KRALJEVINA f||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
25. kos.	V LJUBLJANI, dne 13. septembra 1930.	Letnik	I.
V S E B
151. Zakon o državni trošarini.
152. Zakon o trgovinskem sporazumu, sklenjenem v Bukarešti dne 4. avgusta 1930.
153. Pravilnik o ustrojstvu zavoda za preizkušanje gradbenega materiala.
154. Pravilnik o delu agronomov za čas prestajanja enoletnega staža.
155. Ukinitev zavoda za pospeševanje industrije in obrti v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske uredbe.
151.
Na podstavi pooblastila v členu 81. zakona o državni trošarini objavljam prečiščeno izdajo zakona o državni trošarini z nazivom;
Zakon o državni trošarini.*
Člen 1.
Za predmete potrošnje v državi, določene v tarifi tega zakona, se plačuje državno trošarino.
Plačanju državne trošarine so zavezani, bodisi da se proizvajajo v državi, bodisi da se uvažajo od zunaj v državo.
Člen 2.
Izvzetno predpis v zakonu o vaških prodajalnicali se smejo vsi trošarinski predmeti prodajati tudi v vaških prodajalnicah.
Trošarinski predmeti, na katere je trošarina po tem zakonu plačana, morajo biti opremljeni s trošarinskimi znaki tako in v taki meri, kakor in kolikor je to predpisano s tem zakonom ali s pravili za njegovo izvrševanje.
Člen 3.
Trošarina se ne plača za predmete tujega proizvajanja, kadar se prevažajo skozi državo v drugo državo, ali kadar se iz skladiščnih in carinskih magazinov vračajo nazaj, oziroma izvažajo iz države, kakor tudi predmeti domačega proizvajanja, kadar se izvažajo v inozemstvo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. aprila 1930., št. 87/XXXIV,
I N A :
156. Izprememba	v	razpisu C.	št. 47.615/28.
157. Izprememba	v	razpisu C.	št. 29.297/25.
158. Izprememba	v	pravilniku	o uslužbencih	rečne plovitve.
159. Dopolnitev razpisa C. št. 36.813/28.
160. Navodilo za izvršitev odločbe št. 15.205/IV. iz 1. 1930. o oprostitvi uvozne carine za preparat »Parazoja B«.
161. Pojasnilo 2. odst. navodil C. št. 53.994/29 za uporabo določil glede uvoza suhega grozdja.
Razne objave iz' »Službenih novin«.
Člen 4.
Oproščeni od plačevanja državne trošarine so predmeti, ki se uvažajo iz inozemstva ali se neposredno od proizvajalca v državi nabavijo, ako so namenjeni:
a)	za namene, omenjene v členu 9., točka 1., pred. loga zakona o obči carinski tarifi;
b) za neposredno uporabo diplomatskih oseb, akreditiranih pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije (apostolski nuncij, poslaniki in odpravniki poslov) po vzajemnosti.
Ta oprostitev velja od dne 1. aprila 1927. Pobrana vsote se ne vračajo.
Člen 5.
Na trošarinske predmete se pobira državna trošarina, kadar se puščajo v promet ali potrošnjo.
Za trošarinske predmete se ne smatra, da so dani v promet, ako se zaradi izvoza v inozemstvo izročijo v odpravo železniškim in parniškim postajam s predpisano spremnico.
Člen 6.
Na predmete, ki se uvažajo od zunaj, pobirajo trošarino pri uvozu carinarnice.
Trošarino na te trošarinske predmete morejo pobirati samo tiste carinarnice, ki jih minister za finance določi za to.
Ostale carinarnice morejo pobirati trošarino samo na tiste predmete, ki jih nosijo potniki seboj, ako ta trošarina ne presega vsote 10 dinarjev.
Člen 7.
Na predmete, ki se proizvajajo v državi, pobirajo trošarino davčne uprave tako, kakor predpiše minister za finance s pravili za izvrševanje tega zakona.
Člen 8.
Na predmete, ki se proizvajajo v državi iz domačih ali od zunaj uvoženih sirovin, ki niso zavezane plačevanju državne trošarine, se plačuje trošarina na gotov
Izdelek. Na pivo pa se pobira trošarina ra polproizvod (neprevreto pivo).
Člen 9.
Na predmete, proizvajane v državi iz materiala, na katerega je trošarina plačana, se pobira trošarina po odbitku plačane trošarine na sirovino.
Tudi v tem primeru se določi odnos in sorazmerje med potrošenim materialom in predelanimi izdelki.
Člen 10.
Trošarina, kolikor se pobira po teži, se pobira na čisto težo po odbitku tare, trošarina pa, kolikor se pobira po prostornini, se pobira po prostornini brez ozira na sode in zavoje, v katere se zaradi prodaje in potrošnje zamotava.
Člen 11.
Trošarin? se plačuje v gotovini v za'; nitem denarju.
Člen 12.
Odlog za pobiranje trošarine se ne more nikomur dovoliti.
Toda za odlog se ne smatra, ako se zaradi olajšave v knjiženju, manipulaciji in obračunavanju trošarine za proizvode posameznih večjih industrijskih podjetij dovoli tem podjetjem plačevanje trošarine petnajstdnevno, mesečno ali trimesečno, pivovarnam pa do šest mesecev, c čemer pa odloča za vsak posamezni primer minister za finance. Znesek te trošarine mora biti zavarovan tako, kakor to predpiše minister za finance.
Člen IB.
Spori in pritožbe o uporabi tega zakona in tarife ne zadržujejo plačila osporjene trošarine.
Člen 14.
Za dokaz, da je na kak predmet plačana trošarina, velja trošarinsko obeležje na trošarinskem predmetu, po predpisu pritrjeno, ali deklaracija, ako se je trošarin-ski predmet uvozil iz inozemstva. Za predmete, za katere ni predpisano, da naj imajo trošarinsko obeležje, je dokaz, da se je plačala trošarina, priznanica o plačani trošarini ali račun, ki ga je potrdil kontrolni organ.
Člen 15.
Trošarinska obeležja se morajo postavljati na sode in zavoje, v katerih so trošarinski predmeti, tako da se ti predmeti ne morejo uporabiti, ne da bi se uničila obeležja.
Člen 16.
Obliko trošarinskih obeležij in njihove vrste, način njihove izdelave in uporabe predpiše minister za finance v pravilih za izvrševanje tega zakona ter v mejah tega in drugega pozitivnega zakona.
Člen 17.
Pravica do proizvajanja in prodajanja trošarinskih predmetov se dobi poleg pogojev, predpisanih z drugimi zakoni, tudi še s prijavo pristojnemu davčnemu oblastvu.
Proizvajalci trošarinskih predmetov morajo;
1. urediti in vzdrževati svoje poslovalnice, skladišča in ostale prostore v vsem tako, kakor je določeno za pravilno izvrševanje trošarinske kontrole v tem zakonu ali v pravilih za njegovo izvrševanje;
2. pravilno voditi knjige, ki in kolikor bodo predpisane s pravili za izvrševanje tega zakona in iz katerih se more vsak čas videti: količina nabavljenega materiala in sirovine za izdelavo in količina dobljenih trošarinskib predmetov;
3. obvestiti s pismeno prijavo, ako niso pod stalnim nadzorstvom, najmanj šest ur pred začetkom dela pristojno davčno oblastvo o tem, kdaj in kaj hočejo proizvajati ali pretakati;
4. vsak čas dopustiti trošarinskemu oblastvu pregled poslovalnice z vsemi njenimi prostori, knjig, trošarinskih predmetov in vseh sirovin, ki služijo za proizvajanje trošarinskih predmetov;
5. predložiti vse stroške za denaturiranje trošarinskih predmetov in odpadkov.
Prijave po točki 3. tega člena niso zavezane plačevanju takse.
Ako kontrolno oblastvo po prejeti prijavi ne pride ob določenem času, smejo proizvajalci sami začeti delo.
Člen 19.
Prodajalci trošarinskih predmetov morajo vsak čas dopustiti trošarinskemu oblastvu pregled vseh prostorov svoje trgovine.
Člen 20.
Lastniki tvorniških podjetij za proizvajanje trošarin-ških predmetov kakor tudi vsi tisti proizvajalci, za katere se v pravilih za izvrševanje tega zakona določi, da morajo delati pod stalno kontrolo trošarinskih organov, morajo v roku, ki se jim določi, opremiti potrebno pisarno za trošarinskega uradnika, eno sobo za stražnike, ter jih opremiti in urediti, kolikor je potrebno za izvrševanje poverjenega jim posla.
Člen 21.
Delovni čas za kontrolne organe pri tvorniških podjetjih se računa v času od 1. maja do 30. oktobra od 7. do 19. ure z dvema urama prekinitve opoldne, v ostali dobi leta pa traja čas dela od 8. do 18. ure z dvema urama prekinitve opoldne.
Ako bi pa lastnik podjetja hotel delati čez 18. oziroma 19. uro, mora kontrolnemu organu plačati za dnevnico 15 Din, kolikorkoli bi trajalo delo čez čas.
Člen 22.
Proizvajalci in prodajalci trošarinskih predmetov, ki imajo sicer pravico do poslovalnic, v katerih se morejo taki predmeti prodajati, imajo pravico, te predmete prodajati docela zamotane ali na drobno.
Trošarinske pijače pa smejo prodajati iz odprtih ali načetih sodov samo tisti, ki imajo po posebnih zakonih to pravico.
Člen 23.
Da se olajša trgovina s trošarinskimi predmeti in njihov promet, sme minister za finance ustanoviti troša-
finska skladišča, v katerih se bo hranilo in čuvalo tro-šarinsko blago tudi brez plačila trošarine, preden se da v promet in potrošnjo.
Trošarinska skladišča se smejo dovoljevati povsod, kjer je mogoča kontrola nad njimi.
Jamstva, ki se morajo dati za zavarovanje državne trošarine v trošarinskih skladiščih, niso zavezana plačevanju takse iz tarifne številke 39. taksne tarife.
Člen 24.
V krajih, kjer so carinska skladišča, se smejo ta uporabljati tudi za trošarinsko blago, ki se uvaža od zunaj.
Prav tako se se smejo v krajih, kjer se pobira občinska trošarina in kjer so urejena občinska trošarinska skladišča, skladišča uporabljati tudi kot skladišče za tisto blago, na katero se poleg občinske pobira tudi državna trošarina.
Člen 25.
Trošarinska skladišča so lahko tudi privatna, pač pa so pod nadzorstvom trošarinskega oblastva.
Privatna skladišča se smejo zgraditi samo tam, kjer ni javnih državnih skladišč ali kjer jih ni v zadostnem Številu.
Dovoljenje za zgradbo privatnih skladišč daje finančna direkcija.
Člen 26.
