Macher Wlchndlati. ^ ■sU ^ ^ zlc ik32 ■ | : Ar. III. ■I' % * F ✓JN. ^ ^ithnlt: 17. Antwortschreiben des heil. Baters auf die Adresse der österr. Bischöfe. j> . — 18.—IV. Bischöfliches Schreiben an den Clerus. 1889. f 7. Litterae Sanctissimi Domini Nostri Leonis PF. XIII. ad Episcopos Austriae. LEO PP. XIII. Dilecti Filii Nostri. Venerabiles Fratres, Salutem et Apostolieam Benedictionem. Res inter adVersas quibus premiinur haucl levi Nobis solatio semper fuit eorum dilectio, quos arctius prae eeteris iungit Nobiscum caritas tratenli nominis, et pastoralis muneris siiui-litudo. Imprimis vero delectati suinus eoriun studiis, qui per varias orbis regiones, litteris communiter ad Nos datis, testati sunt se ingenti ad sensu excipere querelas Nostras de laesis iuribus Apostolicae tiedis, se Übeltätern eins tueri et vindicare praesidia, quibus eam munierat tidelium pietas, consensio supre-morum principum ac providentia Dei. Exhine perspicitis, Dilecti Filii Nostri, et Venerabiles Fratres, quam gratae Nobis litterae extiterint coniunctis studiis a Vobis datae, quibus diserte ea pi ae Vobis tulistis, quae jam plu-rimi in Episcopatu fratres sentire se ac veile litteris suis expresserant. Neque Vos celare volumus peculiarem quam cepimus volup- tateni ex eura quam gessistis, ne serius, quam in votis erat, ad nos perveniret novum hoc voluntatis Vestrae testimoninm. Narn quum dies rei gerendae aptissima ea foret, qua de communibus negotiis acturi convenire Vindobonam consuestis. noluistis ex dilatione interposita solenn li conventui studia Vestra retardari, ne segnius officium pietatis obiisse videremini, quam dignum erat tide et gravitate Vestra. Nova porro liuic officio accessit commendatio ex eo, quod null um litterae proderent fracti, deiective animi in-dicium, sed tirinam certamque tiduciam in aeterno Ecclesiae Conditore positam. qui numquam in Se sperantes fefellit ik-c fallere potest. Laeta, quae capitis omina ex recenti gratulatione Nostra benigne excipiinus; ea namque profecta agnoscimus ex praestanti dilectione Vestra et incenso studio, quo ex-optatis bona quae praeeinitis «‘Ventura. Sapi-enter interim pieque facitis, dum concordes funditis coram Deo preces: harum enim ope tantuin effici potost. ut conmiunia impleantur vota. Haud absimili caritatis affectu Nos Eum rogabiinus, ut gratiaeSuae muneribus ubertim Vos repleat. quorum in auspiciuin Aposto-licam Benedictionem Vobis, clero et fldelibus Dioecesiurn, quilms praeestis, perainanter in Domino iinpertimus. Datum Romae apud Sanetum Petrum die XXVIII. Januarii Anno MDCCCLXXXIX., Pontiticatus Nostri Vndecimo. LEO PP. XIII. m. p. 18. Yelecastiti sobratje moji! Pretekle dni bil sem casopisom predmet naj-ostrejsih napadov. Ob jednom ponavljali so se znani izgredi proti skofovski palaci. Ker so v zatozbe, ki so se cule proti meni, na mojo srcno zalost vpletali tiuli Vas, precastni sobratje mqji! imate pac pravico izvedeti, s cim sem Vam prav za prav to bridkost provzrocil. Prvo. kar se mi je ocitalo, je, bivalstvom toliko cudnejsa prikazen, da se kato-lisko-eerkveno stalisce in zastopajoca je du-hovscina v nekem novinarstvu kaj pogosto ne occnjuje nacelno drugace, kakor k veejenm v kakein listn. ki si se priimka „krscanski11 ne more prisvajati. Zato se ujedajo tako silno radi nad stvarmi in napravami katoliske cerkve; nad cerkve-nimi poboznostmi. nad „tesnosrenostjo" duhovscine itd. Da, skupno mrzenje proti katolisko-za-vedni duhovseini, to so bila spajajoca tla; in to je pravi vzrok. ki nam pojasni vse. kar smo morali v teil dneh preslisati. Gotovo zahteva kato-liska zavest ob sebi tako malo, da se n e smejo razobesati