HJffi
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4

List slovenskih delavcev v cAmeriki
&
We first Slovenic Daily In
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

ENTKRF.D AS SECOND-CLASS MATTER, SEPTEMBER 21, 1903, AT THE POST OFFICE AT FEW YOUK, N. Y.. UNDER THE ACT OF CONGBESS OF MARCH 3, 1879.
STEV. 4.
NEW YORK, V ČETRTEK, 5. JANUARJA 1905.
LETNIK XII.
Ellisislandska beda.
NAD 600 NASELJENCEV JE SEDAJ V INKVIZICIJI. — VSTATI MORAJO ZJUTRAJ OB ŠTIRIH.
Prenapolnjene naselniških prostorov. Eode Li barbarstvo ponehalo?
SOPROG IN SOPROGA.
H
Ko so uradniki na newyorskem na selniškem otoku Kllis Islandu pred petimi dnevi vošili pridržanim nase ljencem "srečno Novq leto", so bili vsi nesrečniki, kterih je na otoku vedno obilo, prepričani, da se uradnik kar uradoma iz njih norčujejo. V majhnih prostorih naseliniškega ura«In je sedaj toliko pridržanih naseljencev, tla jih že dolgo ni bilo toliko. Zasliša nja pred .inkvizicijo pričakuje sedaj 636 osob in razun tega so tudi depor taeijski p ros t on polni.
Ženske in otroci morajo kljub labra-dorskej zimi vstajati že ob štirih zjutraj. Sedaj se sicer z ozirom na to zadevne vzroke vrši preiskava, tod; uverjcni smo, da se bode zaključili ktotako hrezvspešno, kakor vse dose danje. Uradniki zatrjujejo, da teg: ne morejo preinačiti. ker je otok piv napolnjen in ker je le na ta nači: mogoče, da so naseljenci s zajuterkon gotovi pred pričetkom uradnih ur.
Taka izjava bi bila vredna le pomi lovalnega smehu, ako bi ne bila tak. tragična. Ivako je mogoče, da so ba> pod komisarjem Wiiliamsom zavla dale take razmere na otoku, nam ji neznano. Za zaju:erk dobe naseljenci — kavo in kruli in za tako borm "jed", morajo že ob štirih vstajati. Po zajuterku imajo pa ves dan dovolj časa prodajati dolg čas. Predstavljat si moramo samo položaj kake ženske, ktera mora po ves dan nositi svoj« otroke, kteri so vsled pomanjkanja spanja bolni, med tem, ko je ona vsled svojega žalostnega položaja žalostn." in pobita. Ako se hočejo uboge nase ljenke pri matronah na otoku pri to žiti, jih nihče ne razumi in tudi nihče ne posluša. Dve matroni -*la — za-morki. Kakor da bi za mesečno plači' v znesku $70 ne bilo m ><v>ee dobiti belih žensk, ktere govore razun angle-žkega še druge jezike.
Mr. Robinson, izvrševalni uradnik na otoku, je včeraj na naše tozadevno vprašanje odgovoril, da bode preiskal. je Ii mogoče kaj storiti glede izbolša nja nočnega počitka naseljencev. On trdi, da morajo naseljenci vsled nji 'hoveira prevelikega -števila vstajat." tako rano. Čemu neki? Za zajuterk in jokanje imajo še vedno dovolj časa. ako vstanejo ob šestih ali ob sedmih. Bolje bi bilo, da se uradne ure spremene, kar je povsem lahko
V vsej Ameriki nimamo ni jedne kaznilnice, v kterej bi jetniki po zimi vstajali že ob 4. uri zjutraj, kamo 1; zavoda za otroke, o kterern bi veljali to žalostno dejstvo.
Na osodepolni otuk je prišla včeraj neka gospa Freiberger. Xje mož j< dospel v Ameriko pred 10 meseci, toda ona je — še le peti mesec v "boljšem stanju." Badi tega so jo na otoku pridržali in je poslali nazaj v Evropo, kajti nje mož sedaj o njej neče niti slišati.
Vabilo na naročbo.
Edini slovenski dnevnik "Glas Na roda" nastopil je z novim letom dva najsti, oziroma trinajsti letnik ter st-tekom navedenga časa zelo razširil in se povsodi priljubil. Da se je list v tujini tako visoko povspel, gre hvala za vednim slovenskih delaveem in njih prijateljem.
Tekom tega leta nameravamo list razširiti na sedem kolon stran, zato pa računamo na nadaljno podporo in razširjanje lista. .Kljnbn temu pa bode ostala cena lista za Ameriko ista. namreč: ^^SgraF |lf'	—
•za vse leto $3.00, za pol leta 1.50, za četrt leta .75.
Za Evropo:
za vse leto $4.50, za pol leta 2.50, za četrt leta 1.75.
Gg. naročnike prosimo za točno do poslan je naročnine in razširjanje lista.
Nad dvajset mrtvih.
GROZNA PARNIŠKA KATASTROFA NA REKI OHIO PRI HUNTINGTONU, W. VIRGINIA
Parni kotel na parniku Defender se je razletel. Nesrečo povzročil kapitan.
OSODEPOLNO TEKMOVANJE.
Huntington. W. Va., 5. jan. Na velikem vlačnem parniku Defender se je r minolej noči, ko je parnik plul p. reki Ohio razletel parni kotel. Ob 11. iri jx) noči slišali so prebivalci tukajšnjega mesta razstrelbo in istodobno -o videli tudi ognjen steber, kteri je lebo čarobno razsvetlil. Parnik je »lekel za seboj več ladij, ktere so si sled razstrelbe vnele. Na parniku j ■ bilo 38 osob, od kterih pa le devet ►sob ni bilo resno ranjenih. Pet mornarjev je zadobilo tako težke poškodbe, da je dvomiti, bodo li ostali pri življenju. Več trupel nesrečnikov si >.e našli, J očim so se oni, ktere še pogrešajo, najbrže potopili z paraikom ™ jed no. Nesreča se je pripetila taki lepričakovauo in hitro, da na rešite\ liti misliti ni bilo mogoče, Število ismrtenih preseza 20.
Katastrofo je zakrivil kapitan, ka-eri je skušal neki drugi parnik pre •■iteti, pri tem se je kotel preveč raz-rrel in tekmovanju je napravila oso-lepolna razstrelba tako žalosten ko-lec. Kapitana so rešili. On je lahk. ranjen.	'
IZ INOZEMSTVA.
Petrograd, 5. jan. Ministerski odbor prij>oroča, da v nadalje ministeri-jelnih poročil, v svrho spremenitv« zakonov, ni treba več direktno predio-'iti carju. Ta odredba je velike va/. osti, kajti do sedaj so zamogli mini--ii i čestokrat izposlovati zakone, ne ' :i 1»i -e pri tem ozirali na državni /bor.
Jekaterinoslav. Rusija, 5. jan. Tukajšnje krajivno zemstvo je pri vče-ajšnjej seji čestitalo carju vsled roj-tva prestolonaslednika. Zajedno se j« udi sklenilo, da je potreba vstanoviti judsko zastopstvo.
Novgorod, 5. jan. Tukajšnje plemstvo poslalo je carju spomenico, vsled ktere naj se vstanovi ljudsko zastopstvo.
Ratibor, nem. Poljska, 5. jan. P. vsej Poljskej zavladal je izreden mra/. Samo v Sleziji je zmrznilo 12 osob. Na Pomorju je vladal velik vihar in več ladij se je potopilo.