Ureditev skladišča, postopek z vnašanjem in iznaša-r jem blaga iz njih, način pobiranja trošarine, čas, kako dolgo smejo biti predmeti v skladiščih, skladiščne takse in 't se ostalo, kar se nanaša na skladišča, predpise minister za finance v uredbi o skladiščih.
Člen 27.
Proizvajalcem in prodajalcem trošarinskih predmetov, za katere je trošarina plačana, se yne plačana trošarina, kadar jih izvozijo v inozemstvo.
Zahteva povračila trošarine more biti samo čez deset dinarjev.
Člen 28.
Prošnje za povračilo trošarine na izvožene predmete se predložijo oblastvu, ki je pobralo trošarino, s potrebnimi dokazi pristojnega carinskega oblastva o izvozu.
Člen 29.
Povračilo plačane trošarine se lahko zahteva samo v šestih mesecih od dne na carinarnici izvoženega blaga.
Dan odprave blaga se ne računa v. rok.
Zahteva povračila trošarine po označenem roku se zavrne.
Člen 30.
Izvršitev odločbe trošarinskega oblastva. s katero se vra-a pobrana trošarina, odredi minister za finance.
Člen 31.
Trošarina se vrača v gotovini in v zakonitem denarju.
Člen 32.
Natančnejša določila in navodila za izvoz trošarin-skifl predmetov in povračilo trošarine, kakor tudi vobče za izvrševanje tega zakona predpiše minister za finance.
Tihotapstvo trošarinskih predmetov se zakrivi:
A) s carinskim blagom po predpisih carinskega zakona ;
B) z domačim blagom:
1. ako se blago-, po katerikoli osnovi (z. ugodnostjo ali drugače) oproščeno od plačila državne trošarine, uporabi ali skuša uporabiti za kaj drugega, ne pa za to, radi česar je oproščeno;
2. ako se blago, vneseno v trošarinsko skladišče, iznese, preden so se'plačale trošarinske davščine in brez odobrenja nadzornega oblastva;
3. ako se pusti blago v promet ali potrošnjo, preden se je plačala trošarina;
4. ako se pri pregledu najde, da so v zabojih, sodih, balah itd. dodana dvojna dna ali dvojne stene ali vobče, da imajo tajna ali skrita mesta, v katerih je spravljeno blago.
Člen 34.
Oseba, ki je izvršila tihotapstvo trošarine, se kaznuje poleg plačila redne trošarine še s plačilom petkratnega zneska, kolikor znaša trošarina na tihotapljeno blago.
Tisti, ki izvršijo tihotapske prestopke z žganjem ali navadnim vinom, se kaznujejo istotako s tem, da sme ministrstvo za finance o priliki razprave o pritožbi prizadetega z upravičenimi razlogi znižati kazen do petine.
Tudi pri ostalih trošarinskih predmetih se zadržč predmeti kakor tudi oprema, s katerimi je storjeno tihotapstvo, samo kot jamstvo za plačilo redne in kazenske trošarine; ako pa lastnik teh predmetov položi v denarju ustrezajočo vsoto redne in kazenske trošarine, se mu izdajo predmeti takoj na svobodno razpolaganje.
Ako so trošarinski predmeti, s katerimi se je izvršilo tihotapstvo in ki so se odvzeli, pokvarljivi ali ako lastnik ne položi ustrezajoče redne in kazenske trošarine,.se sinejo pred izvršno razsodbo tudi potom javne licitacije prodati in dobljena vsota položiti do razprave o prestopku.
Na prestopke, storjene s trošarinskimi predmeti, dokler so ti predmeti carinsko blago ali so pod carinskim nadzorstvom, se uporabljajo v vsem predpisi, ki veljajo za carinske prestopke.
Za vse trošarinske prestopke, storjene z žganjem ali žganjarskimi pripravami do konca 1921. leta, in sicer: glede listih, glede katerih kazni še niso izrečene, se ustavlja nadaljni kazenski postopek in se pobere samo redna trošarina; za tiste, glede katerih so se sodbe izrekle, pa se kazni še niso plačale, se te kazni ne poberejo, temveč samo redna trošarina; za tiste, glede katerih so se sodbe izrekle in so kazni pobrane, se te vsote ne vrnejo.
Ako tihotapec pri tihotapstvu trošarine zakrivi kakršnokoli dejanje po kazenskem zakonu, ne izkljuCuje kazen za to dejanje tihotapske kazni.
Člen 35.
Trošarinski predmeti, za katere je predpisano, da morajo imeti obeležje ali znake, se smatrajo za tihotapljene, kadarkoli se najdejo brez njih v prometu ali » potrošnji,
AJio izvrši eno tihotapstvo več oseb, plačajo redno trošarino vsi solidarno, vsak pa se obsodi posebej na kazen po predhodnjem členu tega zakona.
Tako se kaznujejo tudi udeležniki. Za udeležnike se smatrajo vse osebe, ki se po kazenskem zakonu smatrajo za udeležnike v kazenskih dejanjih.
Člen 37.
Kazen, predpisana v členu 34. tega zakona, se poveča za polovico:
1. ako je storilec zakrivil dejanje ponovno ter od izvršenega predhodnjega dejanja ni preteklo več nego tri leta;
2. ako se je dejanje tihotapstva izvršilo po solnčnem zahodu ter pred solnčnim vzhodom.
Člen 38.
Na kazen iz člena 34. tega zakona se ne obsodijo osebe izpod šestnajst let starosti, odgovorne pa so za plačilo redne trošarine in ostalih stroškov po razsodbi za nje osebe, pod kojih neposrednjim nadzorstvom so.
Člen 39.
Trošarinski in vobče državni organi smejo pri preganjanju tihotapcev preiskovati stanovanja in ostale zgradbe, ako je po razmerah osnovana sumnja, da so se tihotapci skrili ali blago samo prikrili.
Pred preiskavo mora oblastvo izročiti osebi, katere stanovanje se preiskuje, odločbo, na katere osnovi se vrši preiskava.
Preiskava se vrši v navzočnosti dveh državljanov.
Po izvršeni preiskavi mora izdati oblastvo osebi, katere stanovanje se je preiskalo, potrdilo o uspehu preiskave.
Člen 40.
Kdor enkrat uporabljeno trošarinsko obeležje ponovno uporabi, se kaznuje v denarju za vsako ponovno ■ uporabljeno obeležje s 500 Din.
Poleg tega se smatra vse to blago za tihotapsko bla- I go in se dotična oseba obsodi na kazen po členu 34. tega ' zakona.
Člen 41.
Proizvajalci in prodajalci trošarinskih predmetov, ki zavoj ali sod tako odpro, da se obeležje ne pokvari, se kaznujejo v denarju s petkratnim zneskom, kolikor znaša trošarina na dotično količino trošarinskega predmeta.
Člen 42.
Proizvajalci kakor tudi prodajalci, ki začnejo delo brez prijave trošarinskemu oblastvu (člen 17.), se kaznujejo, in sicer: proizvajalci prvikrat s 500 Din, v ponovnem primeru s 1000 Din, prodajalci pa s polovico te kazni.
Razen tega se odvzame izdelano blago z vsemi predmeti in pripravami za proizvajanje in služi za poroštvo za izplačilo trošarine in kazni.
Člen 43.
Trošarinskim proizvajalcem; ki ne urede in ne vzdržujejo svojih delavnic, skladišč in ostalih prostorov,, kakor
je predpisano v točki 2. in 3. člena 18. tega zakona, se odvzame pravica proizvajanja in se z njimi postopa po členu 42. tega zakona.
Istotako se postopa tudi s trošarinskimi proizvajalci, ki ne postopajo po členu 20. tega zakona, ako se ponov no pregrešijo.
Člen 44.
Proizvajalci trošarinskih predmetov, ki ne postopajo po predpisih iz točke 2. in 3., člena 18. tega zakona, se kaznujejo v denarju s 1000 Din, v vsakem ponovljenem primeru pa po 2000 Din.
Vinogradniki niso dolžni prijavljati svojega proizvoda, temveč morajo prijaviti samo odtujitev vina; ako pa tega ne store, se kaznujejo od 50 do 250 Din.
Člen 45.
Proizvajalci in prodajalci trošarinskih predmetov, ki ne izpolnjujejo dolžnosti točke 4., člena 18. in člena 19. tega zakona, se kaznujejo v denarju z 2000 dinarji, v vsakem ponovljenem primeru pa s 3000 dinarji.
Člen 46.
Denarne kazni po tem zakonu se nadomeščajo s kaznijo zapora, ako in kolikor obsojeni ne plača kazni v treh mesecih. V takem primeru se računa 50 dinarjev za dan zapora. Vsote izpod petdeset dinarjev se ne vpo-števajo.
V nobenem primeru ne more biti zapor krajši nego en dan, niti daljši nego leto dni.
Člen 47.
Ako se obdolženec obsodi, se poleg kazni obsodi na povračilo stroškov in plačilo takse.
Člen 48.
Kazni, izrečene po členih 40., 41., 42., 43., 44. in 45 tega zakona, gredo v korist državni blagajni.
Člen 49.
Za preiskovanje prestopkov po tem zakonu so pristojni oddelki finančne kontrole, izvzemši prestopke iz petega odstavka člena 34. tega zakona. Ako se taki prestopki izsledijo, ko so trošarinski predmeti stopili v svobodni promet, morajo oddelki finančne kontrole izvršiti prvo preiskavo in spise poslati pristojnemu oblastvu, ki je pristojno za reševanje carinskih prestopkov v prvi stopnji.
V vseh ostalih primerih dostavljajo oddelki finančne kontrole vse spise o preiskavi predpostavljenim finančnim direkcijam, ki so pristojne za reševanje trošarinskih prestopkov.
Člen 50.
Tožbe in dostave od ovadnikov se spre V majo brea vsake takse, imena ovadnikov pa se čuvajo v tajnosti.
Člen 51.
Proti odločbam finačnih direkcij po tem zakonu se lahko prijavi pritožba na ministrstvo za finance v 15 dneh, ne računaje v ta rok dan, katerega se je pismena odločba dostavila. Ako pride zadnji dan roka na nedeljo
ati na dni, ki so po zakonu priznani za praznike, se smatra, da je prvi delavnik po nedelji ali prazniku dan roka. Pravna sredstva, izročena v roku pošti kot priporočeno pismo, se smatrajo, da so predložena v roku.
V odločbi se mora označiti rok za vložitev pravnega sredstva kakor tudi pristojno oblastvo, kateremu se mora izročiti pravno sredstvo.
Clen 52.
Kadar ministrstvo za finance smatra, da se je pritožba pravočasno vložila, pristopi k pretresanju in reševanju pritožbe, v nasprotnem primeru pa pritožbo odbije.
Člen 53.
Proti odločbi ministrstva za finance - la .ko vloži pritožba na državni svet po zakonu o držam m svetu in upravnih sodiščih.