zastave, kakor lojalnost, naj se raz-obesajo. Tembolj se je cuditi, da so vkljub temu smatrali za potrebno. okleniti se tako prisiljenega povoda, kakor je ne razobesiti crne zastave, da pokazejo svojo mrznjo. Pa kaj se lioce; kar ze davno pod odejo tll. bruhne nepricakovano zdaj tu zdaj tarn na povrsje. — Zraven tega po-nujale so se tudi se politicne koristi, razliene po razlicnih staliscih. Jedna taka korist je bila morda ta: duhovscino zaradi nji podtaknjene nelojal-nosti na jedni strani pripraviti ob zaupanje, na drugi pa ocrniti. Kaj pa da, kdo bi neki dvomil nad to nelojalnostjo, ce se celo prijatelj in nepri-jatelj zdruzita ter jo spricujeta? Druga korist: prepreciti vpliv „protinarodnega“ skofa. katerenm ste vtisnili ravno tako obe stranki znak „nelojal-nosti •• na celo itd. Toda zakaj pa ni bi Io er ne zastave na sko-fovski palaci ? Mogel bi na to vprasanje odgovoriti z drugim vprasanjem: Odklej je pa zastava obligaten znak zalosti in lojalnosti ? V teh stvareh odlocuje pac navada. Do sedaj se pa sploh ne more trditi, da je to splosna navada. razobesati er ne zastave. Se manj pa je bila taka navada glede duhov-niskih poslopij. ne izvzemsi skofovskih stolic; najraanj pa v Ljubljani, kolikor se mi je povedalo. Se je li tu videlo kaj ernih zastav ob smrti papeza Pija IX. (7. febr. 1878); metropolita. knezonadskofa Gollmayerja (17. marca 1883); odstopivsega knezoskofa ljubljanskega, dr. Widmerja (21. maja 1883); knezoskofa Krizostoma (25. jan. 1884); odlocenega knezoskofa dr. Gogale (4. maja 1884)? Za metropolita, in, kar je posebno znacivno, za odlocenega knezoskofa dr. Gogalo se ni niti kaka zalostinka naravnala: ni se ne zvonilo, ne erna inasa. sluzila, ne v Ljubljani, ne zunaj Ljubljane, in vendar bila sta oba v tesni zvezi s skofijo. Istotako se ni razobesila erna zastava ob smrti Nj. Velicanstva cesarja Ferdinanda I. (29. junija 1875), kakor tudi ne ob smrti presvetlega oceta Nj. Velicanstva sedaj vladajocega cesarja (8. marca. 1878); v obeh zadnjih slucajih se tudi ni zaukazalo nikako zvo-njenje, in nihee se nad tem ni izpodtikal. Vse to so slucaji iz najnovejsega casa. Kdo bi bil pa mogel slutiti, da bi bili blagi nravi ze toliko napredovali, da bi mogli polni blagonravnega gnjeva zaradi mankanja erne zastave slednjic pozabiti celo sami nase ? Blagonravje na Dunaji se tudi pri sedanjem zalostnem dogodku ni kar nie izpodtikalo nad tem, da palace nadvojvod in vojvod; da ministerska in druga javna poslopja — duhovniskih se ne omenjarn — niso razobesila nikakih zastav. — Kilo bi pac tudi prezalostno. ce bi ne irneli nika-kega druzega boljsega in izdatnejsega nacina, po-kazati custva zalovanja, kot kako zastavo, ki se obesi preti okno; in vsi vladarji bili bi zares na vso moc pomilovati, ko bi lojalnost in socutje zanje le tako v zraku visela. Toda je li znabiti Ljubljana ob tej priliki kar plapolala v zastavah? Odgovor na to vprasanje morem si vkljub vsemu temu, kar se je videlo. mirno prihraniti. Kakor bi se pa gotovo ravnalo popolno krivieno. ko bi hoteli iz tega sklepati na stopinjo lojalnosti v nasem mestu, prav tako ravna krivieno, kdor vsejedno jednako sklepa proti meni in duhovscini. Po nacinu, kako se je „razkaceno“ custvo nad menoj znosilo — in se le po tem sem sploh izvedel, da se je nad mojim opuscenjem izpodtikalo — bilo bi mi pa tudi naravnost nemogoce. znabiti se kasneje, kakor marsikateri drugi, raz-obesiti zastavo. Tega nisem mogel storiti z ozirom na svoj stalez; pa tudi ne glede na red sploh. Kar se mi je zdaj naredilo pod pretvezo zaljenega dinastienega custva, to se more ponavljati drugi pot zaradi preziranja Bog si ga vedi kaksnih druzih cutov. Ce