GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tMTl •NT Se, U*il>li m Lawašale LETO—YEAR XV. n. m«, »t u« mm. •I M*r«k ». IMI. DISKIH MACIATOV. NJIH NAMEN JI POMNOŽITI DOHCDKE ŽELEZNIŠKIH MAONATOV. Oiicafo/IIL, torek. ti. mmmrnkšrnmmmm i n (Nov. 21), 1922. STEV.—NUMBER 273. IHfllii 1» Mili« HOS. A«t mi Oa«. S. I01T, MtWM mm J«m 14. 1010. BRKIPO-NU 11 Program Jo razvil Samuel Rea, predhodnik pennsjlvanske ieleznioo. Ohioago, lil. — Člani Komerei-jalnega kluba, zastopniki velebiz-nisa so obedovali v Blackstono-vem hotelu. Z njimi je obedoval Samuel Rea, predsednik pennsyl-vanske železnice. Rea je ob tej priliki govo- il in zdi ee da Jo bil obed vprav Paradi tega prirejen, da Rea govori in izigra novo potezo, v interesu privatnih železni-ikih intereeov. ; Smisel njegovega govora, -na kratko povedano, je bila ta, da se nej zakonodajalci ne nmeiavajo v lelezniike zadeve, kajti v Železnicah je vloženih dvajset miljard dolarjev in lastniki železnic nej dobe pošten prof i t, da vlože nov kspital v železniška podjetja. Na to je hvalil seveda pennsyl-venski železniški sistem in pripovedoval, da je penn«ylvanska že-lesniea bila prva, ki je dala železniškim oeluibeneem priliko, da "zodelnjejo pri železniški upravi". Pripovedoval je, da je v Al-toni, Pa., zapozljenih od 14,000 do 15,000 uslužbencev, a zastavkalo je zsmo 100 delavcev, ko je bila stavka proglašena. Bahal se je, da edino pennzylvanska železnica ni proglasila embarge, dokler n! .vlada zahtevala, da oe prevaža premog. .s Naglašal je tudi, da je majhen . dobiček, ki eo ga imeli železniški magnatje, povzročal, da niso hoteli vložiti novega kapitala v železnicah. da je nacionalizacija škodljiva. Poročila o obedu ne povedo, kako so bili privatni interesi zadovoljni z Reajevimi.izvajan ji. Najbrž so jim bila všeč, kejti ni-hče ni protestiral. Ali glavne ztvari je Rea izpustil iz svojega govora. Povedel ni, koliko je vode v dvajset miljar dsh Železniškega kapitala, od ka terega prejemajo Železniški ma gnstje ravno tako dobiček ali di-vidende kot od kepitala, ki je bil v resnici vložen. Pojssnil ni, da je njegova družba ustanovlls kompanijsko unijo, ki pa ima rav no tako velik vpliv na mezde že lezničarjev, kekor Se pes lsja > luno. Izrazil ze ni, kako vizoke eo pleče železniških ravnateljev, že * lezniških advokatov in dragih železniških uradnikov ln da je treba te plače znižeti, pa ze bo po večal dobiček železniških družb* Pojasnil ni, kako ao finaačni ki oplenjevali železnice in da sko zi desetletja so bile predmet špe kulacije, kar je povzročilo, da ni so hoteli ljudje vlagati kapitala v železniške podjetja. Dotaknil se ni šksndslozne zgodovine že leznic in revno tsko ni povedal, ksko so železnice izkoriščale svoje uslužbenec in ljudstvo. Samoposebi se razume, da je nacionalizacija ameriških železnic škodljiva za železniške mag nete. Izredno je pa škodljiva za nje, ako pri nacijonelizeciji dobe le toliko odškodnine aa železnice, kolikor so v resnici vredne. Vse to bi bilo treba pojaenlti, ds bi bil Resjev govor rszumljiv. Izid volitev je pokazal, kako ljudstvo sodi o ielesnicsh in sedanji privatni upravi. In ta ljud-aka sodba ae nejbrž ne bo opre-menile, eko vaaki teden po ea le-lezaiški predsednik govori pri o-bedu privstnim bisniškim velcin-teresom. Minnespolis, Minn. — (Feder. Prees.) — Tukajšnja proesionalna dobrodelne organisacija, ki se imenuje "Community Fund", je sklenila deti $4000 za družine revnih deleveev pod pogojem, da podpora se ne sme dati tistim delavcem, ki so bili na Itrajku. Dalje je I bila določena vsots $8690 za pse in mačke, ki nimajo doma. Tu pa ni nobenega pokoju ali izjeme ze pee in mačke. Delav-ska zbornica strokovnih unij v Minneapolisu je sklenila apelireti na svoje člane, da naj v bodoče ignorirajo apele omenjene dohro-delne organizacije sa priepevke. BRUTALNA POLICIJI 'S^S* TOŽENA mmm „. ^ „.„ ' brezposelnih delavcev je bilo vče FH™fLAL 5L* f"gladovucm pohodu" iz vaeh krajev Anglije in Skotake v London, kjer eo eo vršile velikan 4ake demonstracije na Trafalger ■dan delavcev ja dobil saradl le- 3quaru. Demonetrantje ao v napi delavca 1 oevjo is ka9w 0uka. ORStBA VIŠJIH 4111 SEJOJISEISE. SENCA JE TAKO ORDA, DA II JO NE UPAJO POKARATI. I mmmmmmmm^ . y , ■ W Kadar gre la ljudstvo, pa radi pokažejo najtršo stran. Now Tork, N. Y. — Evan Bur-rows Fontaine je pleealka, kakr šne eo na Broadwayjn. Gornclius Vandsrbilt White je. mladenič, katerega predniki eo poetali mi ljonarji, ker je Ha vrednost sem-Ijišč v New Torka kvišku- Poznan je tukaj kot "sonny" in sestal ee je s gdč. Fontainovo. Zdaj ga Fonteinova toži za en miljon dolarjev odškodnine, ker ji je ob ljubil poroko, pa jo je pustil na anr' Whiteju seveda ae manjka dro blža, da ee brani na sodišču. Najel je vohune, ki so pogledali v Fontainovo preteklost. Nekaj u spehov te preisksve »o predložili sodniku Tompkinsu v Nyacku, N. |Mok„il se jo tudi rani je ameriških železnic in laja-lT. Povedane v zapriseženih vil kot pravi železniški magnet, izjavah, je mogoče resnično, pa tudi neresnično. Te isjave pripovedujejo, da ao se drugi bogati ljudje, ki pripadajo k višjim štiri eto v družbi, tudi sestsjsli s plesalko. In zdaj jim js bsje žel. Navada je, da se take Izjave zanesejo v zodnijeki zapiznik, ako se predlole sodišču. Ali so imens onih, ki so podpisali te izjave v Interesa mladega mlljonarja, za-nešena v za pleni k na eodišča v Nyeckuf Zakaj niao bila zaneše-na imena v sodnijski zapisnik, jc povedal eodnik Petterson v Ny-ecka, ki je eden Whitejevih zagovornikov, dasi js tudi okrsjni sodnik: "Ako se ta imena objavijo, te-dej bo učinek Uk, kekor da bi kdo vrgel bombo med ljudi, ki tvorijo višjo družbo." Ampak v nobenem eodnijekem zspisniku ni zspisano, da je kdaj rekel kateri jevni urednik ali odvetnik, ki ni hotel, da pridejo Imena tistih v zapiznik, ki so po* dali zaprisežene izjevet "Ako ee ta imena objavijo, bo učinek Uk, kakor še bi kdo vrgel bombo med ljudi, ki morajo dela ti, da ee prežive." združene države dikti rajo zakone mehiki. Kitajska vlada Je padla. Peking, 30. nov. — KiUjeka vleda je podala oetavko. Kr se Je I»>vsro#f1a aretacije finančnega ministra Lo Ven Kana, Id Jo ob toten, do Jo vsel $490,000 provizije od nemških in avstrijeidk bankirjev pred vojno, ko Je Kitajeke ne jota posojilo 25 miljoeov dolarjev Predsednik republiko U Junn liung J« ukazal aretirati Obregon je savrnil diktat. . Mežico City, 20. nov. — Pred aednik Obregon je povzročil eenza-cijo ,ko je poročal v mehiški zbor-niči, da adminietracija Z«®onatrecijo eo bile mirne eet tisoč dolarjsv odškodnine. FRANCIJA IN ANGLI1A V &0V-t Delavca lajavljata, da eU ju pretepala ekosi štiri b dvajset ur. Ko sta bila aretirana, sta Ju pričela takoj tepeti. Pretepanje se je vršilo v presledkih. Topla su ju, dokler nista prisnaU, da sta potegnila Žreblje is želeanlških pregov. Ko sU delavca iaja-viU, da nimeU najmanjšega * pravka s nesrečo, ki je sadaU br-sovUk, so ju privesali k steni, na kar sta ju polleijeka brutalnela Upla s cevjo is kavčuka. Udarol so padali, dokler nisU bila *4 lovca pripravljena zaradi nih bolečin prisnati vse, kar ziroveža od njiju zahtevala, ■ Človek z železnimi in jekleni živci ne preneee Uke muko. Potrovekij je bil Uko pi da je'moral v bolnišnico, kjer ga operirali na kili, ki Jo je dobil pri pretepanju in suvanju s Če v lji. Pepovrovič H nahaja tudi elabem sdrsvstvenem stanju! radi pretepanja. Zs delavca so se zavzsls deUv-ske strokovne organisaeijo in pm-ekrbele so njima sagovornika. \ Žalostno je, da se taka bruUl-nost ne ksznujs i Ječo najmanj a<*-deset lat. > * adavnej odpravljena, zdi ee pa, da jo nekateri eirovi policaji le vedno izvršujejo na evojo pest* t)e se teki zločini odpvavijo, je treba zanje določiti ostro kasen, kot za oe*tni rop. Tako izjavljajo organizirani deUvci. Kajti Uko mučenje lahko pohebi človeka za vze njegove žive dni. Policeji eo prizegli, de bodo zpolnjevali po-stsve in ustavo, ko so nastopili službo. Vprav zarsdi Ugs Jo s njimi trebs postopsti najstrožje, ako izvrže Uk zločinski ln brutalni čin, da bo kazen dragim policajem služila ea zgled, ki imejo zverske inštinkte v sebi in* poŽe-ljenje, da mučijo arestaate, ki se ne morejo breniti. Veliko so piše, ksko so mučili prve kriztjane v poganskem Hi-mu. Veliko pametneje bi bilo, da ee nepiše knjiga, ki bi pripovedovala, kako mučijo danee nedolžoc delevce, da issilijo is njik izpovedi, da so izvršili hudodeletve, o ksterih ee jim le nikdar eanjalo ai, da jih izvrže. Taka knjiga bi pokazala vso gnilobo in korum-pirsnost v prsvl lušt, poleg pa vso beetijalno airovoet nekaterih varuhov in čuvajev reda in po-sUve. NEMŠKI SOCIALISTI ZAVRGLI CM IACHT. Ne marajo biti v vladi l