Bukarešt, Rumunska, 5. jan. Kralj Ivarol je potrdil odstop kabineta Stur-Iza. Novo ministerstvo bode vstano-»il vodja konservativne stranke Can-tacuzene, kteri postane ministerski predsednik.
Slovenske novice,
—	Iz Hamiltona se nam poroča, da je povodom slavljenja Novega leta prišlo med tamošnjimi Slovenci vsled nekoliko preveč zaužite pijače, do pr»j pira in pretepa. Pri tem je največ idarcev čutil John Straus, kteri je baje ves prepir izzval.
—	Iz Conemaugh, Pa., se nam pore ea, da je v bolnici v Braddocku, Pa.. umrl Slovencem dobro znani John C' Lightner. Pogreb se je vršil mino!i ponedeljek iz katol. .cerkve St. Bren-dana na pokopališče Monongaheln (odd. Sv. Tomaža). John O. Lightner je bil star 36 let in se je rodil v Johnstownu, Pa., od kjer se je njegova rodbina preselila v Braddoek. takoj po znanem potopu v John-stownu. Oče pokojnika je umrl pred 11 leti in mati mu je sledila 10 mest cev kasneje. Pokojnik ostavija soprogo, sina, dva brata in tri sestre, kte nih jedna (Margareta) je soproga na šega rojaka Fran Jakopiča.
Blizzard v New Yorkn.
VISOKI SNEŽENI ZAMETI SO OVIRALI PROMET ULIČNIH KAKOR TUDI NAD ULIČNIH ŽELEZNIC.
Potniki so se vozili večinoma pod zemljo in promet podnlične železnice je bil velikanski.
MNOGO NEZGOD.
Že desetletja v New Yorku ni bilo tacega snežnega viharja, kakor včeraj zjutraj in v prejšnjej noči, tako, da bode letošnjo zimo vsakdo dobro pomnil. Včeraj dopoludne je bil radi tegj. ves promet v mestu tako oviran, da je imelo vsakdanje poslovanje vsestransko zamudo. Največ so prestali prebivalci mestnega dela Brooklyna, ko so se napotili na delo v Manhattan. Vozovi uLične železnice so prihajali preko mosta le v dolzih presledkih in i ako se je na južnem koncu mosta na-krat nabralo vse polno vozov, vsled kterih je bil ves promet vstavljen. Vlaki, ki vozijo čez most, so bili prenapolnjeni in so voaili z polževo hi-trostjo. Na mostnej promenadi za pešce ni bilo snega, kajti veter je sproti odnesel vsako snežinko in tako je mnogo ljudi teklo preko mostu, ker drugače bi zamrznili.
Po noči ob 1. uri, ko je vihar najbolj razsajal, so na brooklynskem, kakor tudi na williamburskem mostu z prometom popolnoma prenehali. Tudi na vseh progah brooklvnskih uličnih železnic, izimši na Broadwayu, so promet vstavili.
Vsled zakasnelosti vlakov, nabrale so se na postajah naduličnih železnic take množice ljudi, da se je bilo bati, da kedo ne pade na relse. K sreči so prišli policaji na postaje, kjer so vzdrževali red. Vsi vlaki iz mestnih delov Bronx in Harlem, so prihajali že napolnjeni, tako, da na manhattan-skih postajali niiti stali niso v največjo jezo čakujočih potnikov.
Jedina rešitev za mnoge potnike jt bila podulična železnica, toda tudi tukaj so bili vsi vlaki prenapolnjeni, tako. da tacega prometa pod mestom še ni bilo, odkar so odprli podulično železnico.
Policaji so našli na ulicah mnogo na pol zmrznjenih in nezavestnih ljudi, ktere so poslali v razne bolnice. Vihar je tudi razbil mnogo velikih šip na 4. Ave. in Broadwayu. V Brook-!ynu sta dve osobi vsled vtrujenosti in mraza na ulici umrli. Mnogi ljudje so si tudi zlomili noge in roke, kajti padanje je bilo splošno.
UP&AVMIBTVG.
Rojakom v Calumetu in okolici pri poročamo našega večletnega zastopnika M. F. Kobe-ta, 31 Cedar St., Ca In m fit, Mich. Pri njem plačujejo lafcJto stari in novi naročniki naročnino.
"(UAS Kmdk
Štrajk vsled znižanja plače.
Chicago, 111., 5. jan. Šeststo izdelovalcev kositernih škatelj mesarja Armourja pričelo je štrajkati raidi znižanja plače. Do sedaj so delavci dobivali od 25 do 30 centov na uro, toda tvrdka jim je sedaj plačo znižala za o centov na uro.
OD KROJAČA NAPREJ.
Povsodi prevare.
SEDAJ SO TUDI V DRŽAVI IDA HO PRIŠLI NA SLED VELIKIM PREVARAM PROTI ZVEZINEJ VLADI.
Idaške prevare so še večje, nego so one v državi Oregon.
SENATOR DUBOIS.
Dobri prijatelji.
POBRATIMSTVO MED RUSKIMI IN JAPONSKIMI VOJAKI V PORT ARTHURJU.
Na citadeli v Port Arthur ju vihra japonska zastava. — Rusko časopisje o padcu Port Arthurja.
V MANDŽURU.
Ko je predsednik Andrew Johnson, mož pravega značaja in kreposti, p > vodom nekega govora v "Washington1: omenil, da je počel svojo politično ka rijero kot alderman, je nekdo izm .d poslušalcev omenil: "Pričeli ste kot krojač!" Johnson mu je pa takoj odvrnil: "Jaz se ne sramujem, da sem bil krojač, kajti bil sem vedno na dobrem glasu, da sem bil dober krojač Y da sem bdi vedno pošten napram odjemalcem." Poštenost v poslu, je podlaga niapredku; to nam najbolj dokazuje hitro in redno napredovanje v prodaji Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Naprava vina je po štena, kajti ono v vseh slučajih želodčnih nepravilnosti pomaga in zdravi. Ono ne dela čudežev, pač pa pomaga, kjer je pomagati mogoče; pri vseh boleznih, ktere zakrivi nečista in bolna kri, pri nervoznosta, želodčnem kataru itd. Ono ojači tek, povrne zopet moči ter odstrani vse neprilike. Ono je najboljši kričistilec. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave, Chicago, HI. ____
Washington, 4. jan. Uradniki vla-dinih oddelkov za notranje zadeve ir za pravosodje, imajo sedaj zopet ob.il. posla, kajti vlada je zvedela, da so sr vreile tudi v državi Idaho istotake in še večje zemljiške prevare, kakoršnji so one v Oregonu, vsled kterih sta sedaj obtožena zvezin senator Mitchell in zastopnik Binger Herman, o kterej zadevi smo v "Glasu Naroda" že poročali. Razlika med prevarami v državi Idaho in onimi v Oregonu je le ta. da se je v Idaho še bolj goljufalo, nego v Oregonu, in da je bil švinde!. v kolikor se tiče obsežnosti in vrednosti vladinih zemljišč izdatno večji-nego oregonski. O vsej zadevi sporočil je te dni predsedniku Rooseveltr senator Dubois iz Idaho z tem, da mi je predložil štiri izpovedi prič, ktere so o goljufiji prisegle. Ta dokument jt predsednik izročil tajniku notranjih zadev.
Splošno se pričakuje, da bode imel tudi v tem slučaju nek senator smolo.