•	Člen 54.
Proti odločbam o trošarinskih prestopkih se lahko pritožijo tudi ovadniki, ako niso državni organi, zaradi česar se odločbe dostavljajo tudi njim.
Člen 55.
Državni uslužbenci ne morejo biti ovadniki s pravico do nagrade. Organi finančne kontrole imajo pravico do nagrade za zasačenje tihotapskih prestopkov.
Člen 56.
Odločbe carinarnic in finančnih direkcij, s katerimi se prekinja kazenska preiskava ali se obdolženci oproščajo kazni, so izvršne, kadar in ako jih odobri pristojno oblastvo, kateremu se pošljejo po službeni dolžnosti v j pretres.
člen 57.
Obnova sojenja se dopušča, ako so dani razlogi, ki so v zakonu o kazenskem sodnem postopku določeni za obnovo sojenja in ako se zahteva v roku enega leta po iz-vršnosti razsodbe.
Obnova sojenja se zahteva pri tistem oblastvu, ki je izreklo prvo razsodbo.
Člen 58.
Izvršne odločbe o trošarinskih prestopkih izvršujejo davčne uprave, pristojne za bivališče kaznovane osebe.
Za izvršitev odločbe o trošarinskih prestopkih kakor tudi pri prisilni izterjavi državne trošarine se uporabljajo analogno predpisi uredbe o zavarovanju, prisilni izterjavi in neizterljivosti davkov.
Člen 59.
Kazen zapora do šest mesecev lahko obsojeni prestane pri policijskem oblastvu, čez šest mesecev pa jo prebije v kazenskem zavodu.
Člen 60.
Z denarjem, dobljenim ob plačane kazni po trošarinskih prestopkih, razen tistih iz prvega odstavka člena 40. in členov 41., 42., 43., 44. in 45., razpolaga po od-
bitku stroškov za prodajo izvršno oblastvo iz prvega oddelka člena 58. tega zakona.
Vsota, ki preostane po odbitku stroškov, se deli ta-.o: ena tretjina državni blagajni; ena tretjina fondu finančne kontrole; ena tretjina ovadniku ali zasačniku. Izmed državnih uslužbencev more biti zasačnik samo organ finančne kontrole, ki se mu od zasačnine odbije na korist fondu finančne kontrole 25 odstotkov. Ako ni ovad-nika, zasačnik pa ni oseba, ki ima pravico do nagrade, tedaj gre tudi ta tretjina na korist fondu finančne kontrole.
Člen 61.
Razporedna odločba o denarju se izvrši, ko jo odobri finačna direkcija, oziroma ministrstvo za finance, carinski oddelek, kateremu se pošlje po službeni dolžnosti na razmotrivanje.
Člen 62.
Prestopki, kvalificirani s tem zakonom za tihotapske prestopke, zastarajo v enem letu od izvršitve dejanja, vsi ostali prestopki pa, kolikor zanje ne velja zastaranje po kazenskem zakonu, zastarajo v treh mesecih.
Člen 63.
Vsako dejanje oblastva v gornjem roku prekine zastaranje.
Člen 64.
Izvršne odločbe o trošarinskih prestopkih zastarajo v enem letu po njihovi izvršnosti.
Člen 65.
Povračilo pogrešno ali preveč pobrane trošarine se lahko zahteva v 6 mesecih od dne, ko se je trošarina pobrala.
Po tem roku zastara pravica do povračila.
Člen 66.
Minister za finance predpiše pristojnost za uporabo tega zakona, kakor tudi način izvrševanja nadzorstva v trošarinskih podjetjih in drugače.
Člen 67.
Zaradi trošarinske tehniške kontrole so postavljeni posebni tehniški kontrolorji, katerih število se določi s proračunom, kraj službovanja pa predpiše minister za finance.
Za izdelavo kontrolnih potrebščin obstoja posebna trošarinska tehniška delavnica s potrebnim osebjem.
Ves potreben material in priprave za delavnico nabavlja ministrstvo za finance.
Tehniški delavnici, se lahko da v primeru večjih del izvestna vsota na razpolaganje kot obrtna glavnica. Višina te vsote se določi s finančnim zakonom k državnemu proračunu.
Člen 68.
Pojasnila, navodila in naredbe, ki jih izda ministrstvo za finance o uporabi tega zakona, so obvezna za vsa oblastva.
Vse dotlej, dokler minister za finance ne predpiše ; enakomernega postopka za preiskovanje, sojenje in izvršitev razsodb, kakor tudi za prestopke, storjene v oblastih izven Srbije in Črne gore, ter za trošarinske pred-
1. Pripomba. Na predmete, izdelane iz sladkorja ali ž njim n. pr.: bonbone, marmelade, kompote, oslajene nealkoholne tekočine, slaščice, čokolade, testenine itd., u se uvažajo iz inozemstva, se pobira trošarina po količini sladkorja, ki ga obsegajo. Ako pa se taki predmeti izdelujejo v državi, se plačuje trošarina samo na slad-
me-te, navedene v tarifi iz člena 72. tega zakona, ostanejo v veljavi predpisi, ki veljajo sedaj v teh oblastih. Kar se tiče pristojnosti odločevanja o trošarinskih prestopkih; vlaganja pritožb; postopkov pri prekinitvi kazenske preiskave; oproščanja obdolženih oseb in odstopa od nadaljnega postopka proti njim; višine denarne kazni; razporeda denarja, dobljenega od kazni; pretvarjanja denarne kazni v zapor; velikosti in prestajanja te druge kazni; zastaranja; obnove sojenja in povračila preveč ali neumestno pobrane trošarine, se v teh oblastih ne uporabljajo obstoječi predpisi, temveč minister za finance predpiše zaradi enakomernosti postopka in pravičnosti o tem poseben pravilnik z ozirom na predpise, ki o tem govore v tem zakonu.
Glede povračila manje preračunjene in pobrane trošarine na predmete, uvožene od zunaj, veljajo isti predpisi, kakor za povračilo carinskih davščin. Za trošarinske predmete, izdelane v državi, predpiše minister za finance enakomeren postopek z ozirom na odredbe, ki veljajo o tem.
Člen 70.
Ukinjajo se: monopol na alkohol v Srbiji, ki se je uvedel na podstavi zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov z dne 3. avgusta 1893. leta; zakon o davku na alkoholne pijače v Črni gori, toda trošarina se bo pobirala na vse alkoholne pijače po členu 72. tega zakona; konsumni davek z dokladami v Dalmaciji, na vino pa se bo pobirala trošarina po stopnji in na način iz točke 4., člena 72. tega zakona; davek in doklada na vino, vinski mošt, sadno vino in sadni mošt v Sloveniji in užitninska trošarina v Ljubljani, toda na vino (iz-vzemši sadno vino) se bo pobirala državna trošarina po točki 4., člena 72. tega zakona; trošarina z dokladami na meso v Sloveniji in potrošarina na meso v Banatu, Bački in Baranji, Prekmurju in Medžimurju in preventivni pritvor o priliki preiskovanja trošarinskih prestop-kuv v krajih, kjer je bil uveden.
Člen 71.
Kuhati žganje iz škrobnih snovi in melase je prepovedano. Alkohol (špirit) se sme proizvajati iz teh stvari samo v tvornicah, ki plačujejo trošarino, kadar dajo alkohol v svobodni promet.
Člen 72.
Državna trošarina se pobira na sledeče predmete in v znesku:
I.	Na sladkor:
a) izdelan iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, bodisi si sirov ali rafiniran, izvzemši tisti sirup, ki se ne more uporabiti za hrano ljudem, od 100 kg 500 dinarjev.
b) na vse druge vrste sladkorja, ki se namesto sladkorja pod a) morejo uporabljati za slajenje, kakor: škrobni sladkor iz sadja, grozdja, slada in krompirja, (dekstroza, levuloza, glikoza, maltoza) od 100 kg 200 dinarjev.
kor, uporabljen za njihovo izdelavo.
2.	Pripomba. Monopolska taksa na sladkor se ukinja. • '
II.	Na kavo: od 100 kg 400 dinarjev.
III. N a p i v o : od ene hektolitrske stopnje ekstrakta 5 dinarjev, 't
Obveza plačati državno trošarino na pivo nastane pri prijavi proizvoda.
Količina proizvoda piva se ugotavlja s kontrolnim aparatom in po predpisih, ki jih izda minister za finance.
Dotlej, da se nabavijo kontrolni aparati, se količina proizvoda ugotavlja na hladilniku, preden se spušča pivo v klet za vretje..
Od ugotovljene količine proizvoda se odbije v dbeh primerih 6y2% za razlivanje.
To določilo stopi v veljavo s 1. septembrom 1929.; do tega dne pa se pobira trošarina po dosedanjih predpisih.
IV. Na vina:
Na vsa vina od hektolitra 100 dinarjev.
1. Pripomba. Za vino se smatra samo vino iz grozdja.
2. Pripomba. Vsa vina, ki imajo več nego 18% alkohola, se smatrajo že za špirit in spadajo pod plačilo državne trošarine kot alkohol po hektolitrski stopnji.
3. Pripomba. Trošarina na vino se plačuje, kadar se pušča vino v promet in potrošnjo, plača pa jo prejemnik vina, dokler je oseba, ki odtujuje vino, dolžna samo prijaviti odtujitev. Minister za finance predpiše enakomeren postopek za plačevanje trošarine na vino v celi kraljevini.
4. Pripomba. Trošarina se ne plačuje na tisto vino. ki ga vinogradniki uporabljajo za domačo potrebo. Ako vinogradniki trgujejo z alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom itd.) na debelo ali na drobno in točijo te tekočine ali se bavijo s predelovanjem alkoholnih pijač, morajo svoj proizvod vina prijaviti, za domačo po-rebo pa se jim določi po številu domačih oseb, starejših od 15 let, koliko morejo vina potrošiti brez plačila državne trošarine.
5. Pripomba. V Dalmaciji se pobira državna trošarina na vino samo pri uvozu v zaprta mesta, oziroma področja. Za taka se smatrajo: Biograd na morju, Blato na Korčuli, Brač, Budva, Cavtat, Dubrovnik, Drniš, Gruž, Grohote, Herceg Novi, Hvar, Imotski, Janjina, Jelša, Kaštel Stari, Kaštel Lukšič, Kaštel Novi pri Splitu, Ka-štel Štafilič, Kaštel Kambelovac, Knin, Komiža, Korčula, Kotor, Makarska, Metkovič, Nin, Novigrad, Obrovac, Omiš, Opuzen, Pag, Perast, Prčanj, Rab, Risan, Sali, Silba, Sinj, Skradin, Slano, Solin, Split, Starigrad na Hvaru, Ston, Sučurac na Hvaru, Šibenik, Šipanj, Tijesno, Trogir, Trste-nik, Velaluka, Vis, Vrboska, Vrgorac in Vrlika.