indu-strljei in držali ee bodo parole: "Doli • Itinnesoml" faAhtiOnb organizacije razpušcrne. Berlin, 20. nov. «— Cunov "kabinet" je padel še predno je bil organiziran. Izvrševalnl odbor •družene soelalističns strsnke je včeraj zaključil, da socislisti na noben način ne bodo eedeli v vladi p pristaši Stinnesove strsnke nemških velekapitalistov. S Um je koslieija onemogočena in Cuno ae bo vrnil domov v Hamburg, ako ga predsednik Ebert ne pregovori, da naj eestavl "podjetniško ministrstvo" brez ozirs na po-UtiČne stranke. Takšno ministrstvo bi predstavljalo le msjhno manjšino v parlamentu in živelo bi lo ob nevtralnosti demokretov in klerikaloev. * 'politični -krogi oo aalo pseimi-stični o isidu vladne krise in nihAe ne ve kaj pride jutri. Marka še vedno poda in s dežele prihajsjo nove veeti o demonetraoijah, is-gredih in pretečih stavksh. Pruski minisUr sa notrsajs atvari Ssvering je v soboto isdsl naredbo za rezpustitsv dveh ta j siih oboroženih organizaolj, ki sU podobni fažistovski orgsnisaciji v iUliji. Ens teh orgsnizscij js nosils ime "Nemški nerodui eocia-listi", drugs je pe bila sns na pod imsnom Kosbachova orgsnisacija. Obe orgenissciji sts bili v zvezi o llit t ler je v i m i "sivosrajčsrji" na Bavarskem. Severing je s naredbo vred objavil tajne nečrte teh orgeaisaeij, ki so se priprsvljsls ns puč in ln vojaško diktaturo v Nemčiji. Vee tri orgenisacije nemških fašistov beje ŠUjejo pol miljona članov. nova ČILO predlooa ea iepla-vojaške nagradi. Davek na vino In pivo nagrado zanj »1 ^ Washinfton, D. 0. — Vloženi boeU dve predlogi sa izpUČilo vojsške nagrade. Denar ee bo de-bil ne U način, da ee naloži davek na pivo, vino in jebolšnlk. Predlogo vloži kongresnik Brit-ten iz Iliinoisa in davčna leetvica bo elede^a t deeet doUrjev od soda domačega piva, tridoeet dolarjev od soda importiranega piva, deset doUrjev od importirane gaions šampanjca, pet dolarjev od galons importirenegs vina, dva dolarja od galone domačega vi-aa. -i Ta davek bo vrgel na leto sedem eto tisoč doUrjev, pravi hon-greenik Britten. Ta denar ho pU-šal vojaška nagrado la vee narodni dol« v dvajoot letih. Predloge sahtova, da se vojaška nagrada Izplača v gotovini v treh letih In eieer Vit, 1*24 in lftS. Ea izpUlilo vojaške nngr^ da ho treba poldrugo mdjerde dolarjev. Imperialisti obeh voloeil ao skUoill kupčijo, da so bodkl modsabojno podpirali v pritiskanju ao Naročijo In Turčijo. Francija ima prosto roko sa strahovanja Nemčijo, Anglija pa sa kontrolo Dardanel in olja v Mezapotaroiji. Italija dobi ffrško otoka, ako prida zraven in Muaaolini jo io pristal na kupčijo. Imperialistična politika ontonto nedvomno provoclra nova vojne in revolucijo v Evropi ne is rteincije, trancjja podpirala Anglija do afc gJMg-I^Mgfc Alrovn^ga m a nsprsm Tu^iji. navnunoft jeklarskeoa maonata. Wsahinfton, D. 0. — Zvssna obrtns komlaijs js pozvala prsd-ee Charles M. Sehweba, da ga zasliši o rasmersh v jsklarsld industriji ia potrustjanjenja jeklsrske industrije. Vprešeli so gs, kskšea posel zdaj opravlja. In jeklarski maje odgovorili "Nimam definitlvnega posle. Po imenu sem predeednik revna-teljekega odbora Betblehem Steel kom pa ni je, toda aktualno eem ee umeknil." Dobro bi bilo, ds bi Hchureb ta Jk di povedal, ako aktualno ae Jema vel pUle kot pr jekla rake korporaclje. OTROK rok a noo. m. — Zadnjo sobote os Je v Chicaga ne rodil otrok, Id nima rok ne nog. Nil drngege nI kot hrezadno teteecc lo glava. O-če otroha Jamee C Le Broeea, a-lektrišer po pokliea in etenojol na S160 W. Monroe Ht., Je pro eil zdravnika, aaj ne puati otroka Uveli Zdravnik dr. B. H Bfaakatone ee Je poevetovel s dvema drugima zdravnikoma v Weat Side lloapitalu. kjer Je bile dete rojeno in vel trije eo sa-kljašiii, da aavrlejo očetove prošnjo in peaU otroka prt lir Ijeaja. Otrok Jo ženske gs spoU. Lausanne, Švioa, 20. nov. — BUlnjevstočna mirovfta konferenca, ki je biU danee tukaj otvor-jeaa, je tajne. "Velika trojloa" — Curson iz Anglije, Poineare iz Franelje in Mussollni U Italije — jo sklenila, da vsi saključkl morajo biU sprejeti na tajnih sejah in objsvljenl bodo edino v urad-aih poročilih. Turki oo bili Ukoj v ssčetku porinjeni v ozsdje, Uda Izmet paša je izjavil, da Turčija ni več vazslna država In ne bo dovolila, da bi zavezniki mešeUrill a nje-nimi intereei. < - London, 20. nov. Dsnss, ko je bila v Lossni otvorjena mirovna konferenca med Turki, Orki in savesnikl — ako ni bila sedajo minuto sopet odgodena — Je prišlo U Parisa poročilo, da js bila včerej sklenjena vojna alijanea med Anglijo in Freneljo. Reek-eionerji in imperialisti na čelu Frencije in sklsaili oo konjsko kupčijo sa nadvlado Ivropo. Kupčija js v kratkem sledeča t Anglija bo podpirala Francijo do ekrajnosti v isžemsnju odškodnine ii Nemčije, Franeija bo pa akrajooati Pro*ra* nsprsm Turčiji V U pakt je povabljena Italija In is dvice je že prišla vezt, da je Muzeollni zprejel glavne principa nove alljance. Mirovni pogoji, katere miali Anglija usiliti Torkom, pomenijo novo vojno ns Bližnjem vzhodu In konsekventno novo evropsko vojno, ki prav lahko poeUne svetov na. Kolikor je zneno, eU se Anglija in Frencije ssdinili na Umslju sledečih pogojev i 1. Turška moreka ožina mora biti prost s in odprU v mirnem In vojnem Čaeu bojnim in navadnim iadijam veeh držav in obrežje ožine ne obeh strsnsh mora biti da-militarisirsno, U je Turhi ne smejo imeti Umkaj nobenih utrdb. To pomeni, da mornsriške veleolle lahko vsakšag zadavijo Turčijo U Rusijo. 2. Franeija ee pridruži drugim savesnikom v strahovalni vojaški in mornariški demonatraeijl proti Turkom v elučaju, da Turki ne hI hoteli sprsjsti mirovnih pogojev. Rumunske in jugoelovaneke lete bodo vporsbljene v Traeiji. 8. Zavesniki obdrže Carigrad In asijsUke nevtrelne cone toliko laae, da bo mirovna poogdba ratificirana v sbornicah rasnih držav. 4. Turške kapitulacije se odpravijo, toda v bistvu oetanejo po. I drugi imenom. ft. Anglija obdrži mendets PaU stins in /opotemijs a mosui sklm oljnim poljem vred ia Fran rije obdrži mandat Sirije. 0. Vse predvojne konceoije, katere Je dala eulUnova vlada aa-voznikom, morajo oetetl v veljavi. 7. Mudenijeki pogoji premirja morajo biti v veljavi, dolder ne bo ratificirana mirovna pogodba. 5. Zavezniška vojaška pokopali Iča na Turškem morejo biti za etalno isrošena zaveznikom 9. Dodeksnsške otoka dobi Italija ss Uliko čeee, da ee savssaikl eporssumejo med seboj komu pri-padajo. 10. Turška armada v Evropi bo omejene ne goUvo število proato voljeev, 11. Krietjenake manjšine r Turčiji bodo pod zaščito zaveznikov. ' 12 Turki morejo plečeti od Ikodalno zavezniškim državljanom za uničena posest v s na turških tleh. 19. Turčije ae ho ee»«le zahte-vati vojne adlkodnine od Oi4ka. (Dalje aa 3. otraai.) M ZAHTEVAJO VEC PRAVIC NA SVOJIH TLEH Angleži so nesramno mošnjo v notranjo turške gadovo, ker M pomagali Mehemedn k bofa. SKUPiOlNA JI ZEVOULA NOVEOA KAUPA. Carigrad, 20. nov. — Rafet paše, carigradskl governor, je ponovil sahtevo aa kontrolo polioija* mestnih sodišč, brsojava, potnih listov, pošts in drugih oddslkov civilne upravo. Zavesnišjil generali so odgovorili, da ns dajo uprave Iz rok, dokler iako no aa« ključi mirovna konferenea. Hefet paša ja v Imenu vlada v Angori tudi predlolil proteet proti Činu Angležev, ki ao pomagali odsUvljonemu sultanu pobegniti ig Carigrada aa MalU. V svojsm protestu pravi da ja bil ta čin nesramno vmešavanje v turške notranje sadove. Mohamed je doopel Malta, kjer oo mu AnfloH vili razkošno slano ven Ja. so ■prejeli" sultana t častmi kot vUdarja Turčije la no kot begunoa, hi vol ni noben sultan. Angora, 20. aav, — Valiha skupščina Js v soboto llVOliU novega kaUfa, U je duhovaoga gUvarja mohamedaneev. Skupšši-aa ja laJaviU, da je projšaji kaUf Mohemed isgubil vae pravioo de kalifata a tem, da ja pobegnil U Carigrada. Isvoljen Ja bil presto-lonaaiednik Abdul Medžid, ki Je dobU 14« glasov t veeh glaeov V skupščini Je 183. Skupščina Jo sporočila Medlldu, da ni isvoljoa sultanom, Umvel le kalifom breg vssks posvotns oblasti. Abdul Medžid Je sprejel pode. Ijeno mu elulbo, rekoč, da oe aa* veda, da je Mohemed pooUl Uda* jalee svojege ljudstva In vero. ■Abdul Medtid je aelah Mehe-medov in sin oulUna AbduU Aai. sa, ki Jo bit umorjen loU 1ITT. Star Je 64 let In ima samo one leao. Simpatisira s kemalisti ia ktjo Je peenik, ekladaUlj ln slikar. le "žlaiti" ji dovoljeno prukmati profiti New Tork, N, T. - Nekaj dal po Um, ko Je eodlšše odločilo, da meetna občina ne more obraUva-ti motornih omnibusov, Jo biU priobšeno finančno poročilo edine privatne hompanije, hI amo obratovati moUmo omnlbuee. Družba ee Imenuje "Fifth Avenue Coaeh kompenlja" In poro-šilo pravi, da je nspravlla v letu, ki