Tajnik notranjih zadev Hitchcock za sedaj o tej zadevi še neče govoriti kajti preiskava še ni v toliko vspela. da bi o njej sporočili javnosti. Kakoi hitro pa bode poročilo o pred preiskavi gotovo, je bode tajnik vročil predsed nik'.i, na kar bode pravosodni oddelek proti zemljiškim goljufom državi Idaho istotako postopal, kakor proi' onim v Oregonu. Vsa stvar bode povzročila obilo hrupa, kajti razun uradnikov zemljiškega urada zapleten je v goljufijo tudi ned sindikat, čegar člani so najuglednejši drža -. Ijani v Idaho. To je namreč razvkleti iz izjav, ktere je prinesel senator Dubois pred-edniku. V kratkem dobi Roosevelt še nadaljne dokumente, iz kterih bode lahko posneti vse podrobnosti.
Sedanje tozadevne informacije poslal je senatorju Duboisu njegov prijatelj F. D. Culver iz Lewistona. Pred vsem so obtoženi uradniki zemljiškega urada v Lewistonu ter banka rja W. F. Klettenberg in George H. Kester in nek možki imenom Clarence Ilobnett. Imenovani so z pomočjo zemljiškega knjigovodje J. B. Westa prepisali krivičnim potom zasebnikom vladine smrekove gozde v vrednosti več negi milijon dolarjev. Obstanek sindikatu je bil že več let znan, toda dosedaj je vedno primanjkovalo dokazov za goljufijo, kajti vsakdo se je bal maščevanja mogočne klike. Se le odkar so slične preiskave v Californiji in Oregonu dokazale, da tudi največji vpljiv ne more čuvati goljufov, postalo je mogoče tudi idaški "sindikat" pozvati na odgovornost.
Med obtoženci so osobni prijatelji demokratičnega senatorja Duboisa in republikanskega senatorja Heyburna.
Washington, 4. jan. V kratkem je pričakovati nadaljna senzacijonelnu odkritja iz o žirom na zemljiščne prevare v Oregonu. V Portlandu, Ore., že izdelujejo nove obtožbe, velika porota prične že ta teden zopet z svojimi sejami. Neki Putter je podkupil senatorja Mitchella z $2000, da je tako vpljival pri zastopniku Hermanu v njegovo (Putterjevo) korist pri goljufivi pridobitvi nekterih vladinih zemljišč.
Misijonar v prisilno delavnico.
Pri Essex Market sodišču v New Yorku zagovarjal se je včeraj Maks Magil, bivši vjslužbenec misijonarja Hermana Warszawiaka, kteri ima nalogo "preobračati" čifute li kristjan-stvu. Magil je obdolžen, da je pisari! razna prosjaška pisma, radi česar mora sedaj za šest mesecev v prisilno delavnico. Njegovo pravo ime je Ma giLinskij. Preje je bil rabinec. Necega dne se je spri s svojimi župljani, na kar se je dal krstiti, ko je po našem mestu strašil prorok sv. Elija Dowie. V oktobru so ga pa tudi iz vere sv. EJlija izobčili, ker je kadil. Na to se ga je vamilil katoliški misijonar Warsza-wiak, kteri mu je plačeval po $10 na teden,
Tokio, 5. jan. Z izročevanjem ma-terijalij Japoncem, pričeli so Rusi včeraj.
Ruski car je sporočil gen. Stoesselju naj častniki sami določijo, hočejo li položiti častno besedo in se vrniti v Rusijo, ali pa brez častne besede v jetni.štvo na Japonsko.
Ko so japonske čete krog Port Arthurja zvedele o kapitulaciji, odšli sr japonski častniki in vojaki k svojiir losedanjim sovražnikom in so z njimi hitro sklenili prijateljstvo. Ko je namočila noč, goreli so povsodi v taboriščih veliki ognji.
Portarthurske nCbojevnike so danes odvedli v vas Yakirthwei pri Golubaji. :>d tam bodo potovali ruski častniki \ Daljni, od kjer zamorejo potovati, kamor se jim zljubi. Vojaki pa ostanej« v vojašnicah, dokler jih ne pošljejo na .Japonsko.
Ob ravnave glede kapitulacije vrnile so se v ponedeljek od 1. ure popo-ludne do S. ure zvečer. Rusko posadko so zastopali štabni šef Rciss, gene-alni zdravnik Balašev, polkovnik Vo--itok, dva častnika in dva tolmača. Japonski komisarji so bili štabni šef, ge-leral-major Ijichi, major Yamdoka. It*. Aniga in dva druga štabna častni ka z dvema tolmačema.
Dne 3. t. m. popoludne razobesili so -Japonci na citadelo svojo zastavo.
Petrograd, 5. jan. Dasiravno določa ruski vojni zakon, da se mora poveljnik trdnjave, kteri kapitulira, zagovarjati pri vojnem sodišču, se to z Stoesssljem ne bode zgodilo.
V |>oslopje admiralitete prihaja neprestano mnogo žensk in otrok, ktere bi rade izvedele imena še živečih port-arthurskih vojakov. Imenikov mini-<tei-stvo še ni dobilo. Cerkve so polne Judi, kteri so sorodniki ali pa prijatelji port art liiirskih vojakov. Danes se vrši v kazanjskej katedrali služba božja, kterej prisostvuje tudi cesar z svojo obiteljo. Tukaj in v raznih družili mestih so že pričeli nabirati denarne prispevke za spomenik dne 15. dee. padlemu generalu Ivondratenku.
Mukden, 5. jan. General Ivuropat-kin ima sedaj na razpolago 250,000 itiož. V ponedeljek in včeraj je bilo pričakovati splošnega napat'a od strani Japoncev. Že v soboto je bilo opažati v japonskej vojski gibanje, ktero je bilo smatrati pričetkom resnih vojnih operacij. V prejšnjej noči so Ja l>onci napadli pri reki Shake ruski središče. V soboto krog polunoči, s« Japonci energično napadli Ruse ob desnem krilu, toda pri tem so morali bežati.
Med japonskim vojaštvom razsaja po zatrdilu Kitajcev, vročinska bole-sen.
Batavia, Java, 5. jan. Ob obrežju doka Sumatra pojavile so se šiiri japonske vojne ladije.
Tokio, 4. jan. Vseh prebivalcev z vojaštvom vred je v Port Arthurju :}5,000. Od teh je 20,000 bolnih in ranjenih. Ranjenci, bolniki in zdravi vojaki so sedaj japonski jetniki.
General Nogi poroča vojnemu mi nisterstvu, da so ruski in japonski vojskini komisarji svoje delo dovršili dne 3. jan., in danes zjutraj so Rusi izročili vladino last japonskej vladi,
Glavni stan japonske vojske v Port Arthurju, 4. jan. General Nogi je izročil Rusom zdravila in živila za bolnike in ranjence v Port Arthurju. Japonci so j.im poslali tudi večje število zdravnikov na razpolago.
O poludne so se japonski vojaki nastanili v trdnjavah Itse, Wantse in Tajanko. Rusi odkorakajo jutri iz Port Arthurja.
Wei Hai Wei, 4. jan. Angležki parnik Andromenda odplul je od tukaj danes zjutraj v Port Arthur. Angleži so poslali z imenovanim parnikom v mesto zdravila in razne druge potreb ščine, dva zdravnika in štab vladine bolnice, nadalje 350 postelj in 150,000 funtov živil.