bi imelo tedaj zlovoljno casni-karstvo in pobijanje oken postati merodajno za razobesanje zastav, potem se le bil bi skof Ljubljanski zares izdan na milost in nemilost slehernemu samovoljstvu. — A tudi reda sploh bilo bi konec. Ker kar se danes zgodi skofu dezele. more jutri toliko loze vsaeega zadeti. kolikor manj ga ze rije-govo socijalno stanje varuje; in ce je danes ta vzrok, jutri je ze sto druzih. Prava lojalnost tudi ni kakor ne biva v zastavah, marvec v sreih. Zastave se dandanes jako brzo menjavajo. Danes veljajo konstitueiji, in jutri ze revolueiji; ravnokar se zakonitemu vla-darju, in precej potem kakemu prekueuhu ali sploh komu! Cimbolj izhlapi lojalnost iz sre v zastave in zunanjosti. ter postaja igraca ljudskega vetrnjastva (aurae popularis), tem huje 3* za n as. Za rc-s! Oe pogledamo nokoliko eez me je kra njske dezele. tev tu vidimo, kako se ravno zopet neizreöno zalostni dogodek. ki nas je zadel. vporablja v skodo cesarstva, potem je moe vkljub vseinu kultu s zastavami. in deloma ravno zaradi njega in zaradi neresnice. ki tako pogosto za njim tiei. le z najveojo bojaznijo zreti v bodocnost. In zato. naj drugi vpijejo po zastavah — jaz klicem raje: Svoja srca, svoje blago in kri za Avstrijo in njeno preslavno di-n a s t i j o! Toda dovolj o tem: se druge stvari se mi ocitajo. Pred vsem nisem zadosti zgodaj zaukazal raznih cerkvenih opravil. Vprasa se le: Sem bil li tudi v stanu to storiti ? — Pri nejasnem po-Iozaji. ko se je danes preklioevalo, kar se je veeraj kot ofieijalno konstatovano razglasalo. moral sein si. kakor paö vsak katoliski duhovnik v podobneni polozaji. staviti sila resno. ceprav se tako mueup vprasanje: Smem li pri tej negoto vosti tudi preeej ukrepati? Za prakticno postopanje v taeib slueajih ne odlocujejo nazori tega ali onega. marvec post a v a; in sicer za naravnavo cerkvenih opravil cerkvena postava. Cerkvena postava pa raz-loeuje v takib slueajih med dejanjem. ki se je zgodilo v prisodnem ali neprisodnem stanji: i n po tem uravnava svoje delovanje. — Jsto razliko dela tudi nase drzavuo zakpnodajstvo. ter jo laliko slucajno na kaj obcutljiv naein spravi v veljavo. Prav tu pa svedoci koneeno tudi po-stopek. katerega so se v tem slucaji drzali. Cemu sioer prej konstatovanj e neprisodnosti. in sicer p o d p r i s e g o ? Cemu o b j a v 1 j a n j e zdrav-niske razsodbe? Hoteli so tolazbe in utebe iz onib znakov, ki dadö pravico soditi, da se je moglo dejanje izvrsiti v neprisodnem trenotji: in niso hoteli glede na zakon cerkve, kateri je rajni pri-padal, da bi ta brez znanja polozaja opravljala svqj posel. Pac res so tudi taki, ki pravijo: vse jedno. ce v prisodnem ali neprisodnem stanji: cerkev naj postopa kakor v jednem, istotako tudi v drugem slucaji. Ze mozno. da bi bilo tako postopanje vsec- nekemu javnemu mnenju: a zahtevati bi se moglo vendar edino le ondi. kjer bi bili pripravljeni razliko med dovoljenim in nedovoljenim kar meni nie tebi nie z nogami poteptati ter s surovo silo vdusiti. Naj je cerkev v resniei vzdrzujoe zivelj v spreminjajocem se ljudskem zivljenji in v ziv-ljenji narodov, — in ta je njena naloga. — potem se s svojimi naeeli ne inore in ne sme prepuscati nemirnemu toku vedno se menjajoeega javnega mnenja; sicer bi jo to kot brezvoljno orodje sein ter tje podilo in naposled pokopalo. Ne! cerkev mora trdno stati kot globoko ukore-ninjeno drevo; ne sme se majati. naj se tudi zaganjajo v njo razburkani valovi. — Kako sodi zqpet javno mnenje ravno v tem slucaji? Pri nas obsoja nas radi nelojalnosti; drugod pa. n. pr. v dezeli „razumnikov“, dolzi duhovnike lizunstva in prenapetega patrijotizma v izrazih, katerih