je konšalo s 80. junijem t. 1, $1,107,000 profil s. Olavnlca Fifth Avenue Coaeh kompanlje je pod kontroU New Tork Trenaportatiou kom penije, kauro sopet kontrolira Interbor-ougli Consolldsted korporaelja* Ta korporeelja Je pa v taka Ua> aem sorodu po višjih fineneek ■ Interborough Kapid Traaeit koaz-penije, velikim treneportnim tru-atom v New Torka, da davkopta-Čevelel In nassžlrji ne pozneje rasliks med sno la drugo korpo* raeijo. Chiesfo iS okoliša i V sredo noetolno ta mrslo. Zspadai vetrovi. Temperetoro v aedajlh 24. a-rehi nojvlšja 81, najailje 84. Selaea Uide oh «i4«, salde oh 4 26- prosveta MMPitt mm« Momom " NASOPEIZ roopoma JEDHOTE CUIHO MjOVEKMLB LASTNINA SLOVENSKE Cm* nimf N tihMfal - — vrečeje. JAVNA GOVI Glasovi članov S. IV. in čitateljev SLIKE IZ NASE! r. JJ Marataina: £mHb|«m drUn (imi Chteage) SS.SS ebu ta »1.2» se trt mhn; OMmm HM aa tata. SS - X ta - ta—■UtvelMS. NHIM M m br IM Si ■ IMw< I.SO M uu. »t »o M M U m prt tata. SSS7-SS S«. "PROSVETA" Ljudstvo v stori domovini potre-bojo podaka. Oroonsboro, Ps. — Mojo so-j progo jo ravno prcjeU ii store) _______O. — Rojak Frank Kranjce, kateremu jo oganj uničil meseea junija kUvniiko po-»lopje, je sedaj aopot otvoril trgovino s mesom na drobno in debelo, in eieer v novih moderno u-rejenih proetorih. Klanje živine se vrii po zdravstvenih predpisih. domovine ptamo, if ^ Frank Kranjec j. edini slovenski "THE E!fLIGHTEBfMEBf •« t k« rttaa: United Htatea (ew«pt Cbicar" and čem podati nekoliko odlomkov. Med drugim ji pišejo i "Draga mi! Tu v Sežani in v Šmar ju smo VAŽNO ZA KRZNARSKE DELAVCE. Organizacija krznarskih delavcev "The International Fur Workers' Union" je pričela z velikim organizatork nim delom po vseh mestih, v katerih krznarski delavci ie niso oganizirani. V ta namen je nastavila štiri organizatorje. Posebna pažnja se posveti, da se organizirajo delavci, ki so zaposljeni pri barvanju in izdelovanju kožu-hovine, tako da bo vsa krznarska industrija organizirana v eni organizaciji. Dozdaj so bili večinoma organizirani sami tisti delavci, ki iz kožuhovine izdelujejo razne produkte: kape, kožuhe, ovratnice itd. Vodstvo organizacije in člani organizacije so se odločili, da morajo biti organizirani vsi delavci, ki pripadajo tej industriji, da bo organizacija močna in bo odgovarjala svoji nalogi Dokler je samo en del delavcev ene industrije organiziran, drugi pa neorganiziran, tedaj organizacija ni izpolnila svoje n ti nikakor ni pravično, da en del delavcev v industriji dela v ugodnih delavnih razmerah, drugi del pa v neugodnih. V Ameriki je bila marsikatera stavka ravno zkra-di te hibe izgubljena, ker se je članstvo premalo brigalo, da se organizirajo vsi delavci, ki delajo v eniinlsti industriji. Na pr. stavbinski delavci, ki zastavljajo železne trar move na stavbah, so organizirani, organizirani so tudi strojniki, ki izdelujejo stroje, organizirani so razni kovinski delavci, neorganizirani so pa delavci, ki garajo po jeklarnah in železarnah. Dokler niso ti zadnji delavci organizirani, toliko časa se ne more govoriti, da so kovinski delavci organizirani Tako je bilo dozdaj v krznarski industriji in marsikateri drugi industriji Amerika je dežela ldjub temu, kaj vidimo? V tej deželi je komaj organiziranih Miri miljone delavcev, mesto da bi bilo organiziranih najmanj do dvajset miljonov delavcev, ki si z ročnim in du-ievnim deleftn služijo svoj kruh. * Organizacija krznarskih delavcev je zdaj pokazala pot, da je treba vse delavce v eni industriji pritegniti v or ganizacijo. Članstvo v drugih organizacijah, katere že ne objemajo vseh delavcev v industriji, naj posnemajo organizacijo krznarskih delavcev. In kedar se to zgodi bo lahko zapisati, da ameriike strokovne organizacije napredujejo pri organiziranju delavskih mas. večji podjetnik v tukajšnji naselbini, ki vodi trgovino s me- ■ , . ,, . som na debelo. Naprednemu ro- dobih v darilo nove svonove, ka- ^ obilo uspeha pri no- tare je kupila vlada- To ee je ago- , . ilo dne 11 eeptembra t. L Tisti MgUs Wubt * izsto-an je bilo jako tepo^Zvonoveeo JJJJ Luka Moše, ter si iz-pnpeljsUi iz Trsu katerim smo £ u daljno pot živ- šli naproti in je bilo ljudrtva ilo videti, Uko je bil o pleten." Med dragim dalje omenjs o nekdsnji božji poti ns Sv. Ooro pri Gorici s "V istem čssu so prenesli ms Olaae Co." (Columbia Chemieal Division). Opeklina je bila huda po obrazu in rojak je bil v ne as primer v Nemčiji šeet «i. 11 jonov moških na oaem miljonov ženak, odraslih, v dobi za sakon, vendar pa neoženjenih in neomo-| ženih zdrevih, to le aaradi neugodnih socialnih razmer isklju Sicer so hvaUbogu minili čsai,|čenih od legitimnega zakona in ko je nssproti nezakonski deei bi navezanih na nezakonzko občeva lo dovoljeno vaako srsmoUnje in j nje- Za JugoaUvijo še nimamo ko eo morali v javnih gostilnah J sUtiatike, vendar se pripravlja. sedeti le pri mizi, kamor ai nikdar sedel "pošten" človek, ampak ssmo konjoredoo, rabelj ali drag pripadnik "nepošteaik" obrti. tovo je, da se je po vojni tol razmerje silno neugodno izpremenilo. Se posebno neugodno za ženo. Pred vojno je povprečno pri- Pa še vedno prevladuje nazira- šlo na 1000 ženitve sposobnih moz nje, da pomeni nezakonsko roj- Ue 1050 šensk, po vojni pa 1150, stvo madež za dete, ki naj bi vae to je, če se oženijo danes vsi za svoje življenje do pozne eUroeti to sposobni moški, ostane vsaka trpelo ns tem madežu in bilo ne- sedma za možitev godna šenska kako družab&o manjvredno bitje brez moža. Ker pa zelo razte šte-druge ali tretje vrste. Srednjeve- vilo mož, ki se iz goapodarskih ški moralični prodzodki ln mora- razlogov ne morejo oženiti, žilno lična manjvrednost tizte dobe še raete število ženak, ki eo Isključe-vedno ni povsem odpravljena in ne iz legitimnega spolnega življeg izkoreninjena. Tako ^so na primer nja, iz zakona. Zato število neza v nemški vaai Gebweiler v Alza-ciji še leU 1905. torej v sedanji dobi, zvečer redno pogasili vso ulično razevetljavo za eno uro v znak žalosti, ker se jeto leto na-rodilo v občini tisto uro nezakonzko neto I V mnogih meetih Nemčije zavodi za zaščito deee do prevrate niso bili pristopni neza- konskih rojstev raste, in raste tudi število nedovoljenih operacij, mazaštva in zločinov. Morala temelji na gospodarskem življenju! Ozdravljenje ze zato tiče vsega kompleksa naenkrat in je ravno vsled tega tako težavno. Usoda nezskonskS dece je že izpočetks nad vse žalostna. Tudi konski deci! In do leU 1854. je kjer ^ v veljavi stara nefclove- veljal v kneževini Reuas zakon, ds se mora vsaka nezakonska ms- božjo s Svete Ooro ter jo prenesU *"^. " „. - slovensko Ljubljeno. Po konča-lldrtTi domm M Ška naziranja in predsodki, nezakonsko dete ni navadno dobrodo- ni vnini mn in .ne ^nJli v Oo HUi * P^0^ rieo iiTdne l S^TV. TStlZSA - kjer so ji nspravili začazno IveiUa žtluno ukoT^ avoiem domu v *6trtcm me,6CU nosečnosti Bo< «Kaj pa je tebe treba bilo t " svojem aomu. f.. «»,«{»; .T ,.. . , , , . na obiaati javiti ter Um opraviti Umrljivost nezakonske dece je nekakšno uradno generalno izpo- neprimerno večja kot zakonske, ved, to je popisati podrobnosti, ker nima nezakonzks deca tiste kapelico. O^ga sp«^. se je^l^^^Š deležilo okoli 100.000 ljudr. Jsz sem res mislils, ds je ljudstvo Družina Moiek, katera je bila ena izmed najstarejših naseljen- kI« "" TV;^ ^Jm^vmIuI««^ ns Huston cesti, so je preee-)rez vere, s tisti asn sem viaela, j ' j. i. i:_v/ktn« a*-*-- lila ns Osmo ceeto v novo moder- no hišo. Kot vzrok nsvsjsjo ved-ai aomir v sosedovem Ukoimeno-vanem "pihlerjevem kevdru", w Martin Želesnikar. 