Chefoo, 5. jan. Tukajšnjo luk" straži japonska križarka " Akitsushima,' štiri torpedolovke in dve torpedovki Torpedolovke so nekaj časa krožile krog lake.
Ruske torpedolovke ostanejo do razorožitve v južnem delu luke. Japonski konzul Mizouno je tekom dneva obiskal ruske ladije.
Japonci so v Port Arthurju vplenili le S0,00C ton premoga in nekoliko riža.
Tokio, 4. jan. Kapitan Pelem in neki poročnik ruske torpedolovke Ra-stompnij, ktera so Japonci vjeli na zaplenjenem angležkem * parniku Ni-gretia, sta v Sasebo priznala, da sta ruska častnika. Do sedaj sta trdila, la sta Nemca. Oba ostaneta v vojnem jetništvu. Na Nigreciji niso našli ontrabande. radi česar bodo parnik zopet izpustili.
Petrograd, 4. jan. Tukajšnje časopisje jednoglasno hvali junaško zadržanje portarthurske posadke in za-jedno izjavlja, da daje obleganje Port Vrthuyja Rusiji in Japonskej najboljši pouk.
Novoje Vremja piše: "Nepriprav-jenost trdnjave, o kterej je ves svet prepričan, služi Rusiji v pouk, kaj naj tori in kako mora ves svoj sistem, promenit.i. ako hoče zmagati. Zajedno pa dokazuje tudi Japonskej, koliko se mora žrtvovati, ako se hoče premagati ipko posadko, ktera je na robu oSupa sled pomanjkanja vse potrebnega."
Tokio, 5. jan. Tukajšnji list "J i ji" izjavlja g!ode padca Port Arthurja:
"Port Arthur moramo obdržati v iašej lasti, dokler obstoji naše cesar-tvo, kajti to so zaslužile neštevilne rtve našega naroda."
Razpuščen.
OGRSKO - HRVATSKI DRŽAVNI ZBOR JE CESAR FRAN JOSIP OSOBNO RAZPUSTIL.
'Prestolni" govor je zelo krotak dokument. Razpust je ustavna potreba.
OPOZICIJONALCI ODSOTNI, o
Budimpešta, 5. jan. Kralj Fran Josip je včeraj dopoludne razpustil vgrsko-hrvatski državni zbor. Tem povodom se je pročital naslednji "pre-tolni" govor:
"Vsled skušenj, ktere je nabralo parlamentarno delovanje v novejšem asu, je večina poslancev sklenila pre-načiti poslovni red zbornice. Vsled ega nastali prepiri so pa provzročili, la je postal položaj tak, da se ne mo-•etno več zanesti na delavnost seda-ljega državnega zbora. Z ozirom na navedeno dejstvo smatramo za svojo vstavno dolžnost dati ljudstvu priliko, la naznani svoje stališče napram se-lanjem položaju.
'To storimo v popolnem zaupanju judskej udanosti ustavnim napravam. Sporazum med ljudstvom in cialjem je bil vedno vzrok, da se je vsaka stvar prosto razvijala. Ako se edaj pronajde, da tvorijo dosedanje naprave kakp zapreko, potem je dolžnost ljudstva, da je odpravi. Iz teh azlogov razpuščamo dr/avni zbor pred potekom postavno določene lobe."
"Prestolni" govor, kterega je kralj Fran Josip osobno pročital, je toraj zelo krotak, kajti v njem ni opaziti niti najmanjše kritike obštrukeije, kakor so pričakovali opozicijonalci.
Tozadevna ceremonija je bila kratka, toda ampozantna in se je vršila v krasne j morrcorastej dvorani novega "dvora", toda navzoči so bili le člani rladine stranke.
Budimpešta 5. jan. Vladina, kakor tudi stranka opozicije, sta že izdali manifeste za agitacijo v prid novib državnozborskih volitev. Tisza je svoj volilni okraj ostavil in nastopi kot protikandidat Polonvija od Košutove stranke v Budimpešti.
Volitve se prično dne 28. t. m., tako, da bode izid volitev znan že koncem januarja. Ogrska je razdeljena v 413 volilnih okrajev, od kterih jih je imela vlada do sedaj 222. Volitve najbrže tega števila ne bodo izdatno pre-inačile in vlada bode najbrže imela zopet večino tudi brez 40 hrvatskih (madjaronskih) poslancev, kteri morajo vlado vedno podpirati. Hrvatski poslanci glasujejo le pri skupnih ogrsko - hrvatskih vprašanjih. Opozieiji pred vsem pomanjkuje denarja.
Budimpešta, 55. jan. Habsburška dinastija je kapitulirala. Pri službi božji v dvornej' kapeli, ktera se je vršila po^vodom sprejema poslancev, igrala je godba — ogrsko narodno himno in ne več znane "eesarske pesmi", kakor do sedaj. Tudi cesarska zastava (črno-žolta) ni več vihrala na dvoru.
' » . SJff > IT- r^psj®
7;
^ ^ • -p«!-
"GLAS NARODA"
Vk slovenskih delavcev v Ameriki.
Uradnik:	Editor
ZMAGOSLAV YALJAVEC
Publisher.
FRANK SAKSER.
' Greenwich Street, New Yoik City.
Ms lets velja Ust sa Amerik** , . . $J.OO
" pol lets.........1-50
trn. Evropo, ss vse ieto ....... 4.50
m «« «	.......2.50
4.50
pc* * rt* ...... .
1 « ** četrt leta......1.75
T Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
••GLAS NARODA" Uhaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača. 30 esutov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se se natisnejo. *
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Eosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-e nainani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
««01as Naroda** H09 Greenwich Street, New York City.
Telefona 379B Cortland.
General Stoesselj.
Pred 30 leti 3ta dva ruska gojenci vojne šole po srečno dovršenem izpitu ostavila vojaško vzgojevališče v Pav-lovu.. Od onega dne nadalje sta bila častnika največje vojske na svetu u: se imenujeta A. M. Stoesselj in A. V. Kuropatkin. Oba mladeniča sta sk paj študirala, toda nikdar nista služila skupaj pri jednem in istem polku. Končno sta morala vršiti službo v jednem in istem delu sveta, za kte rega se dandanes zanima ves svet.
Stoesselj je član stare ruske vojaške obitelji, ktere prvi člani so se '.e odlikovali za časa švedskega kralja Karola XII. Po smrti imenovaneg-t vladarja se je jeden njegovih generalov, kterega so Busi vjeli, nastani', na Ruskem. Ime mu je bilo Stoesselj. Njegova sina Ivan in Mihajlo sta postala ruska vojaka in sta bilg. hrabra častnika carja Pavlja. Vzgojena stn bila v pravoslavju, dasiravno je bil njun oče do smrti luteranee. Ivan je dobil v vojni proti Napoleonu T. mnogo odlikovanj. Pri Borodinu se je bojeval na čelu polka carske garde in car Aleksander ga je kasni je imenoval gubernatorjem svoje palače Car-skoje Selo. Neka ulica v bližnje j vasi je še dandanašnj po njem imenovana. Mihajlo Stoesselj je bil dolsro vrsto let častnik konjiče in je kct tak postal polkovnik ulancev car=ke garde Poleg tega je bil tudi poveljnik telesne straže carinje, ktera mn je uka zala, da se nastani v bližino carsko palače. Njegov sin je Anatolj Mi-hajlovič Stoesselj — junak Port Ar-thurja.