ni-kakor ne morem ponavljati. In vendar naj bi bilo javno mnenje ravnilo za cerkev? Po vsem tem pravim tedaj: Pri tej nedo-locnosti in negotpvosti zahtevati. naj se takoj kaj naravna. dejalo bi se zahtevati. naj se postopa brez ozira na vest. Morda bi bil s hitrim ravnanjem hvalo zel. ko mora in sedaj grenke po-zirati, in morda, bi se bil ognil ocitanju nelojalnosti. Ali vprasam: Na cem stoje drzave in di-nastije gotovejse in stanovitnejse: na poljubui volji javnega mnenja? ali pa na vesti? Kaj se torej bolj sklada z lojalnostjo? — Bil sein pa tudi se radi nekega druzega vzroka popolnoma opravicen, s svojimi naredbami cakati: in ta vzrok bi zadostoval tudi brez spredaj oinenjenega. — 0 prilikah smrti cesarskih princev se po dosedanjej navadi po raznih dezelah sploh niso vrsile ofieijalne sluzbe bozje. V sedanjem slucaji pa je bil umrli presto 1 onaslednik. Pricakovalo se je torej po }iravici. da se bode od zgorej doli kaj naznanilo, kako naj se vrse zalo-stinke v tem izjemnem slucaji. To so pricakovali tudi e. kr. uradi. Jednako se je zgodilo tudi v nekem drugem izjemnem slucaji; namrec o smrti rajnega cesarja Ferdinanda, ki je bil umrl sieer kot cesar. ne pa kot vladajoc eesar. Cetudi se ono pricakovanje ni vresnicilo. opraviceno je vendav le bilo: in opravieen sein bil zato ze tudi iz tega vzroka. z navedbami pocakati. — Naj smem tu se pristaviti. da sem sluzil slovesno mrtvasko opravilo se le v petek (8. febr.) zato, ker me je bil veleblagorodni gospod dezelni pred-sednik izrecno naprosil. pocakati, da se on povrne od pogreba z Dunaja. Sieer pa so se sluzile slo-vesne zadusnice isti dan tudi v Zagrebu, Brnu, Solnem Gradu. Tridentu in na Krku, drugod se pozneje. Oponasa se mi dal je obseg mojih navedeb. — V tem obziru pa, nikakor nisem postopal samo po svojem dozdevanji: marvec islcal sem si informacij na Dunaji. in sieer na mestu. ki je jednako vzviseno nad vsako sumnjo nelojainosti in nevda-nosti. kakor bolj vesce, kot sploli kdo, dajati informacije, znajoc celo za zelje Najvisjega dvora. Zajedno z informacjjami povedali so se mi pa tudi raziogi, ki so biü pri tem uvaziti. Kot taka bila sta zaznamenana: Ni razpisano dezelsko za-1 o v a n j e; in u m r 1 i n i b i I v 1 a d a j o c k n e z. Vsled tega vrsilo se je v Ljnbljanski skofiji ravno to. kar v skofiji Dunajski. Kar torej ni ne-vdanostno, ni nelojalno v drzavnem glavnem in prestolnem mestu Dunaji, pred oemi Nj. Velican-8tva. kar ni nelojalno v oni skotiji. v kateri je umrli zivel, umrl in bil pokopan. tudi v mestu in skofiji Ljnbljanski ne more biti nevdanostno in nelojalno. Pristavim pa, da z oficijalnim „Requiem“-om po meni odredjenim, ni bilo nikomur zabranjeno, tudi se razun tega., dakako z rnojo vednostjo, po-skrbeti taka sv. opravila. Kajti, popolnoma neres-nicno je — in Yi, castiti sobratje! veste to najbolje — da bi jaz bil izdal katerekoli prepovedi. kakim takim zeljam vstreci. 8aj so se sluzile ze v dan pokopa na vec krajih skofije. tudi v Ljubljan-skem mestu, erne sv. mase z mojim izreenim d o v o 1 j e n j e m. Tudi se pozneje se je istotako godilo. Kaj pak, da se zelje po takih sv. opravilih tarn, kjer se v ist i n i m o 1 i in se ceni ceznaravna moe molitve, vse drugace javljajo, kakor z izgredi in z nedostojnim casnikarskim hujskanjem. Ondi se tudi ne kaze potreba moliti le tedaj. kadar se gre za loja,Inost, marvee vselej, kadar se gre za iz-polnjevanje krscanskib dolznostij. Ljubljanska skofija pa tudi ni prav nie za-ostala za drugimi skofijami glede naredeb po-vodom tega zalostnega dogodka. Ker, kakor znano, bilo je za 17. dan t. m. zaukazano po vseh far-nih cerkvah sluziti votivno