'i e Se ela ln ds jo ljudstvo pobožno. Materi božjo so peljsli s tremi psri be- ft deklic, oblečenih v belo kskor sngeljčki* Vos jo bil tako okrašen, ds je teško dopovedati onemu, kdor gs ni videl. Bils so ss-stopana številna društva, šeat fodb in v eprevodu ee je pomika-o kakih 60,000 ljudi. Drugega ni bilo slišati kot petje in molitev. Pfeljsli so ms ter bošjo do konea Solkana, ksters oesU jo bils od Goriee ps do tjs posuU s zele-1 laboratorija tehnično polieije njem. Iz več hiš je bilo videti, ka- Igrobu, beleži nekoliko zsnimivih ko so letele evetliee ns pot pred podstkov o ocenjevanju ljudi po vos mstere božje. V Solksnu soj njihovi zunanjosti. Najprej potr bilo vee hišo okrašene s venci in ju je staro resnico, ds so oči čeeto raznimi cvetlicami. Na večer je|zrcalo duše; zato priporoča, pr bilo vse razsvetljeno im godbe ao preiskovanju človeka posvetit igrale v sUvo asatori bošji. . ." prvo painjo njegovim očem. V uko se je zgodilo, da je prišU v blagoslovljeni stan. Takšne na-! vedbe ee čiujo kakor sločinake aU perverzne pravljice iz erednje-veške Amerike, so f>s žslibog reenični dogodki Iz "prosvetlje-ne" Evrope srednje debel V Evropi se rodi povprečno ml- ura Mu. skrbi ia nege kskor js treba. Ceeto pridejo v roke k raznim žen-skam za zmešno nizko odškodnino in čezto postanejo Ukšni otroci "angelčki". Če prestanejo revčki mučeništvo otroške dobe, se jim usoda le redkokdaj prijazno naamehlja. Sredstev za ztrokovno ljon otrok na leto. Po sUtistiki v I ali poklicno izobrazbo ni in tako Ruehlejevi knjigi "Dae proleu- poeUnejo le prečesto navadni ne-risehe Kind" (Proletsrsko dete) kvalificirani delavei. Iz tega na-pride v Avstriji (sedanji) na 100 staja negotovost eksistence, če-novorojenčkov 14.6 nezakonakih, sto menjavanje elužb, ponavljajo-v Nemčiji 9.3, v Angliji le 4.5. V ča se nezaposljenst, alkoholizem, Dr. Bdmond Loeard, ravnStelj Sloveniji jo nezakonako dece o-kroglo 86^)00. (Podrobnejše podatke najdemo v Gtoršičevi knji gi "Socialna zaščita dece ki mladine", izšla letoe pri "Tiskovni zadrugi" v Ljubljani) Na tiaoče neomoženih ženak v dobi materinstva, (med petna j stim in petdesetim letom) jo od psdlo v stari Avstro-Ogrskl sku psj 44.1, v Nemčiji 2fl.5 peuKon skih rojstev. Ce se primerjajo proetitucija, kriminalnost, tuberkuloza, dedno obremenenje in zopet nezakonska deca. To zopet rodi fizično in moralično manjvrednost ter veliko narodno zlo. Nezakonska deca je kader, iz katerega se rekrutira mnogo bebcev, idijotov, zločincev, vlačug, postopačev —- in mi gledamo in ne vidimo svoje dolžnosti. Naia dolžnost pa, ne obstoji v solzavem usmiljenju, združenem z zabav- Doplanioa dalje ne omenjs, senlel ljudskegs očesa se zrcali- različne tedanje avstrijske kro-|ljanjem nad moralo. Naša dolž-kam ao vlekli mater božjo, brško- jo vee nianse človeških občutkov: novine, kako ee ta rojatva razde no ns njen stari dom na Sveto mršnjs, ljubosumnost, jezs, loks- ljujejo, je rssvidno, da vzrok ne Goro. Dalje še pravi v piemu, če | voet, nezsupnost, simpatija, než- zakonskih rojstev ni v večji ali | da se zbudi zocialna vest in za nost je mnogo ve^ja, mnogo težja, mnogo dražja. Glavno pa je, bi se peljalo deeet kraljev, da bi nost, ljubav, strset itd. Manjše ns bili napravili kaj Uksgs, ksko važnosti jo hojs, obliks in veli-ps, saj mati božjs jo krsljies ne-1 kost oči, ksjti njih prsvi izrsz je bee in zemljo. Bnaka čaatenja so se j le v onem plamenčku, ki šari dogajala | goniči. Kdor ga prikriva, je ali ŽELEZNIŠKE DRUŽBE SO GLUHE ZA TAKE NASVET*. pod aUro Avstrijo kakor se do- slabič sli ps hinsvec. Zato angle-gajajo danes pod italijanakim re- ški sUriši in učitelji učijo devoj-žimom. V asdnjl vojni smo toliko ke in dečkef naj gledajo vsakemu napredovali, da amo na isti sto- človeku ravno v oči. — Pri pinji kot emo bili pred vojno. pa še vedno velja zastarelo pra-V ksj še dsndsnes ljudstvo ve- vilo, da jo znsk dobre vzgoje turu jo 91 V kos sUregs, črvivegs, di v tem, ds devojke in šene pri lipovegs less, sa katerega ee pu-1 razgovoru s moškimi obrsčsjo U jo duhovni, kdo gs bo imel, ds pogled v tla. Da, celo mnogi mož-bo š njim elepil ljudstvo in si od j« imajo nelepo navado, da med tega pridobival denar. O črvivem razgovorom opazujejo svoje čev-pobarvanem lesu pravijo Uke I lje ali karkoli, da le ne motrijo manjši "nemoralnosti", marveč vest. To je ena velikih nalog na-da eo razlogi v prvi vrsti socisl-|še dobe* nega ln goapodarskega značaja in da igra takozvana "morala" prav podrejeno vlogo, na primer v vojnih čazih ali sicer izjemoma. Tako se je na primer na starem Štajerskem konstatiralo ns 100 porodov 233 nezakonskih, če pa se Materinščina prebivalstva največjih mest Delavski tajnik Daviš je mogoče dobor človek, kajti po njegovem nasvetu bi morale železniške družbe plačevati tako visoko mezdo, da ne krije le življenskih potrebščin, ampak da delavec lahko fte nekaj prihrani Ako bi bile železnice lastnina ameriškega ljudstva, tedaj bi se mogoče dalo izvesti priporočilo delavskega tajnika tudi v eedanjem gospodarskem sistemu. Pravimo mogoče, ker ni garancije, da se izvede njegovo priporočilo, ako so železnice nacionalizirane, niso pa demokratično upravljane. Industrija, ki je privatno kontrolirana, pajie bo ni kdar plačevala tako visoke mezde, da si železničarji fte nekaj prihranijo, ker privatna industrija pograbi vse zase, ksr se da prihraniti. Delavci, ki delajo na železniških progah, so zahtevali, da se jim prizna življenska mezda oeem in Štirideset centov na uro. In kaj so delavci prejeli. Pet in dvajset centov na uro, ali tri in dvajset centov manj, kot je potrebno za življensko mezdo. Ta odlok železniškega delavskega odbora pokazuje, da so železničarji fte daleč proč, da bodo prejemali tako visoko mezdo, da bodo lahko kaj od nje prihranili Ampak tudi železniško vprašanje se da rešiti. Znani ekonomičar Plumb je iadelal načrt sa nacionalizacijo ameriških železnic s demokratično upravo. Ako kongres osvoji njegov načrt ali pa fte boljftega, tedaj bodo storjeni prvi koriti, da bodo železničarji nekega dne tako plačani, da bodo lahko nekaj tudi prihranili Dokler pa ostanejo ameriške železnico pod privatno kontrolo, pa le misliti ni ns to, da bodo železničarji prejemali tako visoke mezde, da lahko od njih kaj prihranijo. Priporočilo delavskega tajnika je sicer (kpo, ampak če ima resno željo, da ee tudi izvode, tedaj mora zagovarjati nacijonaliaadjo ameriških železnic po Plumbovem načrtu, ker če tega ne stori, ostane njegovo priporočilo le navadna pobožna želja. > svojega sogovornika v oči, osobi- neverjetnoetl, da človek kaj Po*|sv< dobnega Še eanjati ne more. Clo- to, ako jo eUrejši in celo imenit-vek ee rodi na enem mestu in na nejšsga sUnu. Tako vedenje bi istem umre. Tak človek ne ve več našega človeka na Angleškem ze-kot kar mu uecpijo v mladih le- 10 slabo označilo. Ravno Uko čud-tih v glavo, sna in miali samo ne pa so tudi madire onih, ki med eno, to kar hočejo drugi, da mi- razgovorom t pogledom iščejo nesli, drugega tudi misliti ne more, vdihnjenja po nebu ali po stropu, ker vsgojitelji ln vsi ki eo mu de- Zelo značilna so tudi usU. jali vzgojo, eo njegovo mleel pri- Najmanjši mlglaj ueten lahko i» krojili Uko, da ee revež ne more ds človekov znsčsj, dvignjeni ps je delila Štajerska ns zgornji nemški in zdolnjl slovenski del, o bilo rssmorjo nepričakovano spremenjeno. Na 100 rojetev na slovenskem Stejerskem jo prišlo 16.3 nesakonzkih, na nemškem šujerekem pa 45.2 nezakonakih tfa nemškem Štajerskem so namreč ženitve ali možitve težje, ker velji precej strogo načelo, da se poeestva podedujejo v celoti in ne delo (takozvana Hofverfas-sung) in dedovanje ne neomejeno, Uko da deea ni enakopravna. duševno osamo*vojiti. radoet. Debelejše uetnice osnaču- V starem kraju so potrebni po- jej0 občuljivo nrav, Unke pa o- duka ln še enkrat poduka. Neob hodno rabijo napredne časopise kot sta Prosveta in ProleUrec in drugi napredni ltati. Rojakom po Zilrušenih državah torej ave-lujrm, da pomagajo k izobrazbi noarečnega ln sapeljanega ljudstva v sUri domovini, ki mu preti Še večje eušenjstvo, sko se ne bo duševno oevobodilo. Pošiljajte jim nepredno .časopisje, vesk med svoje rojske. Vesk ima koga tem in ako mu ne more poee-bej naročiti lleU, naj Istega, ko ga sam prebere, tokoj odpošlje. Jss pošiljam čaaopiae po več številk skope j, kar malo atane. Za tO do 25 številk pošU računi de*vt do 13 eontov. Pišejo mi e hveležnoatjo radi pošiljanja čaaopieov in sat r ju je jo, ds ji tekih šatopiaov potreba.. Rojaki, še vam je torej ksj ss dobrobit oatalih rojakov i stari domovini, naročajte in poči Ijejte jim Čaaopiae. Najboljši dar sanje je dobro čtivo. — a. r. Htroumnost. Tudi smeh je i/.boren tolmač iskrenosti Uhko ps tudi prsdrsnosti, gluposti in hlinje ije. In vendar je današnji moderni človek epoeoben, da vestno prikriva svoje občutke in da svojemu licu ter eelo očem deje popolnoma drag israz nego bi gs po svojem duševnem raspološenju in zaačaju morel imeti. Sicer je ps vendar na človeku še ena stvar, ki gs nsjbolje oznečuje, ji poevečajo najmanj pozornosti; to je uko. človek posebno iena, ki ima povešenc uhlje, je zahrbt ns la opoana- Poeebno se je treba ftuvat onih, ksterih nšeea imajo aa vrhu raašlrjeao obliko tri koU. Po Dsrvinu pomenja to do-generacijo človeške paame in po rre tek aasaj k opičjim pra dedom. Tudi hoja igra veliko ia vsšno v|ogo pri ra spoznavanja ljudskih snačajev. Znsčajna tudi gootekalseija; ako pazljivo motrite kakega človeka, lahko edine njegovo geete zaključujete, jo ajegov poktte i« kak njegove nevede. a. p. j. Pittsburgh. New Tork. (Jugoslovanski oddelek P. L. I. S.) Človek bi mislil, da mesto Pittsburgh vsebuje veliko večji odstotek tujerod-cev in njihovih tukaj rojenih o-trok, kakor na pr. steroslavno ameriško mesto, kot je Boston. Pa ni temu tako. V Bostonu jo od vsega belokožnega prebivalstev le skoraj 25 od|to Ameri-kancev, katerih oba roditelja pta slovenskem ŠUjerskem, ka- ao |e rodita v Združenih državsh-kor tudi v južnem nemškem delu | V Pittaburghu pa je po ljudskem od 1. 