Rojen je bil leta 1S4S, toiaj v isten letu, kakor general Kuropatkin; oba sta toraj stara 57 let. Anatolj Mi-hajlovič je bil star jedva 10 let, ko ga je poslal njegov oče v peterburško kadetno šolo, kjer je pa ostal le leto dni. Potem je obiskoval veliko vojno šolo v Pavlova. Tu se je sešel tudi s Kuropatkinom, s kterim sfa postala iskrena prijatelja. Leta 1866 nastopil je Stoesselj službo v rostovskem peš polku. Kuropatkin je odšel v Azij » kjer je služil pod Skobelevom, kteri je več let podjarmljevai srednjeazij ska ljudstva. Leta 1867 udeležil se je Stoesselj kot poročnik rosko-turške vojske. Ob tej priliki je bil ranjen, toda okreval je hitro in postal stotnik in se je kot tak z odliko udeležil več bitk na Balkanu. Po sklenit"! miru dobil je časten meč in red sv. Stanislava ter istodobno posJ. al majoi v svojem polku. Takoj potem se je pa pričela njegova azijska kari j era. On je največje zvedenec za sibirske zadeve, kajti njemu so poznane zapade«. kakor tudi iztočne pokrajine ogromne ruske dežele. Povodom zadnje vstaje na Kitajskem se je njegovo ime večkrat imenovalo. Od onega časa irj dalje je živel izključno le v Port Ar-thurju, kjer je zajedno z generalom Flugom mesto tako utrdil, da bi bilo nepremagljivo, ako bi Rusom ne zmanjkalo streljava. Bo^jesra branit?-Ija mesta bi Rusija ne mogla dobiti. Stoesselj je trdovraten, kakor njegov stric Ivan, in srčen ter hladnokrven, kakor njegov učitelj Skobtlev. Leta 1875 se je oženil in ima le jednega sina Aleksandra Anatoleviča, katei i služi kot častnik v 2. carskem bataljonu gardnih strelcev v Carskojem Selu.
Strašni roparski umori. V belgijski vasi Lens so roparji napadli po noči premožno damo Matheux in njeno družabnico, ko sta sedeli pri večerji, ter ju ubili. Trupli so zavlekli v kuhinjo, ju polili s petrolejem ter zažgali. Nato so izropali hišo. — Nedavno so v istem kraju roparji nekega kolporterja živega privezali na železniško progo, da ga je povozil brzo-
Tkk.
AZIJATSKA KULTURA IN SEDANJA VOJNA.
Moderna Japonska je polna prat", slo vi j in nedostatnosrti. Ali to ni vrvenje mošta, (iz kterega je pričakovati plemenitega vina, ampak je neko krčevito stanje, ki tudi ne more biti drujrače, ako se kak narod hoče v en: generaciji spremeniti iz fundament:1 ven in sii hoče vsiliti ptujo kulturo Japonska je po šablonski adaptirala zapadne naprave; od teh se je le ma-loktera izkazala — obdržala pa je vseh. Dasi je nominelno ustavna de žela, vlada vendar mikalo absolutno avtokratično, kakor ruski car. Naj je marki Ito ministerski predsednik al: ne, o-n je vendar najmogočneji m9Ž v deželi. Japonska je dobila sicer evropsko suknjo, ali je ostala vendar in ostane stara Japonska. Kakor 5 parlamentarizmom, tako .je v vsakem pogledu : vse evropske naprave so le no-minelne. Izlasti velja to glede šolsitva Japonci so sicer res inteligentno ljudstvo, ali ločuje jih od nas neodpravljiva ograja, ki je: njihova azijatska individualnost. Ta se razlikuje od naše, kakor se razlikujeta noč in dan. Japonec gleda vedno le površje in j vedno površen, ker mu njegove az".-jatske kvalitete ne dovoljujejo, da bi prodiral stvarem v globino. Japonci ue morejo tako popolnoma umeti Ev ropejcev, da bi mogli v resnici vspre-jeti kulturo, za ktere nabiranje je Evropa delovala eno tisočletje. Ne, Japonec nam ne more postati nikoli cnakoroden. Vrhu tega mu ne dostaje v to tudi fizične sposobnosti, on ne more vzdržavati tistega pritiska na živce, ki ga vrši duševno delo za vsprejemanje zapadnih duševnih pridobitev. In v resnici se opazuje na Japonskem, da zadnja leta ravno izobraženi krogi grozno propadajo telesno, kar je posledica duševnih naporov. In vrhu vsega si morajo Ja ponci naše znanje pridobivati iz knjig, ki niso v njihovem jeziku pisa ne, ampak v drugih jezikih, kterim se Japonci priučujejo le z največjo težavo.
Bodi pripoznano, da jc posamičnih Japoncev, ki jih je tudi z evropskega ^tališča smatrati za jako naobražent ljudi, ali ogromna večina japonskega naroda mima nikake pravice do tiste kulturelne enakoveljavnosti. ki mu j Evropa toli radodarno pripoznava.
Evropejci, ali vsaj jeden veliki del njih, menijo tudi (in jih slave radi tega), da so Japon'ai indiferentni v verskih stvareh. V tem vidi "civilizirana" Evropa kulturen napredek Japoncev. V resnici pa je tako, da se tudi najvišje civiliairani Japonec boji — lisic, ker vidijo v njih inkarna eijo zlih duhov; v resnici je prav smerno, kaor najvišje civilizirani Japonec zvoni v templu, da vzbuja malika in kako ploska pred njim z rokama in kako tudi naobraženi Japonci — pljuvajo na kolosalne statue zlih du hov ob vratih v tempel itd., itd.. In takemu narodu .imputira Evropa ka kor dokaz visoke civilizacije... "verski andiferentizem".
Japonec je nadalje izrecen mater: jalist. On ceni življenje le v toliko v kolikor mu isto nudi užitka v tem hipu. Japonec ne dela za to, da bi kaj prislužil in si kaj prištedil. ampak dela le v ta namen, da ima v tem tre notku kolikor le možno užitka.
Velika večina Japoncev tudi nims domačega gospodarstva; če hoče koga pogostiti, ga odvaja v lokale, kjer točijo čaj. In v gotovih delih japonskih mest uživa Japonec, ali oženjen, ali neoženjen, očitno in brez srama, marveč entuzijastično, po načelu: Natu-ralia uon sunt turpia!
Japonec živi od danes do jutri in jr> uajhuji sebičnež. Žena mu je le stva za zabavo; za bodočnost lartnih otrok ^e ne meni! In fakt je, da Japonec nazaduje v moralnem pogledu.
Šintoizem je državna vera Japoncev. Nje glavar ji Mikado, ki mor* -elo že umrle povzdigniti med bogove. S tako "vero" se dajajo kaj lahko ■losezati tudi politični cilji. Še sto letja po smrti morejo bitji Japonci povišani v svojem dostojanstvu. Tako ie — kakor verujejo ti visoko civil! tirani Japonci — tudi sedanja via larska hiša božjega proizvora. Ta :era je podlaga razmerju, ki vlada ned ljudstvom in vladarsko hišo, tistemu monarhičnemu mišljenju Ijud-tva, a v tem je tudi vir tistemu fana-ičnemu patrijotizmu Japoncem.
In ta narod je uvel parlamentarizem, bi je skoro negacija vladarskih pravic! In ta narod si je ustanovil tudi svojo soc.ija.lno - demokratično stranko. To ljudstvo "igra" parlament in je podobno otroku Patrijarh na prestolu pušča obroke, naj se igrajo in dela in ukrepa s svojimi "sta-nišimi" — kakor sam hoče. To so v resnici le travestije evropskih institu rij, a Evropa jih proslavlja kakor kulturen napredek Japonske!