Ker se Brač smatra za zaprto področje, se trošarina pobira, na kateremkoli kraju se tam vino uvaža. Notranji promet vina na Braču ni zavezan trošarini.
Isto velja tudi za Dubrovnik s predmestji, Solin -Vranjic z zašel ji. V ostalih krajih Dalmacije se ta trošarina ne pobira.
Na Hrvatskem, v Slavoniji, Sremu, Banatu, Bački in Baranji se pobira trošarina na vino po tej povišani stop-
nji tako, kakor je 1. januarja 1929. leta določeno v vsaki posamezni občini in mestu, ko se predhodno ugotovijo povišanja dogovorjenih zneskov po novi stopnji, in to samo do 31. decembra 1929.; po tem dnevu pa se mora pobirati tako, kakor predpiše minister za finance za celo državo.
Zakonski člen XVIII iz leta 1898. prestane veljati dne 1. januarja 1930.
6. Pripomba. Kdor izvozi v inozemstvo 100 litrov vina, bodisi čistega ali pojačanega z alkoholom, doseže pravico, da se mu izplača iz državne blagajne ter po odločbi ministra za finance 100'— Din. Kdor izvozi v inozemstvo 100 litrov vinskega mošta (zmečkanega grozdja) čistega, nealkoholiziranega in nepojačanega s sladkorjem ter nepomešanega z vodo, doseže tudi pravico, da se mu izplača iz državne blagajne ter po odločbi ministra za finance 50 Din. To izplačilo se vrši v breme rednih dohodkov od državne trošarine, brez ozira na to, v katerem proračunskem letu se vino oziroma vinski mošt (zmečkano grozdje) izvozi, ter na prošnjo zainteresirane osebe, ki jo mora vložiti v 60 dneh po izvršenem izvozu.
Pri izvozu vina, pojačenega z alkoholom, se odbije količina uporabljenega alkohola.
Izvoziti se sme v inozemstvo s pravioo do te ugodnosti najmanj 50 hektolitrov vina, bodisi čistega ali alkoholiziranega, oziroma mošta (zmečkanega grozdja) čistega, nealkoholiziranega, nepojačanega s sladkorjem in nepomešanega z vodo.
7. Pripomba. Na dan 15. aprila 1929. se morajo vse količine vina pri trgovcih, proizvajalcih iz 4. pripombe tega člena, točilcih na drobno in na debelo popisati in pobrati razlika trošarine po novi stopnji najdalje do 15. maja 1929.
8. Pripomba. Odredbo člena 12. zakona o državni trošarini lahko minister za finance uporabi na trgovce z vinom in točilnice pijač, toda tako, da morajo imeti predhodno odobrenje, da sinejo imeti privatno trošarin-sko skladišče za vino.
5. Na izvlečke (ekstrakte), esence in eterična olja z alkoholom od 100 kg 3000’— Din.
Ako se izvlečki, esence in eterična olja delajo iz alkohola, na katerega je trošarina plačana, potem se ne pobira nikaka posebna trošarina.
6. Na liker, konjak in rum se pobira drž. trošarina samo na sladkor in alkohol, iz katerega se proizvajajo ti predmeti, po dotičnih predpisih.
7. Na električno razsvetljavo, in sicer:
I.	a) od žarnice čez 10 do 32 normalnih sveč Din 5'—
b) čez 32, od vsake normalne sveče	>	0‘20
c) za vsako obločnico mesečno	>	10'—
II.	od žarnice od 15 do 40 vatov	>	5'—
čez 40 vatov do 100 vatov za vsak vat	>	0-20
čez 100 vatov za vsak vat	>	0-40
8. Na plin za razsvetljavo, brez ozira, iz česa ali od kod se dobiva, od kubičnega metra dinarjev 0-20.
Pripomba k številki (točki) 7. in 8. trošarinske tarife: Občine ne plačujejo trošarine na žarnice za razsvetljavo ulic, ako nabavljajo žarnice neposredno iz inozemstva ali iz tvornice. Istotako ne plačujejo občine trošarine tudi na plin za razsvetljavo ulic.
9. Na špirit (alkohol) in vse špirituozne tekočine, razen v tarifi posebej omenjenih, in sicer:
a)	proizvajan v kmetijskih tvornicah špirita po hek-tolitrsiki stopnji 20'— Din;
b)	proizvajan v n. rijskih tvornicah špirita po hektolitrski stopnji 23'— Din.
Na špirit, prodan iz privatnih trošarinskih skladišč, se pobira trošarina po tem, odkod izvira, ali iz industrijske ali kmetijske tvornice špirita. Istotako se plačuje trošarina po nižji stopnji, ako se špirit prodaja iz industrijske tvornice špirita in njenih svobodnih skladišč ter je ta špirit unesen iz kmetijske tvornice v sirovem stanju zaradi rafiniranja in nadaljne prodaje.
Na špirit, uvožen iz inozemstva, se plača po hekto-litrski stopnji 23'— Din.
1. Pripomba. Na špirituozne tekočine kakor: parfe-me in kozmetične preparate, aromatične esence, preparate zdravil itd. se pobira trošarina po količini trošarine.
2. Pripomba. Ako proizvajalec špirita iz svoje tvornice ali iz svojega privatnega skladišča izvozi v inozemstvo čez 500 hektolitrskih stopenj špirita naenkrat, doseže pravico, da lahko isto količino, kolikdr je izvozil v inozemstvo, da v promet v državi z znižanjem določene stopnje za 4'— Din od vsake nektolitrske stopnje.
3. Pripomba. Za pojačenje vina, namenjenega za izvoz v inozemstvo, določeni špirit se izdaja samo iz tvor-nic špirita brez plačila trošarine po predpisanih kontrolnih ukrepih. Na tako izvoženi špirit se izplačuje 4*— Din po hektolitrski stopnji proizvajalcu špirita, od katerega je ta špirit nabavljen, in tako, kakor je predpisano v predhodni pripombi. V ta namen izroči izvoznik vina, pojačenega s špiritom, proizvajalcu, od katerega je nabavil špirit, en potrjeni izvod spremnice, ki služi proizvajalcu kot dokaj za izvoz špirita, proizvajalec pa mora izvozniku takoj po prejemu spremnice izplačati ustrezajoči znesek v gotovini.
V vinu se lahko izvozi najmanj 200 hektolitrskih stopenj špirita s pravico do ugodnosti iz te pripombe.
4. Pripomba. Vse kmetijske tvornice špirita morejo v eni proizvajalni dobi izdelati 30.000 hektolitrov čistega alkohola. Od tega kontingenta se dodeljuje vsaki obstoječi kmetijski tvornici špirita za vsako proizvajalno dobo po 600 hektolitrov čistega alkohola. Ta dodeljeni kontingent lahko vsaka kmetijska tvornica špirita odtuji pod temi pogoji, da se odreče vsakemu nadaljnemu delu s povračilom koncesije. Tista kmetijska tvornica špirita, ki je prekupila kontingent od kake druge, obdrži pribavlje-ni kontingent dotlej, dokler bo izpolnjevala nižje razložene pogoje. Odtujitev dodeljenega kontingenta se sme Izvršiti v roku 3 mesecev, računaje od dne 1. septembra
1929.
Vsaka obstoječa kmetijska tvornica špirita mora v teku proizvajalne dobe 1929./30. dokazati, da ima število živine na hrani, ki odgovarja osnovnemu kontingentu 600 hektolitrov čistega alkohola, kakor tudi pribavljena-mu kontingentu po predhodnem odstavku.
Ostanek ugotovljenega skupnega kontingenta za kmetijske tvornice špirita uporabi minister za finance za do tiranje novoosnovanih kmetijskih tvornic špirita v Srbiji, Črni gori, Dalmaciji in Sloveniji, ako bi se pa te tvornice ne osnovale do 31. januarja vsakega leta, ga razdeli na tiste kmetijske tvornice špirita, ki delajo in dokažejo, da jim je za prehrano živine potrebno izvestno povišanje kontingenta, ki ga imajo.
Da se obdrži osnovni kontingent kakor tudi pribav-j ljeni kontingent posameznih kmetijskih tvornic špirita, • je odvisno, počenši od proizvajalne dobe za leto 1930./31., od števila živine, ki jo bo imela vsaka tvornica na hrani.
Ako kdo nima določenega števila živine na hrani, ima to za posledico izgubo, oziroma sorazmerno znižanje osnovnega kakor tudi pribavljenega kontingenta.
5. Pripomba. Količino čez 30.000 hektolitrov čistega alkohola, ki je določena za potrošnjo v državi, razdeli minister za finance med obstoječe industrijske tvornice špirita že v proizvajalni dobi 1929./30. Ta razdelitev se mora izvršiti do 15. avgusta 1929.. in ostane v moči do konca proizvajalne dobe 1938./39.
Dodeljeni kontingent sme vsaka industrijska tvorni-ca špirita odtujiti s tem pogojem, da se odreče vsakemu nadaljnemu delu s povračilom koncesije.
6. Pripomba. V pripombi 4. določeni skupni kontingent za kmetijske tvornice špirita lahko minister za finance zniža, ako bi potrošnja špirita v državi za plačilo državne trošarine v teku 2 zaporednih proizvajalnih dob padla izpod 60.000 hektolitrov čistega alkohola v vsaki izmed obeh dob. Novi znižani kontingent mora ustrezati eni četrtini količine špirita, ki se je potrošila skupno v državi s plačilom državne trošarine v dveh proizvajalnih dobah, ki sta bili pred tem znižanjem.
Prav tako se, ako bi potrošnja špirita v državi s plačilom državne trošarine v teku dveh proizvajalnih dob zaporedoma presegala 100.000 hektolitrov čistega alkohola v vsaki izmed obeh dob, poviša skupni kontingent kmetijskih tvornic špirita za 30% od presežka čez 100.000 hektolitrov.
To znižanje, oziroma povišanje skupnega kontingenta velja tako dolgo, dokler potrošnja špirita v državi s plačilom državne trošarine v teku ene proizvajalne dobe ne doseže 60.000 hektolitrov ali več čistega alkohola, oziroma dokler ne pade na 100.000 hektolitrov ali manj čistega alkohola.
7. Pripomba. Kmetijske tvornice špirita, počenši od
1.	septembra 1929., ne morejo rafinirati sirovega špirita, temveč se bo ta špirit rafiniral v industrijskih tvornicah in samostojnih rafinerijah špirita, ki morajo ta špirit prevzeti po tržni ceni.
8. Pripomba. V krajinah izven Srbije, Črne gore, Dalmacije in Slovenije se ne dovoljuje zgradba novih kmetijskih tvornic špirita.