1920 odstotno rsz-belokožnega prebivalstva (okrog Gradca samega) pa pre- štetju vladujejo male kmetije in je de- merje itev večja. Zgornja Štajerska po- sledeče: skoraj 22 odsto tujerod zna zato kot etero navado, da ze ^ ljudje ne ženijo rano, pač pa je v navadi občevanje izven zakona. tudi poje vilo v repnbliksneki »tranki, ki je močna. Zaradi tega Jr 'do dvomljivo, da bo eabvenč P rM loga sprejeta. Nekater • "tovaloi administracije izjav 'jsjo, da predloga ne bo sprejo-'«. drogi pa trdijo naaprotno in '^vljnjo, do ee aaaje dobi potrebna večina. Konfersnaa naprednih Nevr Tork, M. T. — V Ročke feUerjevem inštitutu preizkušajo aparat na bolnikih, ki eo v sad njem štadiju plučnioe. Bolnika c ajo v >Sumnsto, ki je osem čev ' ev Široka, oaem čevljev dolgo n deeet čevljev viaoka. Na to is-puste is nsbirslniks kisik v sobo. Samoposebica je, da aluŽijo sa "preizkuševalne zajčke" samo revni ljudje. Kadar se atvar bo-nesc, pa zdravijo z novimi iznajd bami bogate ljudi. V tej tesni čumnatl je ležala bolnica gdč. Ana Oouehe. Zrak v čumnsti je bil prepojen e kisikom. ! Naenkrat je švignila iekra in vaa aoba je bila v plamenu. Ogenj eo pogaeili in bolnico ao našli sežgano na postelji- Časnikarska vest, umerjena sa ; avnost, pripoveduje, da je bol nižka atrežnica videla, kako ae je utrnila iskra. ZakričaU js, vsela jo neko cunjo in je ekušala poga-iti ogenj. Prihiteli eo uslužbenci in jo potegnili is čumnste. Hoteli sb potegniti tudi bolnieo, pa jih e ogenj vrgel nassj. Ta vest aa pojasnjuje vssh vpražanj. Ako jo pričel goreti ki aik v sobi, tedaj je bila vaa čum &ata hkratu v plamenu. In če jo bila bolniška strežnica ob temCj u v aobi, kako ja bilo njo mogočo potegniti ven, bolnieo pa pu stiti notri f Saj jo bila ČumnaU majhna, tako majhna, da ao lahko doeegii tudi bolnieo, ako ao lahko prijeli etrežnico. ŽIMA ZOORKLA V BOLNIŠNICI. Philadelphia, Pa. — Kriet ai u čil in priporočal prohibicije. Na ženitovanju v Kani Oalilejl je oolo vodo spremenil v vino, ko je pošlo vino. OŽlgoeal je pač ljudi, ki niso živeli po božjih zepovedih, poeebno pismarje, pismouke in fsriseje. Nekateri današnji kriatjani razumejo popolnoma drugače njegove nauke. Tako ae je na pr. u-atanovlla Ženska krščanska tem-pereočna unija. Ta unija ao ne briga aa Krietove nauke kot ne pr. da ae delavcem naj ne v trgu jo dnina, aU da ae a tistim ravno tako ravna, ki je prišel pozno na delo, kot z onim, ki je bil prvi na deluvAmpak ta unija krščanskih šen hoče predveem preprečiti uživanje vina, piva in drugih opojnih pijač. Ker je to že prepovedo no po sakonih, so se krščanske Še ne sprsvile ns tobak. Nsjprvo hočejo odprsriti kadenje cigaret, kadar bo to odpravljeno, ee apra vijo na emotke, pipe itd. In to i menujejo krščanako delo. RAZNU Zl NASE ZDRAVJE. SENATOR N1WBBRRY JI ODLOŽIL MANDAT. _ Wsshington, D. O. — Trumsn H. Newberry, senator is Mlchl gane, je odložil avoj mendat. Ob tej priliki je podal daljšo isjsvo, v kateri se pere. Mehika ima 300,000 fašistov? Mežico Citjr, 20. nov. — Vodi-telji fašiatovake organizacije v Mehiki ee hvalijo, da imejo že 800,000 članov največ iz erednjih Htanov. PROSVETA ako dober pokoačevaleč bacilov,1 d ao abirajo okoli Beosnaženlh' Angleški parlament otvorjln. London, 20. nov. — Novi angle ški parlament je bil danes otvor-jen. Klopi liberalcev v zadnjem parlamentu je zaeedla mogočna skupina delavakih poslancev, ki bodo glavna opozicijska strsnks. Neksj je slišsti, da se Asquithovi in - Llojrd Georgejevi liberalci adružijo. Tri dni bo trajalo organiziranje zbornice in prieeganje poelaneev ln v četrtek bo kralj Čital evoj prestolni govor nakar vlada na znani svoj program. De Valera gfosi s "krvavo poplavo". Dublin, 20. nov. — Položaj na Irakom je zopet kaotičen. Erekine Childers, republičanaki voditelj, je bil obaojen na amrt in bo morda še danee ustreljen. De Vslera, predsednik Iraka repubUke, jo ob-javU grožnjo, da bo okeekuciji Childerao aledUa "poplava krvi Valero pravi, da jo angleška vlada velela umoriU Childerao in in Irsks svobodnodržavsks vlada je rabelj v elužbi Anglije, ako is vtii povelje. To jo tako velika sramota sa Irce, da je največjo po plava krvi ne opere, pravi De Valera. VšersJ jo bila rasstrelba mine v Inchichoru, ki jo usmrtila štiri svobodnodržavsks vojake. V Dub-linu je lota vojakov etraljala na demonstrsnto, ki so zahtevali, da ae Marr Mae8winejr izpusti iz je le, v kateri je aa glodovai stavki lo od 4 novembra. Trije civilisti ao bUi ranjeni. Demonstracije je organizirala Delavaka stranka Mary Mae6wiaey, ki so posti že I« dni, je ns smrtni postelji. Nje-aa sestra Aanie jo tudi pričelo s gladovno stavko v protestu« ker jI vlada ao posli obfckaU Marjr umrje Uovak. — Zs smrt človekovo je cela vrsta naj raaličnejših vzrokov. Eden prvih vzrokov jo, da človek umre od starosti; radi oslabsnja in starosti mu odpove organissm in mirno brez vsakih bojev človek u mre. Radi ponesrsčenja, smrtnih udarosv in sploh nenaravne smrti js danes več kot nsravns smrti radi starosti. Os je tudi bole-zen povzročiteljica smrti, o tam piše nek švicarski sdrsvnik svojem lstopisu, ki pravi, da največ smrti povsročijo bolszn vslsd okužsnja, to je 22 odstotkov. V prvi irsti mori tuberkulo-sa vseh organov, predvsem sovo da pljuč, to jo 14.1 odstotka, kar pomeni, da ss ima vsak sedmi človek 44zahvaliti" tubsrkulozi sa uničenje življenja. Vss drugs ku žns bolezni v zsdnjih čssih precej uspsšnsjs zdravijo po eivill-ziranih deželah. Zadnja lsU je mrzlioa pobrala velik odatokek ljudi in napravila u tem izjemo. Veliko smrti povsročijo tifus, ftkrUtinka, spolno bolezni, difte, rija in vnetje pljuč. Toda nobena teh bolezni ne povzroča toliko u-mrljivosti kakor jedka. Za tuber kulozo je največji morilec rsk zs katerim umre B odstotkov lju di. Obolelost človeških organov povzročs smrt v različni meri* Najvsč ljudi umrs, čs zbolijo na pljučsh, teh je 22.6 odstotkov, ns srcu 10, ničcvih 8, možgsnih 4.3, ns Živcih 8 in jetrih 1.7. Najbolj občutljivi so organi, s katsrimi dihamo, dalje s katerimi ae prehranjujemo, ki no morejo apreje-mati hrano in valed tega je pov-zročena smrt po isstrsdsaju. Skoraj ravnotollko žrtev saktsva odpoved organov, ki {alagajo Človeško telo s krvjo, pri Čsmur l-gra glavno ulogo srce. Neverjet-no dosti smrti sahtsva tudi obo-lsnjs živcev, ki so v tesni svesi s možgani. Msfovanjs sok. — Zobosdrsv-niki ,vsdao priporošsjo, da si vsak dan po dvakrat ali trikrst anažimo sobo, to je po vaaki jedi, pri čemur naj se poaluiujem« ščetke in prshu sa čilčsnjs. Ce hočemo dobiti dober sobni prah, navsdno preeej stane, o elabem prahu pa jo marsikdo v dvomih, dsli ni sobem škodljiv. Kot nado-mestilo sobnemu prahu ali kremi prav dobro*aluži navadna voda, ki ji pridamo prav aulo eupe-roksids. Ko povMjemo hrano, ne-dvomno ostanejo mali delci ne sobeh, četudi jih čistimo s sobo-trebcem. Ti deloi krone eo pravo gnosdo sa rasas baktorijs, a jih do sadnjsga lahko odstranimo z omenjeno vodo. Po navadi enaže njo e ščetko niti toliko ne odleže kakor uporabljene čiste vodo s primešanim enperekskUMU, vendar moramo Metko uporabljati da ss as nabere aa sobo oni ka ki je tudi torišče neštetih bacilov in povzroča, da zobje pri čeajaje gniti. Zobje V elabem eta nja. Is enkrat prične gaiti, gni jejo hitro in od um prihaja mar sikatera kolesen, ds bi človek tega ne prilakovol. Z gnilimi ki navadao Udi povzročajo kade bolečine, ae mm Uke uspešno žvečiti brane In kot režvolena, dajo želod, on uUko več posla. da je makro-ji. Napenjanja želodec. Id v adravem otanja ae pusti naprej aikake brane aoprvbavljeae. pe js aeodopokso ter povsrois rasne notroaje boksa* kot aa želodca ledvicah itd. — Sadje je ob. Poeebno klela jabolka, če jih dolgo žvečimo la njih eok doee še res praznine okoli aobov, umorijo bakterije do poslednje- — [»roletercu ni mogoče plačevati dragih aobosdrsvnikov | njo sob, plombirsnje in drugo | negovanje, ssto je Uliko bolj pri-] poročljlvo, da el drži usU vedno snažna, kar vreme jako malo Ir aa, še jih Čieti redno. Snežen, zob vaaki dan dvakrat je na; boljši sobosdravnik, četudi ee pt tem poslužujete lo čiste vode ii do posne etarosti boste lahko o ireaili sobe sdrsvs. Učinkovanje seruma soper dif-torijo. — Pred časom je bila dif-terija ena najbolj grosnik bolssni j otrok, ksteri je malone vssk bolnik podlegel. Odksr pa ao iznažli zdravilo aa to bolezen, namreč-, ds krvna voda na difteriji bolnih žtvsll, če ee jo uporablja kot ee-rum ss eepljenjo, od tedaj je ■treh pred to atrašno davilko o-trok polegel. Zdravniki poroče-jo, da odkar ao iznašli to ocpllno sredstvo, dlfterija v Ameriki si-oor ni polegla, toda eedsj umre eamo Četrti del toliko otrok kot jih je umrlo pred uporabljenjem seruma. Čimprej' obolelega otroka dobijo sdravniki v roks in mu vcepijo serum, toliko milsjšs js bolsssn. Kskorhitro pričns otrok tožiti, da ga bilo v grlu in js videti v osadju ust pri grlu sivo bole pege, Ukoj je treba sdrsvni-škega sveta. Zdravi, ki ao prišli v dotiko s bolniki na difteriji, ss morajo podvreči cepljenju, kar sslo omeji rasširjenjs bolssni U-činka na kako drugo obolelost serum nima. Ako oeplenee toži, da mu hudo bije sros sli ima kako bolečine v prsih, ni to poele-dlea cepljenja temveč dlfterije Slsfsssks Narodna UrtM>dim A apvilA i c » nu 11 tnaic GLAVNI STAN. SSS7-SS Podporna Jednots lakaro. IT. J..IJ. tSOT * 4rt««i III...