Še en kult imajo Jaiponci: vero Samurajev. Tej kasti pripada večina oficirjev. Ta vera je določena v častnem kodeksu Rušido. Ta je duša ja ponske armade in provzroea tisti fanatizem, ki ga kaže japonski voja^. na bojišču. V tem kodeksv« je uzsrt>k tolikim samomorom japonskih vojakov na bojišču, ker menijo, da bi bili onečaščenij če bi jih sovražnik vjel.
Vsej zapadni kulturi, še Japonec lahkim srcem odreče, ko se mu bodp zdelo, da je pravi čas za to, ali sivoji veri se ne odreče nikdar. In tudi v vojni so Japonci (in tudi visoko civilizirani) uverjeni, da imajo svoje uspehe zahvaliti bušlido-kultu in ne Kruppovim kanonom, evropskim pu škam in evropski šoli. Japonci pozah ljajo ipač, koliko zahvale so dolžni Evropi; kar je dokazom ne le o njihovi brezmejni domišljavosti in me-galomaniji, ampak tudi za to: kako malo ima pričakovati Evropejec, -3a bi mu bil Japonec pravičen, čim bi se temu poslednjemu posrečilo uresničiti svoje panazijaticne načrte!
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.f 4. j an
Dragi gospod urednik! Malo pozno sicer prihajam s svojim poročilom, • prepozno vendar ne. Saj se vsi stojimo pod vtisom minolih praznikov. Naše glave so sicer postale že zopet čiste, a naši žepi pa še vedno niso v tistem normalnem stanju, kot pred prazntki.
Najvažnejše, kar Vam moram poročati, je gotovo veselica, ktero je pri redilo na Silvestrov večer naše mlado družtvo sv. Petra.
Že v prvih večernih urah se je na bralo toliko članov in prijateljev dru šbva, da so bili obsežni prostori skoro popolnoma napolnjeni. — Družtveni predsednik in tajnik sta zc-lo prijazno vsprejemala goste in imela za vsacega dobro besedo. Ob sladkih zvokih harmonike smo se potem vrtili in zaba-vili, da je bilo veselje.
Veliko zabave in neprisiljenega smeha je prouzrocil postrešček št. 3 kteri je s svojo originalno masko ii dovtipnim govorom predstavljal prist-neca ljubljanskega "dinstmana".
Medtem se je približala polnočna ura; pisk tovarn, parnikov in zvone-nje zvonov nam je naznanjalo, da ji legle staro leto k večnemu počitku, iz kterega se ne zdrami nikdar več. Ta j nik g. Tassotti stopi na oder, pozdrav vse navzoče in jim želi v imenu dru štva veselo novo leto. Nastalo je ži valino gibanje. Prijatelji in znanci so si stiskali desnice, želeč si dober za četek v mladem letu. Vse je bilo veselo, vse najvdušeno.
Po polnoči nas je razvesel'1 kvarte od "Kluba Ilirije" s par lepimi pes mi, ktere šo navzoče tako navdušile da so morali vedno in vedno še ktero pridejati..
Veselo Vam je bilo, rečem Vam gospod urednik.-Skoro do četrte ure smo se vrtili in zabavali, da je bil veselje. Vsi smo nesli seboj šamo je dno, da je bila zabava izvrstna in 1 prisiljena, za kar gre vsa čast njenin prirediteljem. Gotovo govorim iz srca vseh, če želim, da bi družtvo napra vilo še več takih večerov, kteri so ve likega pomena za medsebojno zbliža vanje in poznanje tukajšnjih Sloven cev.
Povedal bi Vam še marsikaj, go spod urednik, a bojim se, da bi mr. troče ne zinil ktere preveč. Zato pa končam in Vam želim vedelo novo leto!
Vaš udani na1zornik kočevskeg firkelca	F. K
BALKANSKE NOVICE.
Iz Belgrada javljajo, da se je v ne deljo 17. dec. vršila v stolni cerkvi v Belgradu zadušnica za vojake padle v bolgarsko-srbski vojni 1. 1885. Srbskim visokošolcem, kteri so naročil; službo božjo, se je pridružila deputa-cija bolgarskih dijakov. Tako službo božjo prirede tudi bolgarski dijaki v Sofiji, kamor je odpotovala deputacija srbskih dijakov iz Belgrada.
Belgrad, 15. dec. Skupščina je zavrgla predlog ministra zunanjih zadev naj bi se tiskovni prestopki v bodoče ne kaznovali po teoriji zakonitih dokazov, temveč po teorija osobnega sodnikovega prepričanja. Vkljub temu porazu pa minister ni stavil vprašanja ali mu skupščina še zaupa. — Ker sta odstopila oba podpredsednika, ki pripadati samostojni radikalu i stranki je tudi predsednik, ki pripada zmerni radikalni stranki, podal svojo demi-sijo.
Carigrad, 15. dec. V pokrajini Sa-šun se je pojavila lakota, Nad 10.000 Armencev je brez strehe. Nastopila je občutna zima s snegom. Angležki konzul in neki ameriški misijonar delita v okraju podpore.
Carigrad, 15. dec Rusko poslaništvo je turški vladi oficrieilno naznanilo da je tudi iz Francije že prispelo primerno število častnikov za poannoži-tev častniškega osobja pri makedonskem orožnišbvu
Nesreča na vojaškem strelišču v Trstu. Vojaško strelišče v Bazovici pri Trstu razširjajo in poprarvljajo. V ta namen je treba tudi z dinaimitom raz-streljevati pečane. Vsled deževja se neka dinamitna mina ni hotela vžgati, vsled česar so neki desetnik in dva prost aka 97. polka hoteli pomagati s kladivom. Dinamit se je razpočil ter ranil desetnika lailiko, oba pešca p« nevarno. Eden njiju ostane baje slep.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, 31-33 Broadway, 4. floor.
Daje nasvete na infor- ^ $ macije, posreduje brez- ^ ^ plačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod- ^ pore.
Pisarna odprta: od 9. ure tjutraj do S. ure popoludne iz« vzemši nedelj in praznikov.
Slovensko katoliško
podp. društvo
=D
svete Barbare
RAZGLAS
našim rojakom Slovencem in Hrvatom
Komu ni znana Premarjeva malen-ca (mlin) na Primosteku, pol ure od Metlike? Ista je sedaj na prodaj.
Mlin ima vedno dovolj vode in me-Ijave in donaša čez 3000 gold, dohodka na leto. Poleg mlina so vsa potrebna gospodarska poslopja, dve šu-pi, konjski in živinski hlevi, veliki svinjaki, na velikem sadnem vrtu 1 kozolec (toplar), pod s kozoleem a pod podom jedna lepa klet. koruznjak, vs3 novo in v dobrem stanu. K mlinu spada ves svet od vode do okrajne ceste in to je velik travnik pred mlinom s sadnim drevjem ob=ajen in sočivnim vrtom, potem jeden travnik za mlinom, ob Kolpi nad travniko j velik del lože s debelimi hrasti. Mlin ima pet kamnov in 12 stop, nad mli nom lepo stanovanje; pole?: mlina je se jedna lepa hiša in na vrtu nad isto jedna mala klet. -— Kdor si lioee svoji domovini bodočnost lepo zagotoviti, naj se pozu'ri. Cena 25,000 ii.