sv. opravilo, da iz-prosimo od gospoda Boga tolazbe in krepila za Njegovo Velicanstvo in celo cesarsko druzino, ter bozjega blagoslova za Najvisjo cesarsko biso in celo cesarstvo. Res, da tudi to nekaterim zopet ni bilo vsec. Bodisi! A to nas ne sine ovirati. da se ne bi v svojib skr beb za cesarja in drzavo zatekali k Bogu. Te skr bi. vzbujene po nesreci. katero mi vsi objokujemo. opravicene so tem bolj. cim vecja je za lost nasega ljubljenega vladarja. cim bolj cuti cela najvisja dinastija z njim gro-zoviti u dar ec in cim tesneje je strnena uasa osoda z osodo cesarja in dinastije. Ce se pri osodi umrlega, ki je sedaj zavrsena, spominjamo tudi sv oje lastne; in ce Gospoda Boga prosimo, naj podeli nam vsem: cesarju in njegovi druzini. dina-stiji in cesarstvu tolazbe in moci. da tezko po-skusnjo, ki nas je zadela, vdano prenasamo, izpol-njujemo s tem pri sedanjih okolnostib le avstrij-sko-patrijoticno d o I znost! — Yeseli me pa, da to mojo misel potrjuje prav to. kar se je storilo v tem oziru tudi na Dunaji. Znano je. da so imeli tudi ondi dne 17. t. m. podobno pro-silno sluzbo Bozjo. Te so se vdelezili nadvojvode in nadvojvodirije. prve osebe iz oblizja Njihovih Velicanstev, kakor tudi iz najvisjih stanov na posebno ociten nacin — lep vzgled. kako da se prav razumljena lojalnost razodeva tudi neofici-jalno in v sijajno opravicenje tega, kar se je istega dne tudi pri nas godilo. Napösled se zatrjuje, da so se izvrsene na-rav-nave ukrenile le vsled visjega posezanja in posredovanja. Tudi to ni res, kakor se je od merodajne strani tudi ze konstatovalo v tukajsnjem uradnem listu. Niti od „visje“, niti od „koordi-novane“ strani se mi ni osvestilo na nikak nacin kako posezanje in posredovanje; in ne hojirn se noben trenotek. izjaviti pred komm- koli si bodi in nasproti kateremu koli se tako visokernu oblastvu, popolno mirno in dolocno: Kar sem ukrenil, storil sem, ne. ker sem m o r a 1, marvec, ker sem h o t e 1. Sicer bodem pa le hvalezen. ako se seznanim, cetudi se le pozneje z onirni osebami in oblastvi, ki so liotela v tej cisto cevkveni zadevi pri skofu „posezati“ in „posredovati1-. Do sedaj jih ne poznam. — Govorilo in pisarilo se je o tem se marsikaj druzega. Vse to preidem. Saj se opira le na zlobne izmisljotine, ali pa kaze golo nevednost celo glede najjednovitejsih in najnavadnejsih cerkvenih dolocil, po katerih se mova uvavnavati vsakdanje bogosluzje. Omenim naj le se jedno. Vedelo se je veliko, prav veliko pripovedovati o vseh moznih pvepovedih, katere bi bil neki izdal. In kaj je resnioa? V eelej tej zadevi ni bila dana niti najmanjsa prepoved nikake vrste in v nikakem oziru. Pooblastim vsakega, ki bi bil vendar le kako tako prepoved od mene prejel. naj se oglasi. S tem, precastni sobratje moji! soznanil sem Vas s svojim ravnanjem ter povedal vzroke, zakaj sem tako delal. Sedaj tudi veste, zakaj ste morali z menoj trpeti. ter morete presoditi sami, je li bilo prav in pravicno. je li bilo kakorsikoli bodi osnovano, nas na ta nacin napadati in sumniciti, kakor se je pocenjalo iz te in one strani, v dezeli in znnaj dezele. (lotovo ne koristi narodu in njegovi oliki, ker vse kaj druzega stori, nego oplemeni srca, ako se casopisi — in jaz govorim tu popolno splosno, o casnikarstvu sploli — konecno tako i dalec izpozabijo, da se po njih s castjo bliznjega kar igra, in da se vsaka mrznja, katero kdo v sebi kuha proti komurkoli. bodisi duhovnik ali lajik, ondi raztrese. Vzemimo tudi, naj ostanem spe-eijalno pri tem, da ni nie lezece na d u h o v n i s k i Ljubljana, 28. februarija 1889. veljavi: to izprevidi pac vsakdo — in ce tega ne izprevidi, potem je le pomilovati — da,