«... LAWNDALE A VB., CHICAGO, ILLINOIS, UvrŠcvalni odbor t UPBAVNL ODSEK, ilk Vlaaaat C«lab*r. Mdpr*d»*dnik Andre« Vldrlab, a. P. Mi 4pravtW. ataitU raTp Mina. POROTNI ODSEK Uadararaad. e~daad.tk. 40? W. N.y S».. Sprl«|fi.W, Iti., Martla 'M- BOLNIŠKI ODSCKt OSREDNJE OKROtJE. RU« N*v»b. ^rsdtedolk, ZS87-S0 S. Uvadala Av« Cbleasa»|C- ■ VZHODNO OKROtJE i J.«ob Aaibr•M. Sa« UC, Mm« R«». Ra. ' JoKn Gr*telj, 14SSI Ava.. Clt^U.4, O. ZAPADNO OKROUEi A.to. Snlar, Bok 104, OrM*. Kaa*., a* }«s"*I»w. Maa Mar«. Baa ISS, B«KI. Mlaa.. m Mika t»a*i. S4S3 S. Wla«ba«tav St., M«rray, Ulab. s I *" Nadsorni odbori ' Frank Zalta. »rW*adalk. 8114 I*. Cr.wfor4 Ava., CbUta«, IIU fr«ab 1-r.l!SOO KJSTAve.. Clavelaad. O. Wt|Uaai SilUr. Uot It. Clair St, ClavaUad, OAla. Združitveni odbor: Predaečblhi Frank Alaft. StS4 U. Cra-lard Ava., CbUfa«. IU. Jalba Ova«, SSSS W. Mifitn Ckl^ao ll Skuk, 1101 S. SSrd St., ClavaUad, Obla. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. A Kara, SSOS St. Clair Av., CU«alaad. O. POEORI—K*ra*|mn4«a«a B §1 odborniki, M dalaja v glavaaai arad«, »• vrli ubol«i VSA PISMA, U se »aaaieJa m »aale al. pradMdalka .a aa«lavei -radučahm S. N. P. J., lOST-SS Sa. Uwadale Ara., CblaaSa, IU. VSS ZADEVI BOLNIŠKE PODPORE SS NASLOVE, BaloUka taj. niitv« S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uw»4al. Ar... Cklaaga IU. DSNARNB POSIUATVE IN »TVARI. M ae la jodna«« rabla «a aaalavai Tajalitv« S. N. P. J* SSST^IS Sa. Lawts- ^ * VSE^ZADEVS V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI .a »alSJaJa aa Mlari Blasajalitre S. N. P. J., »887-»B Sa. Lawo4ele Ava., Cklaaga, lil. Vse »rttašba .ladaaa.Ura.ja v «1.1.rri.r.1.«. UUrm ss naj pelSHe Wh Zalta.. praLadalb. ^b«ra, čloar aaaUv J« at*raj. Val aa gl. o^.t.1 «lsek .uj *.«II).J. aa miIm. J^. U.dee- A, 40¥ W. Har »t.. •sri.sflelA IU. . ; Val 4m1«I I. 4r.fl tplal, aaamaua, aiU«i, Mr^.Ua I. .el.b »m br t v svLTJaslla^ldiMit.. .ai - r^Uja M ...l.r, "Pr^raU", 8887-88 i Lewadala Ava^ Cklaaja, IU. OUsU pH otrodh. - Gliste se navsdno neškodljivi problvalei človeškega teieea. Kakor pa bo- daj poročajo is Španije, so pogosto povsrolitsljieo hude naduhe. Ko so so otroci igr*li ns essti as jo V nekem kraju pogosto pripetilo, ds so mod igrsnjem nenado-as pričeli hudo ksšljati ia polo-tU ss jih je nekak krč, da niso mogli priti do saps. Ta pojav so pripisovali sitnim glisUm, ln ros, ko so otrooi prejeli od sdrsvnllui bonbončke soper glisto ter nadleinio oprostili, nonoksl jih jo vsak krč, lahko so dihali in nihče ni več kašljal. O glistah torsj ne smemo soditi, da so vedno neškodljive, temveč vedno gledati da ss odstranijo od telssa. Živi tuborkulosai bacili kot sdravllo. — Kot sadnja nada rešitev jetičnega človeka, ki ss nahaja že v slsbem stanju in ga imajo v posebnih bolnlžnicah ss jstilns Is v zadnjem oddelku, je poizkus zdrsvljenjs 8 živimi tuberkuloznimi bacili drugegs Človeka ali goveda. Profesor H- Sel-ter v Kocnlgsbergu je mnogo krat napravil polskus s uporsb ljanjsm živih tubsrknlosnih ba cilov in podajs v/ Zdravniškem tednika, ki ishsjs v Nemčiji, po ročilo, ds js trsba nsdsljevsti proučevanjem toga adrsvils. Po mnenju Seltorjs, bi so dalo s živi-mi tubsrkulosnimi bacili uepelno zdraviti bolnika, ako ae mu vea Bnod prsno kožo serum v ne preveliki množini. , Vaeaanl živ baaill eo nekak protietrop sa ss sUrans bseile v teleeu, ki ss msd ssboj unlčujsjo in Uko jo zmsnjlsns sli odprsvljens njih mol na okužsvsnjs drugih Is zdrsvih delov teless. SelUr ss je posluževsl toga seruma ia neka urim bolnikom js šlo ns boljša Ds bi poizkuzno zdrsvilo škodo valo na bolnikovo stanje, toga a bilo opaziti. | Pobijanje rumeno mrslios to malarije s pomočjo Hb. — Od znSnegs oljnsgs magneta v Ame riki ustonovljsn inštitut ss zdravljenje po imenu "Roekefel-ler Foundation" jo sadnjs leta proučeval na sapadnsm obrežja Juine Amerike izbruhlo mrzlico, ki je bila potlačena leta 1920, na-alednje loto pa je zopet prtlela rasesjati m*d Umkejšnjlm pre bivalatvom. Tja jo šla skapeŠIsi-ja. kl ee je suiogo prizadevala, ds uniči U kruto bolessn, poeebno njene rssnslslos posebne vrste komer je (Htegomys). Ko no sredstvo so unišsvaajs komar-jevih jajšec In lilink so bile ribo, kl so jih nalovili In prenedi v nekatere hranilnike sa vodo oolo W> 780.000 Pri Ukib nabiral-nitih eo oe eeveda sbirsli tudi komarji, ki pa so jib ribe pridao a nlAevsle ia od mesece joUjs 1912 Is al bilo elišetl o aobeaeai s|tt. če ju rua^ne mrzlice vai. V dotič nih krajih ni bil« drugega erad-stvs sa kamarjev, ki rtamoua m anolija t novem vojnem paktu. (Nadaljevanje s prve strani.) To so doslsj snsnl pogoji Angll-s in Frsncljs jih bo podpirsls sa dobro osno. Vsč ko tri Isto js Anglija drla-Frsncljo na usdl glsde odškod-ninsksgs pritiska na Nsmčijo, Francija je pa »drlala Anglijo glede politike na Bližnjem vaho du. Ko je Llojrd Oeorge padel, je takoj uplhal drugi vster. Njegov naalednik Bonar Law je ispustil usdo in dejal Polnoarejui "Daj aam ,kar ml hočemo in ti imej, kar Francija hoče." V soboto je prftel lord Curson v Psris s quid pro quo — in pogod ba js bils sklenjene. Franolja ima sdsj proste roke, ds lshko pesti Nemčijo kolikor hoče in Anglije ms prosto roks, ds lshko pesti Turčijo. Obems n nsjbrž pridruži lo Ualija. Angle&ki reparacijah! delegat John Brsdbury je bil že obveščen, da naj podpire zahteve Frsneije glede nemšku odškodnine do ekrsjne meje. Laussnne, Avics, 20. nov. —• Polncsre, Curzon iti Museolini so dosoffli preliminsrtil sporszum gls-ds skupnegs progrsma, kl ga predlože Anglije, Prsncijs in lU lija na mirovni konfsrstiei s Turki. Mussolini je čsksl Poinesrsjs ln Carsons v Territeta. Ko je preje telefonično poročilo Is Lozsns, ds ga Poinoare in Curson vsbits tjs na sssUnek. Mussolini js odgovoril, da morsts onsdvs priti v Tsrritct In prišla ata s poeehuim vlakom. Vsi trije ao potem obedovali v hotelu in ae pogovarjali turških problemih. Muaaollni je dejal, da ga bodočnoet It eli je ln entente bolj sanims kakor Turčija i aahteval je abeolutno enako« pravnoet Italijo v ententi. Curson nI s sno samo beeedieo omenil Isprasnltvs Carigrada ia ožine. To anačl, da bo Anglija ssbtevsls trsjno okupseljo Dsr* dansl pod ksmoflsžo lige nerodov, iste rs js pod kontrolo Vsllks Britanije. Naročita "Prosvsto" sorodniku sli prijatelju domovini. ISOEM SLUŽKINJO v etarosti od 35 do 40 let, )iol za varuhinjo petim mladoletnim otrokom, starim od I do tt let Plača po dogovoru. Ketero veeeli, naj ss Ukoj prijsvi ns naslov; John Zdollek, Bos 571, Maynerd, Ohio. (Adv.) vaiomn v stari Pravi importiranl automa-tični rovolvor. aU Kal i bar 32 Nar«>M MrUvar. li"/*K*'* kfbl u M tak« inM Cjplt.fi M M«, p^isfs« isi^ss§ MjBBjpMank L teJtor^SL fcf4»J M« M •aU W IpMar r#. au II«. n paiil|al»MM 14 ti ,a ■ , Jj/ * ' • • Vsslsj, ksdar ssm prills jsz k nji, ali ona k nam, imela je kaj o starcu toiiti, ali sa vee cvet ne bi ee bila od njega ločila. Enkrat pa jo-je v etroh pripravil. 