Drugo posestvo je pri Premarjevem kozolcu, obstojoče iz 6 velikih njiv in 4 kosov lože z debelimi hrasti, p^" pravno za veliko kmetijo: k temu spadata tudi 2 stelnika. Cena temu posestvu je 5000 fl.
Tretje posestvo je nad okrajno cesto, obstoječe iz 7 velikih njiv, pra\ rodovitnih. Cena. temu posestvu je 1000 fl.
Nadalje je ravno tam 7 velikih kosov lože, s smrekami zasajenih, z debelimi hrasti; v teh ložah se dobi tudi po 30 vozov stelje. Cena ložam skup no 5000 fl.
Od laze se oddajo tudi posamezni fcos/i.
Pogoji so: pri nakupu jednega ali pa skupnega posestva 10%, pri napra vi kupnega pisma toliko, da se polovica izplača, druga polovica po dogovoru.
Kdo«r hoče kaj kupit, naj se obrne na: Antona Tercek v Metliki, Dolenjsko, Austria, ali Friderik Skušek v Metliki, Dolenjsko, Austria, ktera dajeta pojasnila in sklepata kupčijo. (30-12—3-1)
Naznanilo.
Slereuke, katoliško, podporno dru Stvo SV. JOŽEFA, it. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima ovoje rodne sejo vsako Aru go nedeljo v mesecu. — Društveni kom se naznanja, da bi se istih t pol nem številu udeleževali, ter redno do našali svojo mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela no morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršu jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljaj o.
Za tekočo loto so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki: Jožef Maska, predsednik, 254 Springgarden Ave., Allegheny; Anton Kolar, pod predsednik, 174 iiver Ave., Alleghe njr; Nik Pevše, L tajnik, 28 Tell St., Allegheny; Karol Strniša, H. tajnik, 26 Troy Hill Road, Allegheny.; V. Tovk, blagajnik, 2t Tell St., Allegheny; Ferdinand Volk, delegat, 122, 42d St., Pittsburg; Franc Strniša, odbornik, 254 Springgarden Ave., Allegheny; Ignac Drganc, odb., 58 Troy Hill Road, Allegheny; Fran Krese, odb., 4820 Plum Alley, Pittsburg; Josip Crkuta^ odb., 105 High Street Allegheny.'
(24-s-fc- 24-8-05)	Odbor.
POZOR ROJAKU
Čast mi je naznaniti slavnemu ob« činstvu v Chicagiy 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da scat otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu"
617 So. Center Ave., blizu if, ulice, kjer točim pristno uleian« „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, o* pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliSčo in ifrmlat miza (pool table).
Kei si hočem pridobiti nakloaje-nost rojakov, gledal bodem j prva} vrsti za točno in solidno postrešbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakos da me blagovolijo večkrat počastfcl s svojim obiskom 1
Mohor Mladič.
617 So. Center blixo CHICAGO, ILUSOlft
T SfK
9Bct Z]edln]ono držav© Severne Amerike.
Sedež: Forest City", Pa.
klkorpU'li'dno Uri* a>. januarja J903 v dri«* 1 PennsytvanlJU
-O-e-
ODBOUHKI:
Predsednik: JO»IP lALAJt, mL, Box 647, Foreot City, Pa. Podpredsednik: JOKU TELBAX, Bex 3, Moem Ena, Pa. L tajnik: ITAK TXLBAN, Box 607, Poreot City, Pa. IL tajnik: ALOJ*U 1AYEBL, Box 374, Forest City, Pa. Blat»jmk: MABTDf MUHIu, Box 537, Forest City, Pa.
KAD20BNH3:
• JOHK DBAlLEB, Box SS, Forest City, Pa. AKT#M PIBKAT, Bex »1, Duryea, Pa. FRA2TK IUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ IUDEB, Box 108, Thomas, W. V»
POBOTHI ODBOB: KABOL 1ALAB, Box S8, Forest City, Pa. JOHN MCODLAB, P. O., Foreot City, Pa. .ANTON BOBSTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se poialjajo I. tajniku: Ivan Telhaa, P. O. Box 607. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NABODA'
Taoo"b StconLiojnL,
89 E. Madison Street. - - Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navi^ak
j* J v ,
Cena uram:	® *--^
Nikel ura____. . $ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrnf T^ra......
z dvema pokrovima $13.00 Akn lelite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cfcnara:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $U.OO 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^n S kamuov........$14.00
Opomba: Vse ure v. najboljše delo Elgin in Waltham4er jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se ori ooročam
Jacob Sioniclip
«9 E. Madison Street, CHICAGO, ILI*
Rtjakom v svarilo.
Dasiravno cenjene rojake in Hrvate v listu "Glas Naroda" skoraj - epr<? stano svarimo in podučujemo, kako ^e jim je ravnati na potovanju v staro domovino, kje zamorejo kupiti cenen vožne listke ter promenjati ameri?ki denar v avstrijski, se še vedno dogaja. <la pride nekoliko Slovencev in mno»i Hrvatov v neprave in sleparske roke. Raznoteri sleparji, kterih je zlasti v New Yorku obilo, prepričujejo nevedne potnike, kako ceno lahko pridejo v stari kraj, in kako izhorno ter v svoj prid zamorejo menjati svoj denar. Slovenec, kot poštenjak, ne misli pri vsem tem nič slabega in je še vesel, d» je napravil tako dobro kupčijo in odpotuje. Vendar se mu pa veselje mel potovanjem spremeni v razočaranje. Večina potnikov pride sleparstvu na sled takoj ob prihodu iz zapada v New York, zopet drugi se pa uverijo, da so bili opeharjeni, ko pridejo na morj 1 in se tu z drugimi potniki pomenijo o ceni vožnje in izdatkih v New Yorku.
V naš urad prihajajo teden za tednom na razne načine prevarjeni rojaki in prosijo pomoči, ktera bi biLa naravno prepozna.
Tam, kjer so tako varani potniki kupili vožne listke, so jim obljubili, da jih bode v New Yorku na postaji pričakoval njih agent. Toda to se nikoli ne zgodi, pač se pa došlecem pridruži kaka osoba, ktera se jim p >-nudi, da jih brezplačno dovede n i pravo mesto, bodisi peš ali pa — v kočiji, za kar mora naravno potni! plačati. Nato jih povedo v hotele kjer morajo plačati po $2 nočnine al pa še več. Ako potnik neče plačati mu denar običajno kar šiloma vzamejo. Prva stvar, ko pride potnik > hotel, je, da mora lastniku oddati vo* nji listek, ali pa kar v naprej plačati stanarino za čas, dokler parnik ne odpluje.
K nam pride mnogo takih rojakov, kteri so plačali voznino n« ekspres-nem ali pa poštnem parniku kake izmed. družb: Severonem?fki Lloyd, francoska parobrodna družba, Red Star Line itd. Za plačano vožnjo so dobili komadič papilla, na kterem i natisnjen velik parnik s štirimi din. niki — brez naslova parobrodne družbe, pač pa z naslovom kacega tukaj šnjih agentov ali hotelirjev. Taki agesntje ali hotelirji pošljejo potem
potnike z onimi parniki preko oceana, pri kterih največ zaslužijo, kteri p. vozijo preko morja po par dni več, nego navadni poštni parniki. Kdor s-» pa hoče voziti z onim parnikom, z. kterega se je pogodil, mora pa dop^-čal i, in sicer toliko, da skupna izdan svota presega pravo vožnjo ceno. Zopet drugi potniki plačajo vožnjo co gotovega kraja v starej domovini. Toda še predno pridejo na paruik, zvedo, da je njihov vožnji listek veljaven le za pot preko morji in morajo doplačati primanjkujočo svoto, ker inate
*ploh ne morejo na pot. Mnogo potnikov, kteri si omislijo pri zakotn:ii agentih vožnje listke, pa zaostane, bajti prišedši v New York, zvedo, da je parnik prenapolnjen in potem morajo čakati po teden dni na drug parnik, ali pa pri karti doplačati.