9. Pripomba. Špirit (alkohol) se sme proizvajati iz kmetijskih proizvodov v vseh tvornicah špirita, iz melase pa izključno v industrijskih tvornicah špirita. Uporaba melase za proizvajanje vina in drugih alkoholnih tekočin je prepovedana, njeno uporabo za druge namene pa dovoljuje pristojna finančna direkcija. Nasprotno postopanje z melaso se kaznuje od 1000 do 10.000 Din.
Melasa stoji pod nadzorstvom finančnih oblastev in vsaka njena uporaba, razen za proizvajanje špirita v industrijskih tvornich špirita, se mora prijaviti finančni kontroli 12 ur pred uporabo.
Vse osebe, pri katerih se najde vino, izdelano iz melase, se kaznujejo za vsak najdeni hektoliter takega vina, brez ozira na jakost in vsebino sladkorja, po 2000 dinarjev.
Osebe, ki uporabljajo melaso brez prijave finančni kontroli ali pri katerih se najdejo tropine od melase, pripravljene ali uporabljene za katerikoli namen, se kaznujejo in sicer: za vsakih 100 kilogramov melase z 1200 dinarji, za vsakih 100 litrov pripravljenih ali uporabljenih tropin od melase pa s 400’— Din.
Ako se pa iz takih tropin najde alkohol, se kaznuje za vsak najdeni hektoliter takega alkohola z 2000’— Din. Ako bi ta kazen za najdeno uporabljeno količino tropin
bila manjša nege kazen za alkohol, oziroma za tako vino, se ne vzame kazen po uporabljenih tropinah.
Prav tako se mora kaznovati tudi tista oseba, ki izdeluje žganje od močnatih stvari.
Kazen ne more biti manjša nego 2000'— Din,
Alkohol, žganje in najdene tropine, oziroma tako vino se uniči, melaso pa ponudi pristojna srezka uprava finančne kontrole in jo odstopi proti povračilu po tržni ceni v korist državni blagajni kaki industrijski tvornici špirita.
Priprave za prizvajanje se obdrže kakor jamstvo za plačilo kazni.
10. Pripomba. Izdajanje dovoljenj za zgradbo industrijskih tvornic špirita se prepoveduje za dobo desetih let, računaje od 1. septembra 1929.
11. Pripomba. Na dan 15. aprila 1929. se morajo popisati vse količine špirita in špirituoznih tekočin, na katere je plačana trošarina po dosedanji stopnji, pri proizvajalcih, trgovcih, točilcih na drobno in debelo in razlika trošarine pobrati najdalje do 15. maja 1929.
12. Pripomba. Prodaja in uporaba metil-alkohola za gorivo je prepovedana. Kdor nasprotno postopa, se kaznuje z 500 do 5000 Din.
13. Pripomba. Natančnejša določila predpiše minister za finance.
10. Na droži, proizvajane v samostalnik tvornicah droži ali v zvezi s proizvajanjem kakega drugega predmeta, za vsak kg 4-— Din.
Kolikor se bodo po razglasitvi tega zakona cene drožem v prodaji na debelo povišale, se avtomatsko povišava v istem znesku tudi trošarinska stopnja.
1. Pripomba. Obveza plačevanja trošarine zadene proizvajalca, kadar pušča blago v promet ali potrošnjo.
2. Pripomba. Droži se smejo puščati v promet samo v obeleženih paketih, ki jih predpiše minister za finance.
3. Pripomba. Izdajanje dovoljenj za zgradbo novih tvornic droži, za kar je pristojen samo minister za finance, se prepoveduje za dobo šest let, kolikor bo kapaciteta
.obstoječih tvornic droži zadostna za zalaganje domače potrebe.
4. Pripomba. Na dan 15. aprila 1929. zatečene količine droži pri proizvajalcih in prodajalcih na debelo se popišejo in državna trošarina se pobere do 15. maja 1929.
5. Pripomba. Natančnejša določila predpiše minister za finance s pravilnikom.
11. Na žganje od hektolitrske siopnje 14’— Din.
1. Pripomba. Za žganje se smatra destilat tropin od sadja s koščico ali z enim ali več semenskimi zrni, ali katerih plod je jagoda; od vinskih tropin, vinskih droži, od vina, vinskega mošta, zmečkanega grozdja (vinovice); od korenin razen sladkorne pese; od dinj, buč in vode, pomešane z medom.
2. Pripomba. Trošarino na žganje, proizvajano iz lastnih sirovin (stvari) in z lastnega zemljišča, plača tisti, ki kupi žganje od proizvajalca ali ga dobi na katerikoli drugi podstavi.
3. Pripomba. Trošarino na žganje, proizvajano za domačo potrebo iz kupljenih ali na katerikoli podstavi dobljenih sirovin (stvari), plača proizvajalec, in to samo tedaj, kadar to žganje proda ali iz kateregakoli razloga odstopi drugemu.
4. Pripomba. Trošarino na žganje, proizvajano zaradi trgovine iz kupljenih sirovin (stvari) ali pomešane iz kupljenih sirovin in sirovin z lastnega zemljišča, plača tisti, ki žganje prgizvaja, in sicer po predpisih, po katerih’ se plača trošarina na predmete iz točke 14. te tarife.
Minister za finance se pooblašča, da za to vrsto proizvajanja uvede plačevanje trošarine po kotlu.
5. Pripomba. Ako lastniki sirovin (stvari) za proizvajanje žganja z lastnega zemljišča trgujejo z alkoholnimi tekočinami na debelo ali na drobno ali točijo te tekočine ali se bavjjo s predelovanjem alkoholnih pijač, se določi po številu članov rodbine, starejših od 18 let, kolika količina žganja se jim dovoli za domačo potrebo brez plačila državne trošarine.
6. Pripomba. Minister za finance se pooblašča, da' sme v vsaki proizvajalni dobi uporabiti 12,000.000-— dinarjev na breme rednih dohodkov od državne trošarine za podporo za izpopolnitev proizvajanja žganja. Ta podpora se daje proizvajalcem in trgovcem z žganjem na debelo, ako izvozijo, ko so predhodno postavili najmanj 500 hi0 žganja v promet v državi, isto količino na enkrat v inozemstvo. Izvoziti se sme s to ugodnostjo samo čisto in nemanipulirano žganje iz sliv, vina, vinskega mošta, zmečkanega grozdja in vinskih tropin, ki mora imeti najmanj od 40 % do vštetih 50 % alkohola.
Način dodeljevanja in znesek po hektolitrski stopnji te podpore, kakor tudi posamezne količine za izvoz in postopek glede izvoza žganja s to ugodnostjo predpiše minister za finance.
Ako ni izvoza žganja ali ako izvoz ne izčrpa cele določene vsote v eni proizvajalni dobi, se pooblašča minister za finance, da to vsoto, oziroma nje ostanek uporabi v teku naslednje proizvajalne dobe za nabavo čistega ne-alkoholiziranega, domačega vina za vojake in bolnike v državnih bolnicah. Tako nabavljeno vino bo oproščeno od plačevanja državne, banovinske in občinske trošarine. Izplačilo te vsote za nabavo tega vina sme minister za finance izvršiti na breme dohodkov od državne trošarine v teku naslednje proizvajalne dobe.
Natančnejša določila za nabavo vina za vojake in državne bolnice predpiše minister za finance v sporazumu z ministrom vojske in mornarnice in z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Izvzemsi za proizvajalno dobo za leto 1929/30. se pooblašča minister za finance, da sme prihranjeni del zneska za izvoz žganja v inozemstvo uporabiti za nabavo vina za vojake in bolnike v državnih bolnicah takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, toda s pogojem, da se postopoma uporabi tudi celi znesek 12,000.000-— Din, izplačila pa se lahko vršijo na breme rednega dohodka od državne trošarine do 31. decembra 1930.
7. Pripomba. Na dan 15. aprila 1929. se popišejo vse količine žganja v Srbiji in Črni gori pri trgovcih, proizvajalcih za trgovino iz kupljenih sirovin, točilcih na drobno in na debelo, predelovalcih žganja v druge alkoholne pijače in se pobere trošarina po tej stopnji najdalje do dne 15. maja 1929.
8. Pripomba. Natančnejša določila predpiše minister *a finance.
12. Na o c t o v c kislino, izdelano iz lesa od 1 kg 100 % jakosti 4-— Din.
13. N a b e n c i n od 100 kg 300-— Din.
Po tej stopnji s" pobira počenši od 15. maja 1929.
1.	Pripomba. Za bencin se smatra destilat rudninskega olja (ir o ve nafte), kotrana, kamenega premoga, parafinskih skriljevcev itd. brez ozira, pod kakim imerom se pojavi, ki ima pri -j- 15° C (+12° R) manjšo gostost nego 795 stopinj.
Toda gornji destilat, čigar gostost pri +150 C (+12° R) je manjša od 795, se ne smatra za bencin, ako se ugo-
tovi: da obsega frankcijo 60 % ali več, ki preide med 150 °C in 2800 C s kontialno destilacijo na »Englerjevem« aparatu ali ima točko gorljivosti v aparatu »Abel Pensky« 210 C ali več.
2.	Pripomba. Dovoliti se sme uporaba bencina brez plačila državne trošarine za poganjanje obrtnih, industrijskih in kmetijskih motorjev, razumevajoč tukaj tudi poganjanje ribiških ladij, kakor tudi ladij za prevoz potnikov in blaga. Razen tega se sme dovoliti uporaba bencina brez plačila državne trošarine še tudi tedaj, ako se uporablja kot sredstvo za mazanje in ekstrahiranje, za proizvajanje toplote; pri apreturi tekstilnega blaga in topljenje steklenih koscev za proizvajanje steklenih biserov, gumbov in sTeno; za čiščenje petrolejskih jam; v denaturiranem stanju kot sredstvo za razkrojevanje Natančnejši pogoji, pod katerimi se dajejo ti predmeti brez plačila državne trošarine, se predpišejo s pravilnikom.
14.	Zadenaturiranje trošarinskih predmetov, ki se puščajo v promet brez plačila državne trošarine v denal Tkanem stanju, se pobira po 050 Din od hektolitrske stopnje, oziroma od kilograma za kontro im p>viač>lo.
Člen 73.
Miivstor za finance se pooblašča, da za plačevanje državne trošarine in za izvrševanje teh predpisov c državni trošarini predpiše potreben pravilnik, Irak ir tudi kazni za nasprotno postopanje z ozirom na or-m m v > člena 69. tega zakona.
Člen 74.
Ostali predpisi o državni trošarini posameznih pokrajin, kolik’ r niso s tem zakonom in s predpisanim pravilnik >m izpremenjeni, dopolnjeni in ukinjeni, »stanejo tudi nadalje v •-•ebvi, dokler minister z a fina.ice ne predpiše enotnega pravilnika za vse predmete.