8el ee je epet Isprchajati in erečal onega ananea, ko je iel no Krkonoi-ke gore. Nagovoril ga je, nej gre I njim tak, kakorlen je bil. — Suzane čeke, čaka, go»pode ni; priila je noč, njega le ni. Prite klo je k nem veo preplašene, pla-kala je in imeli smo t njo, kaj o-previti. Zjutraj stoprov je svedels, ds je odiel; to je počenjala in w dila ee nanj, da je bila groza. Se le ieeti dan je prild ,eli ena mu je veek den kuhala jufino in večerjo. — Ko je bil doara, pritekle je k nam in povedalo i No glejte, to je tako, ko eem ga prijelo, odgovoril asi je: No, no, ne kričite, iel aem se letat, in pomudil se no SneŽki, zato nisem mogel precej priti. Enkret nem je prinesla nekaj knjig in povedalo, da je to njen starec spisal, naj Čitamo. Pokojni moj Jarij je anol dobro či-tati. čital je tedaj, ali mi nismo tege prev nič umeli; tudi verze je delal, pa le teh niemo umeli, to vee je bilo visoko p^sno« Buza-ne pa je rekla: "No, to je ssto, ker ee mu v glsvi foeto!'b jUt ljudje v meetu ao ga selo čielgli, in veekdo je govoril, da oje go v razum presega nai um." ■ , • ■ "Jaz eem kekor ta Suzana," reče Zelike; "prav nič ne maram za učenoeti, katerih ne morem u-meti. Ko zlilim lepo prepevati in vae, bebice, pripovedovati, to mi je ljubic od vsega modrovanja^— Ali ste eliiali pesem, kstero jc zložile Meta a Orne goret" -"Mila deklica, meni poevetne pesni več ne gredo po glavL tudi se več mnogo ne menim sanje; le eo minili tisti čeei, bo sem za pesmico na vae tekla, sdaj pojem le pobožne," odgovori bebice. "Kaka pa je, Zelikof" vprašate Lenčika in BarbikS. — "No počakajte; že veji neučim, začenja SC: "Drobna ptica priletela, na drevesu je eepelo." — "Moral mi jo denee, ko k vem pridem, zapeti," obrne ze Jekob ne voz. — "Ce hočei, dvakret. Bile emo na tlaki ne graščinskem travniku, prišla je tudi Meto, in ko emo počivale pod brdom, rele JoitOve Anica: "Mete .zloži nam pocenit" — Meta je melo pomislila, pa ee je zasmi jala in saČela peti: "Drobna ptica prileteli, no dre-veSu je čepela: deklici zaljubljeni, lice dan na dan bledi!" 4niea po ee je zato skoraj rasjesila, mislila je, da to na njo leti; ip .ve-ste, da ima Tomaža, dO ,j% nevesta. Ko pa je Meta capastys, ds jo je to spcklo, brzo je Složils dru- " Molči, molči, drobne ptiea, uganjaj Sal, lažnlca; imam zo ličice, pe sem ti zaljubljena 1" prav, prav všeč nam je bila in nepev je bil t^ko lep in mil! ŽCr-novske deklice bodo poslušale, o-ne jc še ne znajo," reče Zalika. Lenčika in Barbika eto poskušali novo peeen, ko je voz drdrel mimo gradu. Pred vreti je sUl noj-mlejši sluge v črni obleki, mršev mledenič srednje poetavc; s eno roko je gledil črno brado, palec druge roke je imel v zlati verižici, ki mu je vieela krog vrata, da eo se mu videli na prsih svitli prstonki (Delje prihodnjič.) zadovoljna, žencf" Ona potegne črno kito nasmehne ee, pokloni ee vo in odgovori: "Sem,*o gospodar." Tedej vstane strelni starec in molčeč ee prikloni pred ženo. Žene pa ae mu je odsmehnila do, da ee to vprašanje prijatelj.! n vsi kralji, knezi in vojskovod- *ko uredi. — Sedaj objavlja Ij. je; pa. tudi vsi ostali otroci, ki sou?» narodov v svojem , >ili tu, so gledali to mater in se f' Rčaumd mensuel des travaux ds . 1 lin KnAi^fo VnJinn«" --__ Maksim Oorki: Ivan Erazesi Tatenbah. Historičen roman Is 17. veko slovenske sgodovins. Josip Jurčič. (Daljo.) . To se ji je s delo s njenege, ned nevednim šenetvom vzvišenega st si išče, (ketero soditi ni nalog pripovedovelčev), dovoljeno, di, celo uko-seno. Teko je bil grof Ivan Erasem Tatenbah pogosto vabljen gost na Zrinjakega grad Cekevea, oli no grad Zrinjekege prijatelja Lokatellja, na Lepšieo, kjer eo ge počed pridobivali. Dali so mu todi v njegovo okolico ljudi, keteri eo bili popol-noma poučeni in so prevssll nslog Tstenbehs vneti sa skrajne namere, ketere je Imele ssrts. Imene teh eo: Vnkovečki, prej stotnik hrveških etrelcev, poslanec Zrinjskege, kopiten Kaldi, Zrinjakega nedkonjer Rudolfi, ln več drugih. Ti eo pridobili tudi Tetenbehovege tejnika Beltezar-je Riblje. Predno je Erazem Tetenbeh vedel, keko, bil Je v zaroto zapleten; miael, ime evoje oelevljeno imeti, oblest svojo, bogestvo poveličatl, ali — eelo — morebiti — vledershl prestol aeeeetil — Komu v oni dobi bi ta miael ne bile leekele! V nekem veselem društvu v Lepilni, pri grofu 1x>ketellju, podpisel je bil Tetenbeh tako imenovano "ligo", to je pismo, v katerem ae je za vesel zarotnike z vsemi pomočki podporeti in ne Štejrrakem Slovenskem, noter do Nemškege Oradea pripravljati tla se upor. Ne pomoč ao mu bili zgoraj imenovani možje: Vukovačhl, Keldl, Rudolfi, Ribelj. Tretje poglavje. Pesem slovenskih upornikov 1. 1635: "Le vkup, le vkup uboge gmejae." Juri Gornik (v nemških kronistih tedenjega časa n. pr. v oatanhlh morlborshsga arhiva ee oo-hsjs njegovo Ime spečeno v ime i Gurnlgg) je bil veliki viničer. ali hahor eo ge delevei in moli kmetje okoli imenoveli "major" (prietav) v veli-kem vinograda, katerega ja Erazem Tetanbah imet v Vleovljch, vinski goriel oa Pohorju hUsu Slovenske Bistrice. Bil je petdesetleten mož, vi-eok in krepeh. De d je bil eem slogo, js ravnal ostro s delavel ia kmeti, ki eo morell tlako delati njegovemu goepadu. Pri tem pe tik in neagovo-ren; vedel je o samem sebi, da more človeka iko-d it i tudi ena baeede. On ni ljobil nihoger. in njo-gs nihče — rason edine njegove hčere, nejtepie dehliee pod faro Sv. llenčeala, kakor ja ondotnl narodno slavonski govor krstil čeikege svetnika Veelava, aH Večesleva. kateremu no čoai Jc tam eerkev zidano ob času, ko ao čeki pod Otokorjem (predno jih js *nd»" Habsburški »nagel aa Mora vakem polju) fcknšal. oblast dobiti in otrditi d tudi oo Hlovenokem Juri Oornik torej ja btl lepega dne evgurta meseca L 1 m. v velikih shrbeh io opraviti ja Imel okoli gosposke hiše v vinogradu toliko, do si je želel danes imeti štiri roke. V jutru mu je bil namreč posel Is bližnjega Račjega grSde, kjer je tsčss bival njegov goepoder, mogočni grof To-tenbeh, prinesel poročilo, ds se popoldne eli proti večeru več gospode in veljevnih mož zbere v vV nogredski gosposki hiši, med temi grof ssm. Ukazano mu je bilo pripraviti vee, ker je za pogošče-nje potrebno. Jurju Gorniku se je to sicer, ker nenevadno, sdelo čudno, zakaj ob tem česu, ko niti grosdje l4 zrelo, ni bil običej, de bi prihajala goepode. Da, poslednje dve leti niti jeeeni "v branje" ni bilo nikogar. Samo pisar eli tajnik grofov, mladi Baltazar Ribelj, ta je prihejel. Te peč mnogopot. Vfcč-krat ko ni bilo zaredi gospodsrstvs in računov čieto nič trebe. A Juri Oornik, eter posnsvste4 sveta in ljudi, je vedel dobro, da grofov plear Baltazar Ribelj prihaja — zaradi njegove hčero Marijenice. Denee pe ni utegnil ugibeti, zekej pride več goepode. Trebelo je v kleti store pojčevine ome-sti, sebe oenožiti, posodo pripreviti, misliti zo jčd, okoli klše in vinogredov odstreniti ncrednostl. " Popoldne je bilo precej vee prirejeno. Merljivo je Gorniku in njegovim ljudem pomegolo hčerke, lepo Marijenice. Zenjo je bilo v sobeh, v kuhinji in kleti še dosti dele. Vender ko je oče videl, de se bliže ure, ob keteri imajo priti viaokl gostje, ukeže hčeri, de morg ss dsnes od hiša štren!, in sicer v melo viničereko kočo, ki je. dva streljajo od gosposke vinogradne hiše stala a* gori, vrhu vloogrede. « Merijenica ee je veeelile videti krecao gosposko drušbo. Ko eo bili zednjič tu, je bila o^ še nspol dete, in vender eo bili prijazni ž njo, to in oni goepod jo je prijel sa obredek ia kvalil nje« ne lepe oči, rumene lese in prerokoval, da Vhode lepo dekle". In keko lepo eo bili oblečeni! A denes jI oče ne pusti, do bi vee to gledalo I Posebno p« enega je želelo videti med ojisd, lo todi tege oče oe dovoljuje! Steri Gomik ee HI del prodtl, ena beaedo pri njem je bilo volja, ka-tori ee octevljeti aihče ni mogel, homor je imd on ohaaovati. Solze v očeh, a brez ugovore ee je morala mlada deklice eeliti v viničereko kočo, kjet nevedno ni prebivel nihče. Solone .je popoldne elelo še vieoke, ko ao jeli od raznih strani poaamtš ali pe dva, po trije vhop prihajati goetje. Bilo je več dohovnikov io obliijo, od Bv. Martina na Pohorja, ia Ttnj, od 8v. Beočede s Poljshave, Prihove L t, d. ltaaen njih je bilo prišle tadi županov in evobodnlb kmetov e Pohorja io e Ptajekege polja. Videlo ae je, de drag se dragege ai vedel, vsi vknp pa oi-eo posneli vsroka, aakaj eo povabljeni. Stikali oo torej glove, ogibali in v glavni reči morebiti uge- «K Kmala se nJim pride grof Ereoem Tstenbah (Dalje prihodnji«.) mjn (Konce.) Žena mu odgovori i "No mojem potu eem naletela ssseo na eno morje; na njem je bilo veliko otokov in riberekih čolnov. Kadar pa se išče ono, kor srce ljabi, tedej ve je na morju vedno ugoden veter. Onim, ki eo rojeni ob morski obali, je lahko preplaveti reke. In planine t Jas jih nieem videle. . . Če eem na poti zadele na gozdove t Sem, toda hitro sem jih prešla. V gozdovih eem srečevala divje preiiče, medvede, riee in divje bike z upognjenimi rogovi; dvakrat aem srečale tudi penterja, ki me je ravno tako gledal, kekor me daj Ti gledal, toda vssks sver lom erce; jss Hm jim govorils, kakor sedsj Tebi govorim in vse zveri so verjele, de eem meti in so me pustile, ker ao imele usmiljenje do mcnel Kaj ne več, da živali revno tako ljubijo in rov no tgko braaijo življenje in evo-t>odo svoje dece, kakor mit" "Prav imaš, žena!" — reče Ti mur. "Čeeto ljubijo živeli dl-nejše in vstrejnejše od ljudi." Ona nadaljuje ko otrok, ker vsaka mati je v svoji duši stokraten otrok. 