov kakor tudi vsakovrstnih instrumentov. Strokov, popravila
Zahtevajte ilustrovani cenik
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
yZAJEMNO ZAVAROVALNICO
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
'S
Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastrebarskem,
Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apa-tinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi,
Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima trenutno v delu znana tvrdka
J. NEŠKUDLA
g Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.	)	m
Posluje po vsej Jugoslavij Delniška glavnica znaša „JUGOS1 splošna zavarovalna RAVNATELJSTVO ZA DRAVS Sklepa: 1.	požarna zavarovanja, 2.	življenska zavarovanja, 3.	nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4.	zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5.	transportna zavarovanja, 6.	zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla	i. Ustanovljena leta 1913. 3,000.000‘— Din v zlatu LAVIJA“, družba v Beogradu. KO BANOVINO V LJUBLJANI. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-či.jski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila Škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2571. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 2571.	
POZOR, GASILNA DRUŠTVA!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate
mojo zalogo:	■
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CEaTA 33
A.KA/TIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: teple«, gumbe, piSCalke, naramk«, znaka za bluza In lapica, rdeča blago, vrvca za plitalka, trobka In rogova, lipove liste Itd.
Naramkl vseh vrsi lastnega Izdelka, fino Izdelani In tr peSn I. Podjetje Jena novo moderno urejeno in povetano.
CENIK ZASTONJ I   . .
registrov, zadruga z omejeno zavezo
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
Račun pošt. hran. 10.761. Tel 2312 priporoča zalogo vseh najnovejših
t i s k o
l n
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete kakor tudi za županstva in druge urade. — Priskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. — Postrežba točna.
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji.
rais
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo. Imam na zalogi tudi tukno za gasilske kroje,
ČEPICE IN NARAMNICE ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo, in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbiral	Najnižje	cene 1
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoštovanjem	Eligij	Eber
Pozor, gasilci!
Pozor, gasilci!
Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Šelenburgove ulice na
Kongresni trg št. 8
ter se cenj. društvom še nadalje priporočam za naklonjenost.
Zaradi preselitve gasil, društvom znaten popust.
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic.
L. MIKUŠ
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.
NA VELIKO.
USTANOVLJENO 1839.
S AVA“
Ople osiguravajuce dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d., Zagreb; Jadranska banka d. d.,Beograd; Zemaljskabanka d. d., Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v Jugoslaviji elementarna zavarovanja obtne zavarovalnice Asslcurazioiti Generali v Trstu.
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
>ry>ryy>i
iAwA*»«
Vse naže motorne brizgalne go bile preizkušene od komis^e, ki jo je odredila „Jugoslovanska gasilska zveza“, katera se Jc o brezhibnem delovanja brizgalen jako pohvalno for«»lli»T
Motorne brizgalne.
Dvokolna ognjegasna motorna brizgalna tipa MB 1.
Motor - 36 ks. Maksimalni pritisk -
17	ATM. Delazmožnost - 1400 litrov v minuti.
Dolžina curka - 56 metrov.
Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2.
Motor - 14—16 ks. Maksimalni pritisk -14 ATM.
Dolžina curka 49 metrov. Delazmožnost 600—700 litrov v min.
Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2/a
Motor - 17—18 ks. Maksimalni pritisk -17 ATM. Dolžina curka - 42 metrov. Delazmožnost 800—900 litrov v min.
Ustanovljeno leta 1820.
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avto-mobilnih in motornih brizgalnic
zavodi
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova ulica štev. 14
svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje
Avtomobllnl tren a priklopno motorno brlzgalnlco
Lahka, dvokolna motorna brlzgalnlca z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Mehanična sukalna lestva.
Ustanovljeno leta 1820.
Generalno zastopstvo „FLADER“ za kraljev. Jugoslavijo
Zagreb, Iliča 73.
Specialni oddelek za gasilske avtomobile.
—     —  - ....................................................
Vsako gasilno društvo mora se zanimati za našo novo
motorno brizgalno „POBJEDNICA“
(„Zmagovalka“), model 1930,
In ako je ne misli takoj nabaviti, je dobro naročiti brezplačni prospekt, da se spozna dobra kakovost in nizka cena tega nemškega prvovrstnega izdelka. — Na dolgoročna odplačila!
Linz ob D. —mm K. Rosenbauer in drug, Celie
tovarne motornih brizgalnic In gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna štlricilindrska motorna
brizgalnica, model 1929/30. 24 P. S. Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štirikolne in avto-priklopne vozove.
D VOC 111 ndr Ska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 P. S., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s ttoplo čisto vodo.
Več kot 2000 Rosenbauerjevih brizgalnic po vsem svetu
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete.
Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo: ‘
Franc Košir, Celje
glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino.
Dvokolna priklopna motorna brizgalnica od 28 do 56 P. S., 800 do 1600 litrov vode na minuto.
Založil Odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljani“. Odgovorni urednik Jote Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)