Člen 75.
Banovine sinejo nalagati banovinsko trošarino na predmete, potrošene na njihovem ozemlju. Prav tako se sme trošarina nalagati tudi na področju uprave mesta Beograda s pogojem, da občine mesta Beograda, Zemuna in Pančeva naložijo to doklado in jo pobirajo poleg svoje trošarine, 50 % od tega dohodka pa izročijo specialnemu občinskemu gradbenemu fondu, ustanovljenemu po § 54. uredbe o ustrojstvu in delokrogu uprave mesta Beograda. Višino banovinske trošarine, kakor tudi na katere predmete se sme nalagati, dovoljuje minister za finance po soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Člen 76.
Banovinsko trošarino pobirajo občine brez kakršnekoli odškodnine obenem z občinsko trošarino in na isti način, kjer pa občinske trošarine ni, obenem in na isti način, kakor tisto občinsko davščino, ki se pobira pri uvozu blaga v občinski okoliš za namen potrošnje.
Minister za finance je pooblaščen, da izjemoma in v primerih neobhodne potrebe za pobiranje banovinske in občinske trošarine uporabi uslužbence finančne kontrole, davčnih uprav in carinarnic in predpiše natančnejša določila za izvrševanje take službe v vsakem posameznem primeru. Od pobranih banovinskih in občinskih trošarin se obdrži 5% za nagrado državnim uslužbencem ki pobirajo trošarina
Banovinska in občinska trošarina se ne more v nobenem primeru pobrati preje, nego se pobere ali zadolži državna trošarina.
Zadržani zneski se razdele med posamezne uslužbence po določilih, ki jih predpiše minister za finance.
Clen 77.
Zatečene količine piva v pivovarnah na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, se morajo popisati, ker se je na nje že o priliki proizvajanja plačala banovinska trošarina po dosedanji stopnji in se eventuelna razlika v stopnji na tako zatečene količine piva pobira na kraju potrošnje piva, ter v zmislu predhodnega člena. Dotlej, da je ta zaloga izčrpana, pošiljajo kontrolni organi pivovarne k vsaki pošiljki piva poročilo, ali izvira od popisane zaloge ali ne, in ako izvira od zatečene zaloge, koliko se je na banovinski trošarini že plačalo.
Znesk*©, ki se bodo položili na ime banske trošarine potem, ko stopi ta zakon v veljavo, na račun banovinskih trošarin, kakor tudi ves znesek računa banovinskih trošarin' razdeli minister za finance med banovine po številu prebivalstva.
Clen 78. ,
Vsa izdana dovoljenja večjim industrijskim podjet- j jem za polaganje banovinske trošarine potom mesečnega obračuna prenehajo veljati, ko stopi ta zakon v veljavo, j
Clen 79.
Občine, ki imajo po zakonu pravico uvesti občinsko Irošarino, smejo nalagati občinsko trošarino na predmete, potrošene na ozemlju občine. Višino občinske trošarine, kakor tudi, na katere predmete se sme nalagati, dovoljujejo pristojni bani.
Izjemoma dovoljuje za mesta, v katerih so sedeži banovin, kakor tudi za ozemlje uprave mesta Beograda in mest: Subotica, Sombor, Veliki Bečkerek, Osijek, Karlovac, Sušak, Bakar, Dubrovnik, Celje, Maribor in Bitolj, višino občinske trošarine kakor tudi, na katere predmete se sme nalagati, minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.
Mestne občine, ki imajo občinske trošarinske postaje (mestne mitnice) na vhodih v mesto, morajo brez kakršnekoli odškodnine pobirati tudi državno trošarino na pivo in žganje, ki se donaša v mesto brez spremnice, po določilih, ki jih predpiše minister za finance.
Clen 80.
Oseba, ki izvrši tihotapstvo banovinske ali občinske trošar:"e, se kaznuje po členu 34. zakona o državni trošarini.
Za presojanje tihotapskih prestopkov iz predhodnega odstavka so na prvi stopnji pristojna oblastva, ki pobirajo trošarino, občine, davčne uprave in carinarnice, na drugi stropnji pa so za pritožbe pristojne finančne direkcije. Proti odločbi finančne direkcije se lahko vloži tožba na upravno sodišče v zmislu zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Proti razsodbi upravnega sodišča ni pravnega sredstva.
Odločbe o prekinitvi kazenskih preiskav pošljejo oblastva f>rve stopnje po uradni dolžnosti na odobrenje finančni direkciji in šele, ko jih ona odobri, se smejo izvršiti.
Odločbe o razporedu denarja, dobljenega od tihotapskih prestopkov, ki jih izdajajo oblastva prve stopnje v zmislu člena 60. zakona o državni trošarini, so izvršne, ko jih odobri finančna direkcija.
Clen 81.
Minister za finance se pooblašča, da izda službeno prečiščeno izdajo zakona o državni trošarini in da predpiše pravilnik za njegovo izvrševanje.
Clen 82.
Priporočamo Našemu ministru za finance, da ta zakon razglasi, in vsem Našim ministrom, da skrbijo za njegovo izvrševanje, oblastvotn pa zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 1. aprila 1930. Št. 24.673.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
152.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde in Našega ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta
Zakon
o trgovinskem sporazumu z dvema zapisni* koma, sklenjenem in podpisanem v Bukarešti, dne 4. avgusta 1930. med kraljevino Jugosla-vijo in kraljevino Rumunijo.*
§1.
Odobrava se in dobiva zakonito moč trgovinski sporazum z dvema zapisnikoma, sklenjen in podpisan v Bukarešti dne 4. avgusta 1930. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo, ki se glasi v prevodu:
Trgovinski sporazum.
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in Njegovo Veličanstvo kralj Rumunije, navdana z isto željo, da učvrstita in razvijeta gospodarske odnošaje med svojima državama, sta se odločila skleniti trgovinski sporazum in sta v ta namen imenovala za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: g. Kosto Kumanudija, ministra brez portfelja, g. Juraja Demetroviča, ministra za trgovino in in industrijo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dne 1. sept. 1930, št. 198/LXX. ki se glasi;
Njegovo Veličanstvo kralj Rumunij«.
g. Mihaja Popoviča, ministra za finance,
g. Virgila Madžaru, ministra za industrijo in trgovino, ki so,
ko so priobčili drug drugemu svoja dobro in pravilno sestavljena pooblastila, dogovorili na sled '
Člen 1.
Državljani in podjetja ene države kot pravne osebe uživajo v oblasti druge glede svoje osebnosti in svojih posestev postopanje po načelu najbolj pogodovanega naroda za vse, kar se nanaša na nastanjevanje, na izvrševanje trgovine in industrije, kakor tudi za vse, kar se nanaša na davke in na druge takse.
Prav tako uživajo tako prirodni kakor tvorniški proizvodi vsake izmed obeh držav v vsem, kar se nanaša na uvoz, izvoz, vkladanje, ponovni izvoz, prevoz in vobče na vse trgovske posle, kakor tudi ladje v vsem, kar se tiče plovidbe v vodah in pristaniščih druge države,, postopanje, ki se daje najbolj pogodovanemu narodu.
Po tem se vsaka visoka stranka pogodnica zavezuje, da odstopi takoj in brez povračila drugi vse ugodnosti, prednosti in carinska znižanja, ki jih je že dala ali bo dala v bodoče v omenjenih okolnostih kaki tretji sili.
Člen 2.
Postopanje po načelu najbolj pogodovanega naroda se nanaša tudi na zneske, jamstva in pobiranje uvoznih in drugih carin, kakor tudi na carinske formalnosti in njihovo uporabo, na postopek in pogoje plačevanja carin in drugih taks, na razvrščavanje blaga, na tolmačenje carinskih tarif in na analizo blaga.
Člen 3.
Visoki stranki pogodnici priznavata druga drugi postopanje po načelu največje ugodnosti glede režima uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev.
Člen .4.
Postopanje po načelu največje ugodnosti se ne uporablja:
a) na specialne ugodnosti, ki so se dale ali se bodo dale obmejnim državam z namenom, da se olajša obmejni promet;
b) na specialni uvozni režim,	s	katerim je	treba
olajšati finančne	ureditve iz vojnih	let	1914.—1918.;
c) na carine in ugodnosti, ki so se dale ali se bodo dale v bodoče eni ali več obmejnim državam z namenom, da se sklene gospodarski sporazum in carinska unija;
č) na carine	in ugodnosti, ki bi	jih	mogla ena	izmed
strank pogodnic	v bodoče dati tretjim	državam v	pluri-
lateralnih konvencijah, h katerim druga stranka pogodnica ne bi pristopila, ako so te carine in ugodnosti dogovorjene v plurilateralnih konvencijah občega značaja, sklenjenih in registriranih od strani društva narodov in odprtih pristopu vseh držav, ako druga stranka ne priznava reciprocitete.
Člen 5.
Ta sporazum stopi v Veljavo z dne 1. septembra 1930. in ostane izvršen do dne 1. januarja 1931.
|	V tem času se lahko zamenja trgovinsko pogodbo
I z dodatki, ki bodo uravnali vsa vprašanja med obema državama.
i	V potrditev tega so pooblaščenci obeh strank po-
godnic podpisali ta sporazum in ga oprethili s svojim pečatom.
Narejeno v Bukarešti, dne četrtega avgusta 1930.
(M. P.)
Minister za finance, Mihaji Popovič s. r.
Minister za industrijo in trgovino,
V, Madžaru s. r.
Minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi s. r.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r.
Priloga I.
Zapisa... o veterinarskem postopanju ob uvoza in prevozu živali in sirovih živalskih proizvodov.
Obe visoki stranki pogodnici jamčita druga drugi, da se bodo glede uvoza in prevoza živali, sirovih živalskih proizvodov in materij, kakor tudi predmetov, ki morejo služiti za nosilce kužne bolezni,, iz oblasti ene stranke pogodnice v oblast druge uporabljale odredbe, določene z zakoni in veterinarskimi pravilniki, ki so v veljavi na področju ene visoke stranke pogodnice, v zmislu največje lojalnosti in blagonaklonjenosti in edino z namenom, da se zavaruje zdravstvena zaščita domače
živine.
Narejeno v Bukarešti, dne četrtega avgusta 1930.
(M. P.)
Minister za finance, Mihaji Popovič s. r.
Minister za industrijo i.n trgovino,
V. Madžaru s. r.
Minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi s. r.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s r
Priloga II.
Zapisnik o transportih in prevozu blaga.
Obe vladi sta sporazumni, da začno pristojne administracije obeh držav že sedaj potrebna pogajanja v namen, da se čim hitreje sklene železniški in rečni sporazum, da bi se s skupnimi transportnimi tarifi, s spajanjem železniških prog in z drugimi sredstvi olajšal transport in prevoz blaga med obema državama.