'Iffc ' . "Ljudje so vedno le deoa svojih meter. Veekdo imenuje kot svojo eno meter, po 1 Tebe, človek jc rodile ženel Ti moreš te ji i Boge, ne moreš ps tajiti mate re. . . Vrni mi moje dete, ker jaz sem mati in moje srce ge eahte-val" Strašni razdiralec meet, hromi Timar-Ouguran, nagne glavo na prea. • Daljši čas je molčal, nato pa se okrene k prisotnim in reče: "Men tcugri kull Timurl Jez slugs Božji, Timur, Vsm rečem ker je prevo. Glejte I Mnogo let sem že preživel in le polnih tri deeet let ne odnehujem, de e to roko rešim smrti njeno žrtev, ker mi je ugrabila mojega Džegengi ra, solnce mojege življenje, luč mojih oči I Kreljestva in mesta so se borila s menoj, tods nikdsr in nikjer ni imel v mojih očeh človek keko vrednost; nikder in ni-coli nieem znal, kdo jo on in ka >om srečel ns svojem potn. Ko sem prcrmsgel Bejarita jas, Timur, sem mu dejal: "O Bajezit Več ko jeeno je, da ima Bog zelo zlebo mnenje o državah in o ljudeh. Poglej eemo one, katerim je dal oblaet nad ljudmi; ti d gr-bsst, jas ps sem hrom. Taho sem mu tadsj dejel, ko eo ge vkova-nega v verigeh pripeljali pred me n ko ee je zrušil pod peso tek verig. Teko eem ma govoril v njegovi ncereči in čutil eem, da življenje grenko kakor pelin, ki srsete is rssvslin. ■Jas, bo|ji sluga, Timur, Vam pravim, kar je pravo 1 Glejte, tu pred menoj eedi žena, kakršnih je brca števila; toda ona je pra budila v meni čuetve, sa katere doeedaj še nieem znal Ono govori omoI kakor aebi enakemu. Ona ne proei, temveč zakteve. In daj vidim, aakaj je to žensko ko močna; ooo ljubi in ie ljubezni Je eposnsls, de je njeno delo živ-ljenehe iskre, ki ne more poatatl plamen sa mnoge veke. Mer niso bili vei proroki otroci, omr niso vd junaki eiebotni in brezmo*n ljudje! O Džemangir luč mojih oč mogoče je bilo so Tebe dobčeoo do daš m ml ji toplota, da eeješ srečo, a jas eem jo s obilno krvjo gnojil, de je poetala maetaa io plodno. . . .*' Dolgo ostane samišljen Bič sveto. Ia Aele kaaneje {spregovori: "Jas bošji sluga, Timur, Vam pravim, kar je prave t Tri eto ko-ajealkav ee noj takoj pada v vee moje delel« In noj najdejo sina te Iste. Ooo po noj ostane tu, da šoka s menoj, dokler na prinesejo njega. Tistega, ki ml oa evojem jej nasmeh o veG. • • • Kar je tu povedano, jc božja resnica; vsake beseda je resnična; naše matere vedo to: vprašajte jih, pa vam bodo odgovorile: "Ree je. Vse to je suha resnica; me smo močnejše od smrti, me, ki dajemo cvetu nepreeteno pesnike, modrijane in junake: me emo one, ki eejemo setev, is katere nikne ono, e čemur ee evet ..ponaša." NK IZ »SUM. naj bi se 'odcepilo 0J naše države 26 obmejnih občin ^ mod njimi tudi Dolnja LendIrt — a 17,000 prebivalci, med nkj mi 7000 Slovenci, ter zopet pri klopi 1 o Madžarski. — Liga nam. dov j« imela nalog, naj duje mod našo in madžarsko vi* i Rezultati letošnje letve. Po podatkih komisije, ki jih jc »oljedelsko ministrstvo poslalo >o državi ▼ svrho čim . točnejše ugotovitve uspehov letošnje žetve, je isdslo poljedelsko ministrstvo sledečo cenitev žetve: pšenica 118.000 vagbnov, ječmen 26.-014, oves 81.394, rž 11.278 in koruzo 247.768 vagonov. V teh številkah podatki pasivnih pokrajin niso zapopadeni. Potreba v celi državi znaša: pšenice 103.894 vagonov, ječmena -17,455, ovaa 28.985, rži 2418, koruze 181.487 vagonov* Preostanek letošnje že-uve za izvoz bi torej snešal: pšenice 14.323 vagonov, ječmena 8559, ovsa 7609, rži 8869 in koruze 66.626 vagonov. K temu pride še preostanek lanske žetve, in sicer n^jmenj 12.800 vagonov pšenice ter 38.185 vegonov koruze. Država bo imela torej vsaj 150. 000 vagonov žitaric za izvoz. Stetistični urad v Zagrebu jc izdelel prve podatke o uspehih letošnje žetve v Hrvatski in Slavoniji. Po teh podatkih se je pridelalo leta 1922 (v oklepajih pri mera e povprečnim pridelkom 1906 do 1910) vegonov: župani-ja liško-kravska 1465 (2144), mo-druška reška 911 (1319), zagrebška 8045 (4605), varaždinska 1618 (1941), bjeloverska 5289 (6436), požeška 4778 (5945), viro vitiške 11,511 (11.472), sremska 12,520 (18,000). — Skupaj > torej 41,711 (51,870) vagonov. Primanj kljaj znaša okoli 20 čdstotkov. Bclgrajaka "Epoha" je priob čila pisma kraljeviča Jurija, i katerem je te ostro napadel avo jege brata. Ker je domneval kra ljcvič Jurij da bo list zaplenjen, jc kupil 200 izvodov "Epohe" ter jih rezdelil med narodne po slence. Vlada je sklenila, da bo kraljeviču Juriju odvzela vse pravice in privilegije ki jih uživa kot član dvora. V Subotici so obsodili na štiri leta .težke ječe služkinjo Marijo Garlice, ker je izvršila 17 razli čnih tatvin* Oškodovala je stran ke za več tisoč dinarjev. Služki nje jc žrtev kapitaliztičnega si stenic. Domači izum zrakoplova brez motorja. Stjepen Horni, pilot Novem Sadu je izumil zrekoplov brez motorje, s katerim je napra vil že nešteto poizkusov, ki pa so se mu vsi obnesli. Svoj aperet je sestavil s pomočjo inženirja Ru žičke. Horni se je odločil prirediti poizkuse v Zagrebu, ker ho če zainteresirati zs evoj izum i svrho finencirenje evoje delovni ee, temošnje industrijske kroge V bolgrajsU mestni klavnici so se 8. nov. stepli mesarski pomočniki. 181etni Ljubomir Milo eevljevič je pri tem pretepu ze klel evojege toveriša lOletnegs Sevo Redosaljeviča. Samomori so ss v Sloveniji ze lo pomnožili. Lete 1921, ee je u-smrtilo 120 oseb. Od teh sč je 53 obesilo, 38 ustrelilo, 18 pe utopilo. Tri eo se zeklele, tri ivrgle pod vlek, dvoje pa eejih je Zastrupilo. Nad Splitom se je 2A. oktobra utrgel oblek, ki je poplevil vse mestne uliee. Vode je tekle po njik v potokih. O ogromnih povodnjih poročejo nedelje is Vojvodine, hjer sta isetopili Doneve in Tise. Vse polja in njive eo u-ničenc. Skoda je nepreoenjljlve. Meje V Prekmarju. Z merodej-oe strani se nem poroča: Ko eo ee poeta**ljali v Prekmarju mejniki proti Madžarski in tudi večkrat pozneje, eo ss širile po Prek-murja vesti, de bo precejšen del tege nelege ozemlje prideljea zopet Medlerskl. V re«niei j« stavila razmejitvene komisija — kljub protesta našega delegata tok predlog Ligi narodov. Po Um Soeičte des Nations'- zHnJ?!? september, da s« kljub vsem na. I porom ni posrečilo doseči med o. >ema državama sporazuma, po ka. terem bi se popravila meja. Nai» I država, da je bila eicer priprav. Ijena dovoliti neko malo korek. turo, pa le proti primerni kom. penzaciji na drugem mestu. Mad.i žarska pa je izjavila, da dovoli zahtevano kompenzacijo, toda Uj ako ter tyaša država podvrže raz. sodbi Lige narodov glede Prek. murja. — Liga narodov je Bpr«J videla, da je vsako nadaljno po. sredo ven je brezplodno in je te eporočila konferenci poslanikov v Parizu. S tem je vpraSanje me. ja v Prekmurju v dosedanjem obsegu ostane pri nas, mejniki s« ne bodo več prestavljali. ▼ Ljubljani so pripravili r Ljudski posojilnici stanovanje zs dr. ŠUšteršiča, ki se te dni vrna v Jugoslavijo iz Woltersa na Ti. rolzkem. V klerikalnih krogih vlada zaradi njegovega prihode velika napetost. Med Češkoslovaško ln Jugoila. vijo se je dosegel valutni dogo. vor, ki bo omogočil stabilizacijo dinarja in čeSkoslovafike krone. V političnih krogih si ie manejo roke, češ, da je gospodarski problem že rešen. Opetovano smo že povdarjali, da ne verujemo do-] sti v umetne -načine ustaljenj|-| valute, pač pa da verujemo v or.l genizacijo dela, ki se bo moralsj pokazati na vseli koncih in krs>»| jih. V Pulju zo napadli fašisti ude. ležence občnega zbora "Posojil,! niče v Pulju" ter jih neusmilje. no pretepli. Več oseb je bilo težko ranjenih. Fašistovski teror jtJ nepopisen. ^ Za kuhanje piva doma imamo v zalogi slad. hmelj, sladkor in vse druge potrebščine. Poskunite m se prepričajte, da je doma pri nai, kuhani vedno le naj bolj ii in naje«, nejšl. Dobiti je tudi zbirko sodo*, steklenic in raznih loncev, itd. ■ Ml vam dostavimo naročilo po po, ftti, točno v vse krsje. Grocerijam, sladčičarjem In v pr», dajalne ielesnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite p« informacije na: ■ FRANK OGLAR, 0401 9up«ri«r Arnsa, Cl«v«lsnd, a Kakor druga leta bodete gotovo tudi letoa poslali svojcem primerno denarno darilo u božič. - Naša banka pošilja denar t stari kraj hitro, zanesljivo in po nizki ceni. Pole« tega ]• letos storila še posebne odredbe, da bodo božične denarne pošiljatve točno doatsvljene. Prejemniki dobe densr ns svoji domači polti bres vsake ga odbitka. Ako pa ste namenjeni poto vati sa božič v stari kraj, tedaj ae poeluiite naie bank«, ako hočete biti točno postrs-šenL Za nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO Znkrajiok & Cošark, 70 — Otk A*«., N«w Y«rk,N.Y. 3«nfihJllne umu VOCMJA v Juooeuavuo ^ HcMjSSII | ON ................{, MrtCM «mS. wmi «■ T. tTmS**^ * ** Sar s« S*«*1 w ni Mfc O« s tlaktm *» O«w • M (Mhrijt trn fu* m >Ksa».a> r1, 1 irtstjsrs z 2 flisol t0>0mSeSir«ss