Narejeno v Bukarešti, dne četrtega avgusta 1930.
(M. P.)
Minister za finance, Mihaji Popovič s. r.
Minister za industrijo in trgovino,
V.	Madžaru s. r.
Minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi s. r.
Minister za trgovino in industrje Juraj Demetrovič s r.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvdzno moč pa ima od dne 1. septembra 1930.
Priporočamo Našemu ministru pravde, da ta zakon razglasi, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu
— 3S4
ministru za trgovino in industrijo, da skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 26. avgusta 1930.
Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovio s. r.
Minrster za zunanje posle dr. Marinkovič s. r. Minister pravde dr. M. Srskic s. r. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic s. r.
Uredbe osrednje vlade.
153.
Pravilnik
o ustrojstvu zavoda za preizkušanje gradbenega materiala pri ministrstvu za gradbe.*
Člen 1.
Na podstavi člena 3. uredbe o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe in direkcije pošt in telegrafov na odseke in oddelke z dne 21. marca 1930. M. G. št. 22423, se ustanavlja pri ministrstvu za gradbe »Zavod za preizkušanje gradbenega materiala«.
•
Člen 2.
Ta zavod je podrejen načelniku računsko-ekonom-skega oddelka ter je v sestavu statističnega odseka istega oddelka.
Člen 3.
Upravitelja zavoda postavlja minister za gradbe izmed strokovnih inženjerjev ministrstva, ki morajo dobro poznati delo za preizkušanje materiala.
Člen 4.
Poleg upravitelja zavoda postavi minister za gradbe še dva inženjerja (pq potrebi) in dva mehanika za delo na strojih.
Člen 5.
Dolžnosti zavoda so naslednje:
a)	Da v prvi vrsti vrši vse preizkušnje gradbenega materiala, ki se mu po uradni pristojni poti dostavi od
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. avgusta 1930., št. 188/LXIX.
strani gradbenih ustanov, podrejenih ministrstvu za gradbe, potem pa tudi od ostalih držhvnih ustanov ali privatnih oseb, za katere se mu izda pristojen nalog.
b) Da vodi ustrezajoče knjige, v katere vpiše dobljene rezultate o vsaki izvršeni preizkušnji materiala.
c) Da izdaja zainteresiranim ustrezajoča potrdila o dobljenih rezultatih posameznih preizkušenj gradbenega materiala.
č) Da ustanovi, uredi in čuva zbirko vzorcev (izvodov) posameznega preizkušenega gradbenega materiala, kakor tudi drugih tvorniških gradbenih izdelkov z nji hovimi najpotrebnejšimi podatki.
Od več preizkušenih primerkov istega materiala in iz istega rudnika se hrani v zbirki samo en izvod.
d) Da vodi evidenco — spisek vseh rudnikov in krajev izdelovanja gradbenega materiala v naši državi — z njihovimi najpotrebnejšimi podatki.
e) Da spremlja sodobni znanstveni razvoj glede vprašanja preizkušanja gradbenega materiala, da vzdržuje zveze in se eventualno udeležuje občasnih mednarodnih sestankov predstavnikov sličnih zavodov v inozemstvu in da po možnosti prilagodi delo zavoda zmislu na teh mednarodnih sestankih storjenih sklepov.
f) Da predlaga specialno tehniške predpise in njihove izpremembe in dopolnitve z ozirom na sodobni tehniški razvoj glede uporabe posameznega gradbenega materiala in da s strokovnimi oddelki ministrstva za gradbe sodeluje pri predpisovanju normalij glede kakovosti gradbenega materiala za njegove uporabe.
Člen 6.
Ves potreben potrošni material nabavlja zavo ' no odseku za opremljanje ministrstva za gradbe.
Člen 7.
Vsi dohodki od taks za izvršeno preizkušanje gradbenega materiala se stekajo v državno blagajno kot izreden dohodek.
Višino taks za vsako vrsto določa minister za gradbe po predlogu zavoda za preizkušanje gradbenega materiala, o tem, kdo je oproščen, po katerih pogojih in od katerih taks, pa odloča minister za gradbe.
Člen 8.
Upravitelj zavoda razmotriva o razširjenju zavoda tako, da se more v njem pozneje preizkušati tudi ostali gradbeni material, ki se redkeje uporablja.
Člen 9.
Za stroje, orodje in ostale inventarske predmete vodi upravitelj zavoda inventar in nosi zanje zakonito odgovornost.
Člen 10.
V vseh ostalih poslih mora upravitelj zavoda delati po naredbah načelnika računsko-ekonomskecn oddelka
ij in šefa statističnega odseka.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo, kadar gn vnister za gradbe podpiše, za njegove izvrševanje pa skrbi račun-sko-ekonomski oddelek.
V Beogradu, dne 7. avgusta 1930. Št. 51659.
Minister za gradbe:
Fil. J. Trifunovič s. «•
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
(M. P.)
Na podstavi § 7. in § 62. zakona o pospeševanju poljedelstva z dne 6. septembra 1929. predpisuje minister za poljedelstvo ta-le
Pravilnik
o delu agronomov za čas prestajanja enoletnega staža na državnih in banovinskih poljedelskih posestvih.*
Obča določila^
Člen 1.
Da bi ministrstvo za poljedelstvo dalo dovršenim agronomom možnost, da se uvedejo v praktično ekonomijo in bi na ta način dosegli kvalifikacijo, kakor to zahteva zakon o pospeševanju poljedelstva (§§ 7. in 62.), pošlje vsako leto izvestno število dovršenih agronomov na enoletni staž, ki se redno vrši na državnih in banovinskih poljedelskih posestvih.
Člen 2.
Za čas staža je treba, da se stažisti praktično uva- , jajo v vse posle, kakor so spodaj navedeni, in da se jih nauče v toliki meri, da bodo mogli v bodočem svojem zvanju vsak tak posel praktično demonstrirati in izvesti. Razen tega je treba, da se jim učvrsti volja in ljubezen za njihovo zvanje, da spoznajo njegov pravi značaj, njegove vrline in težkoče.
Člen 3.
Stažisti morajo v času svoje prakse proučavati in češče opravljati te-le posle:
a) hranjenje in snaženje vsaktere živine vseh ka- ; tegorij: delovne, plemenske, mlečne, pitane in mlade živine, posebno molznih krav;
b) gnojenje z umetnimi gnojili pri raznih posevkih;
c) dela za obdelovanje zemlje in priprave zemlje za setev;
č) dela za pripravo semen za setev;
d) dela za setev, obdelovanje in žetev teh posevkov;
e) dela za spravljanje žetve in mlačev žitaric in drugih plodov;
f) dela za spravljanje in magaciniranje raznega vsevnega semenja, krompirja, stebel konoplje, sena, slame, keruzovine itd.
I
Člen 4.
Stažisti se morajo uvesti v delo z vsem poljedelskim orodjem in stroji, ki so potrebni za snaženje in hranjenje živine, za molžo, hlajenje in opravljanje mleka, pripravljanje živinske hrane, za vprego živine, za konserviranje; izvoz in trošenje raznih gnojil, za obdelovanje njiv, kulturo raznih posevkov, livad in pašnikov; za žetev posevkov in košnjo trave; za uvoz in mlačev raznega semenja in luščenje koruze; za magaciniranje in čiščenje raznega semenja in spravljanje za setev. Posebno se zahteva, da se da stažistom prilika, da vidijo orodje in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1930., št. 118jXLIII,
stroje v razstavljenem stanju o priliki poprav na njih ter da znajo enostavnejše izmed njih sami razstaviti in sestaviti, kakor n. pr. centrifuge za mleko, trijerje itd. Vsak stažist se mora upoznati s traktorji in njihovo konstrukcijo.
Vsak stažist mora znati regulirati: plug na potrebno globino in širino brazde, sejalnico na določeno količino semena in globino brazdice, čistilnico (vetrnjačo) in tri-jer na stalno vrsto semena itd.
Člen 5.
Stažisti morajo opazovati: razne atmosferske vplive na zemljo in na njeno obdelovanje, na kulturo, setev in žetev raznih posevkov, na spravljanje žetve, na porast in uspevanje raznih rastlin kakor tudi njihove vplive na živino, njeno zdravje, delovno silo, produkcijo mleka, porast mlade in prirast pitane živine.
Člen 6.
Kadarkoli pride veterinar na posestvo zaradi zdravljenja in cepljenja živine ali da nudi pomoč pri težkih in abnormalnih porodih, mora uprava posestva pozvati stažiste, da jim veterinar pokaže in jih uvede, kako se vrše dela gledč zdravljenja raznih bolezni, cepljenja, io kaže pomoč pri abnormalnih porodih.
Člen 7.
Stažisti morajo opazovati bolezni in rastlinske in živalske škodljivce na posevkih in spravljenih proizvodih in sodelovati pri njih zatiranju.
Člen 8.
Stažisti morajo proučevati in spoznavati vse posle v pisarni s tem, da delajo na vseh knjigah, ki se vodijo pri poljedelskih upravah, da delajo razne kalkulacije o proizvajalnih stroških raznih proizvodov, o uspehu pitanja živine, o računskem uspehu raznega načina obdelovanja zemlje itd.
Člen 9.
Vse posle, ki jih opravljajo stažisti v praksi, morajo primerjati s tem, kar so se učili v šoli ali kar so izkusili na drugem kraju in, ako zapazijo kako razliko, morajo o tem zahtevati pojasnilo od svojih predpostavljenih.
Člen 10.
Da bi se imela evidenca njihovega dela in uspeha \ v praksi, morajo stažisti pisati svoj lastni dnevnik, in sicer v kopiji indigo, ki se mora po dovršeni praksi v enem izvodu dostaviti po upravi posestva ministrstvu za poljedelstvo — oddelku za rastlinsko proizvajanje.
Člen 11.
Stažisti se morajo brez ugovarjanja pokoriti vsem predpisom, ki so na posestvu izdani zaradi vzdrževanja dela. Svojega položaja in vedenja na posestvu ne morejo drugače pojmovati, kakor da so sami nameščenci na posestvu, ki morajo za vsak svoj postopek moralno in materialno odgovarjati. Ako bi uprava izdajala tudi specialne naredbe za delo stažistov na posestvu, jih morajo brez ugovora točno in vestno izvrševati.
Stažisti se ne smejo svojevoljno odstranjevati s posestva, za daljše odsotnosti s posestva pa je tretja po upravi zahtevati dovoljenje od ministrstva za poljedelstvo. Vsak izostanek od dela brez dovoljenja za odsotnost je treba takoj opravičiti.
Pravice stažistov.
Člen 12.
Na državnih in banovinskih posestvih dobivajo stažisti brezplačno stanovanje, eno zdravo in svetlo sobo pc možnosti z eno posteljo in drugim pohištvom (umivalnik, omaro, stol in mizo), razsvetljavo in kurjavo.
Člen 13.
Za hrano na posestvu skrbi vsak zase, ako je pa vec stažistov na eni pristavi posestva, lahko osnujejo menzo in v tem primeru jim uprava ustreže ter jim daje živila po tisti ceni, po kateri jih daje svojim stalnim uradnikom.
Člen 14.
tVsak stažist dobiva mesečno denarno podporo od ministrstva za poljedelstvo, po možnosti pa tudi od upra- j ve posestva same. Višino te podpore določi minister za poljedelstvo od primera do primera po sporazumu z upravo dotičnega posestva.
Dolžnosti uprav.
Člen 15.
Da bi se dala stažistom možnost za čim popolnejšo prakso na posestvu, mora uprava zadržati vsakega stažista na vsaki svoji poljedelski stroki toliko časa, kolikor je potrebno, da se ž njo zadostno upozna.
Člen 16.
Uprave posestev navajajo stažiste, da se upoznajo fudi z administracijo in knjigovodstvom, ki so uvedena na posestvu, in prav tako jim bo dovoljevala, da vsaj enkrat sodelujejo pri sestavi proračuna za bodoče in bilance za prošlo leto, ter da vodijo mesec dni dnevne ra-portej ako jo to na posestvu uvedeno.
Člen 17.
Uprave posestev morajo paziti na vedenje stažistov, na njihovo prilagoditev in zanimanje v delu. Uprava bo upoštevala njihovo nepoučnost ter storjene pogreške — ako niso storjeni iz nemarnosti ali hotoma — popravljala z blagonaklonjeno pažnjo. Nemarne je treba opominjati ter, ako bi uporno ostali nemarni ali se ne bi hoteli drugače pravilno vesti, je treba ministrstvu predlagati, da se odpuste in da po tem izgube _ pravico do dovršitve staža in do državne službe.
Člen 18.
Uprava dostavi na koncu staža v zmislu člena 10. ministrstvu za poljedelstvo en izvod dnevnika stažistovega dela in obvesti o uspehu njegovega prakticiranja. Hkratu mu izda uprava potrdilo o opravljenem stažu z oceno, kakor je to predpisano za državne uradnike, Pre-
pis tega potrdila je treba poslati ministrstvu za poljedelstvo obenem z zgoraj omenjenim poročilom.
Člen 19.
Straž se lahko izvede tudi na privatnih posestvih, in v tem primeru veljajo a^p'ogno spredaj omenjeni prepisi. Ministrstvo pa si tudi v takem primeru pridržuje pravico, da se na način, ki se mu zdi najpripravnejši, uveri, ali j je stažist v resnici prebil staž na dotičnem privatnem posestvu, kakor tudi to, ali je to posestvo vobče prikladne za dosego ciljev staža v zmislu tega pravilnika.
Člen 20.
Vsak stažist mora, ko nastopi staž na državnih al banovinskih posestvih, pismeno izjaviti, da so se mu spredaj stoječi predpisi priobčili in da se bo po njih ravnal.
Člen 21.
Ta pravilnik stopi v veljavo od dne, katerega se razglasi v »Službenih novinahe.
V Beogradu, dne 4. marca 1930. Št. 12640/11.
Minister za poljedelstvo: Dr. Frangeš s. r.
155.
Zavod za pospeševanje industrije in obrti v Ljubljani.*
Na podstavi člena 192. zakona o notranji upravi ter po zaslišanju ministra za trgovino in industrijo
odločam:
da se državni zavod za pospeševanje industrije in obrti v Ljubljani (Urad za pospeševanje obrti) ukine s tem, da preidejo njegovi posli v pristojnost kraljevske banske uprave Dravske banovine. -
V Beogradu, dne 20. julija 1930. Zak. št. 323.
Predsednik ministrskega • sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general P. Živkovič s. r.
156.
Izprememba
v razpisu C. št. 47615/28, o uporabi pogodbenih določil iz 1.1. občih pripomb k V. delu uvozne carinske tarife.**
. Na podstavi čl. 23. predloga zakona o obči carinskJ tarifi dajem naslednje pojasnilo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. sep* tembra 1930., št. 198/LXX.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ‘22. maja
1930.,	št. 115/XLI,
S pogodbami z Avstrijo, Anglijo in Italijo zmanjšane doklade iz točke občih pripomb k V. delu uvozne carinske tarife se smejo pobirati na vse blago, za katero je stopnja carine dogovorjena v katerikoli izmed veljajočih pogodb, tudi ako v kaki pogodbi ne bi bilo nič dogovorjeno glede teh doklad.
Za dogovorjene stopnje carine se smatrajo tudi tiste minimalne stopnje obče tarife, ki so s katerokoli izmed pogodb samo vezane.
Doklade iz točke 1. občih pripomb k V. delu obče carinske tarife se morajo vedno pobirati, kadar se uporabljajo maksimalne stopnje carin ali minimalne stopnje carin, ki niso vezane z nobeno trgovinsko pogodbo.
Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«, in z njim se.ukinja točka 2. razpisa C. št. 47615 z dne 18. decembra 1928.
V Beogradu, dne 19. maja 1930., št. 19800/1V.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Dopolnitev
razpisa C. št. 36.813/28 o tari na železne bobne, v katerih se uvaža smola in nafta, iz št. 172. uvozne carinske tarife.*
Na podstavi čl. 7. in 24. predloga zakona o obči carinski tarifi odločujem:
Železni bobni se morajo smatrati za priznani zavoj v zmislu pravil o tari, kadar se v njih uvažajo smole od nafte; št. 172. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
S tem razpisom se dopolnjuje razpis C. št. 36.813/28. V Beogradu, dne 10. maja 1930., št. 18.499/IV.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
160.
Navodilo
za izvršitev odločbe št. 15205/IV iz leta 1930. o oprostitvi plačevanja uvozne carine za preparat »Parazoja B«.*
Zaradi pravilne uporabe točke 1. odločitve št. 15205/ IV z dne 22. aprila 1930. o oprostitvi od uvozne carine za preparat »Parazoja B« na podstavi čl. 23. predloga zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam naslednje
navodilo
Ker se preparat »Parazoja B« proizvaja edino v tvor-nici Parazoja Mitteldeutsche Gesellschaft m. b. H. Frankfurt a/M., se uporablja oprostitev od carine samo v primerih, kadar se s fakturo in potrdilom dokaže, da je ta preparat res proizvod omenjene tvornice.
Ker se ta preparat uvaža v bobnih iz črne železne pločevine, v katerih se edino tudi more prevažati, po čemer so ti bobni zvirni tvorniški in udomačeni omot, se morajo tudi bobni, v katerih se uvaža ta preparat, smatrati za priznani zavoj v zmislu čl. 10. pravil o tari.
V Beogradu, dne 10. maja 1930., št. 18.500/1V.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
v pravilniku o uslužbencih rečne plovitbe.**
Z odločbo ministra za promet, D. R. št. 24001, z dne
4.	aprila 1930. se izpreminja točka a) člena 100. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve, ki se v bodoče glasi:
»a) Kadar uslužbenec dovrši 65. leto starosti.«
Z isto odločbo se izpreminja tudi točka b) čl. 7. pravilnika o pokojninskem fondu, ki se v tem delu glasi:
»B) Kadar dovrši 65. leto starosti, ako ima 10 let članstva.«
Št. 24001. — V Beogradu, dne 11. aprila 1930.
Iz pisarne rečne plovitve kraljevine Jugoslavije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. maja 1930., St. 115/XLI.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. aprila 1930, št. 83JXXXIV,
161.
Pojasnilo
drugega odstavka t. 2. navodil C. št. 53994/29
za uporabo določil iz trgovinskih pogodb pri
uvozu suhega grozdja.**
Zaradi enotnega tolmačenja drugega odstavka t. 2. razpisa C. št. 53994/29 dajem carinarnicam pojasnilo, da
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1930., št. 110/XL.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. maja 1930, št. 115/XU.
157.
Izprememba
v razpisu C. št. 29297/25 o tari na tkanine iz št. 277. uvozne carinske tarife, kadar se uvažajo v zabojih.*
Na podstavi pooblastila v čl. 7. predloga zakona o obči carinski tarifi sem odločil:
da se na tkanine iz št. 277. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi, kadar se uvažajo v zabojih, odbija za taro 14% (štirinajst).
S tem se izpreminja stopnja tare, določena za zaboje pri št. 277. uvozne carinske tarife z odločbo C. št. 29297 z dne 20. junija 1925.
V Beogradu, dne 19. maja 1930, št. 19799/1V.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
158.
Izprememba
se mora pogodbena stopnja 10 Din iz t. 2. b, št. 12. uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi uporabljati ne samo na suho grozdje iz Danskega, temveč tudi na suho grozdje po pogodbi z Grško, za katero je dogovorjena ista stopnja carine.
V Beogradu, dne 19. maja 1930., št. 19798/1V.
Pomočnik ministra za finance: dr. F. Gospodnetič s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 200 z dne 3. septembra 1930.*
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. avgusta
1930.: Postavljen je po službeni potrebi Adamič Jakob, upravitelj bivšega Invalidskega doma v Ljubljani, uradnik 1. skupine III. kategorije, za arhivskega uradnika v isti skupini in kategoriji pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 21. avgusta 1930.: Postavljen je po službeni potrebi Simončič Josip, arhivski uradnik bivšega Invalidskega doma v Ljubljani, za arhivskega uradnika v 3. skupini III. kategorije pri državni protezni delavnici v Ljubljani.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati. Z
odlokom ministrstva za notranje posle z dne 25. avgusta
1930.,	I.' št. 25.827, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej komunistični list >Iskra«, ki izhaja v našem jeziku v Čikagu.
Oprostitev plačevanja takse. Mnistrstvo za finance je na podstavi čl. 5., t. 5., zakona o taksah s svojim odlokom z dne 25. julija 1930., št. 54.563, oprostilo Konjerejsko društvo za Dravsko banovino v Ljubljani plačevanja takse po T. br. 1. taksne tarife za vse na državna oblastva naslovljene vloge, izvzemši one v civilnopravnem postopku.
Številka 202 z dne 5. septembra 1930.:
Odlok ministrstva za trgovino in industrijo z dne 19. avgusta 1930.: Postavljena sta za profesorja v 8. skupini I. kategorije na državni tehniški šoli v Ljubljani: Gregl Roman in Petrič Hinko, oba stalna suplenta v 9. skupini I. kategorije iste šole.
Odlok ministrstva za gradnje z dne 29. avgusta 1930.: Inženjerju Matanoviču Dragu iz Ljubljane se dovoljuje javna praksa na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije, specialno iz elektrotehniške inženjerske stroke.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga; Jiskarna »Merkur« jj Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mich&lek s billh1ianl