Pri menjevanju denarja se pa te-stokrat dogaja, oa se obe stranki dogodita "glih za glih'v kar slepar naravno pritrdi, dočim napravi raču i po svoje. Nek rojak je dospel semkaj in je nekod menjal $136. Takrat je veljalo 100 krod $20,50, toda on je dobil za svojih $136 — 60 kron .premalo. Zajedno je moral tudi vožni listek za parnik $3.30 predrago plačati in vrhu tega še pet dni čakati v hotelu, kjer je plačal za stanarino $12 in fijakerju $2.50 za vožnjo desetih minut hoda.
Zopet drugim se je pripetilo, da so dobili med pravim denarjem ponarejene bankovce, o čemur se ravuo sedaj razpravlja pri okrožnem sodisču v Novem mestu.
Vse to, kar smo zgoraj navedli, naj cenjeni rojaki kadar kupujejo vožne listke in menjavajo denar dobro uva "t je j o. Pred vsem je treba dobro pr. misliti, predno se odšteje denar.
Vseh teh neprilik se je lahko izogniti, ako se potniki obrnejo na tvrdko Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, ktera že nad 11 let izvršuje vestno in točno vse zahteve rojakov Slovencev in Hrvatov. Vsakdo, kteri je namenjen potovati v staro domovino, naj naznani svoj prihod v New York, kakor tudi čas in železnico, po kterej pride, da ga zamore vslužbe-nec Mr. Frank Sakserja pričakovati na postaji. V slučaju pa, da ga niy naj pozove na telefonu številko 3795 Cortlandt in naj govori slovenski, na kar pride gotovo kedo ponj. Tudi onim kteri žele dobiti svojce iz starega, kraja, priporočamo imenovano tvrdl'.« kar naj topleje.

Jugoslovanska
KatoL Jednota.
inf-orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
; ' ■ 1 —-< ».'osi i liljiri UBADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box SOS, Ely, Mmm. Podpredsednik' JOHN KEKŽlSNIK, P. O. Box 1*8, Federal, Pa. L tajnik: J UBIJ L. BROZICH. Ely,
EL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Miek. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Bex 10ft, Ely, Mina
NADZORNXKI:
JOSIP PERKO, 179ft St. Clair St., Cleveland, Okio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN FRIMOŽIO, P. O. Box 114, Bveletk, Mini..
POHOTNI ODBOR:
in TT A "FT. KLOBUČAR, lift 7tk Bt, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105«, Ely, Minn.
Dopisi naj se blafsvslijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Broczck, Ely, Minn., p« svojem zastopniku in nobeaem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljaj« blagajniku: Ivan Go vie P. O Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društvene glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K družtvu sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dunlo, Pa., Anton Logar rojen 1881 cert. 3122. Družtvo šteje 40 udov.
K družtvu sv. Alojzija štev. 3G v Conemaugh, Pa., Fran Korelz 18G3 cert, 3123, Ivan Rovanšek 1879 cert, 3124, Bernard Hribar 1878 cert. 3125. Družtvo šteje 54 udov.
K družtvu sv. Cirila in Metoda štev. IG v Johnstownu, Pa., Ivan Simončič 1878 cert. 3126. Družtvo šteje 56 udov.
K družtvu sv. Mihaela štev. 40 v Claridge, Pa,, Alojzij Bevc 1S72 cert. 3127. Družtvo šteje 35 udov.
K družtvu sv. Lovrenca štev. 4S v Forest City, Pa., Fran Vidmar 1875 cert. 3150. Družtvo šteje 59 udov.
K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Caluiaetu, Mich., Ivan Hu-tar 1882 cert. 3151.
K družtvu sv. Josipa štev. 21 v Elyriji, Colo., Ivan Baudek 1870 cert. 3152. Družtvo šteje 22 udov.
K družtvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Fran Grošel 18G7 cert. 3153. Družtvo šteje 51 udov.
K družtvu sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dunlo, Pa., Matija Palcu" 1886 cert. 3154, Josip Govekar 1877 cert. 3155. Družtvo šteje 43 udov.
K družtvu Sokol št. 38 v Pueblu, Colo., Martin Pluth 1884 cert. 3156, Peter Zirie 18G9 cert. 3157, Martin Crnkovič 1879 cert, 3158. Družtvo šteje IG udov.
JUBU L. BROŽIČ, L tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Umrla je dne 16. dec. v Mengšu v visoki starosti 80 let mati 1 julijanskega župana Ivana Hribarja. Naše iskreno sožalje!	!
V Hrušici pri Ljubljani je Anton HlebŠ z nožem sin 1 v roko Antona Lebna ter ga nevarno ranil.
Požar na Laborah pri Stražiščn. — Dne 14. decembra ob 7. uri zvečer so pogorela vsa gospodarska poslopja n". Staretu, velikemu posestniku na La-borah. — Ogenj je bil velikanski, ke • je zgorelo mnogo klaje in snrpovja. Kranj je bil čudno razsvetljen od požara.
Mlada tatica. Komaj 15 let stara, Marija Jesenko služila je za deklo prij Cu-dermanovih v Predosljih. Necega dne, ko je bila sama doma, pobrala je iz zaprtih predalov več ženske oprave in denarnico z 19 K in je izginila brez sledu. Nato je pri Antonu Štruklju | na Trati pri Št. Vidu stopila v sin- ( žbo; vozila je mleko v Ljubljano; zalivala je je z vodo in v svoj dobiček prodala. Ker se je temu njenemu goljufivemu početju prišlo na sled, morala je iz službe ter se je kakih 17 dn= brez dela potepala. Sodišče je mlado tatico obsodilo na 4 mesece težke ječe.
Napačni petkronski tolarji. V In<>-mostu so prijeli družbo ponarejalcev denarja, ki so tudi v Ljubljani spe-žali nekaj svojih izdelkov. En član te družbe, okolu 40 do 50 let stari mož. je ob pravem času ml nesel pete.
Golaž na maslu. Dne 17. dec. popo lmdne je prišla v neko znano ljubljansko gostilno neka kmetska ženica, ki je začela tožiti, da je zelo lačna in vprašala, kaj imajo jesti. Natakarica ji je takoj naštela celo vrsto jedil,, ki so pa bile vse od mesa. Povedala ji je. da Imajo tudi golaž na maslu. Ženica je pripomnila, da, ker je kvatrna sre da, bi imela rada kako jed, ki je narejena na maslu. Zvita natakarica si je takoj znala pomasrati iz zadrege tem, da je rekla ženici, da imajo golaž na maslu, kterega si je ženica tudi naročila in jedla meso z največjo slastjo v mšsli, da je golaž na maslu, ne da bi bila opazila tajno kihanje goetov. Kako so ljudje še neumni.
Kranjsko sadje na mednarodni sad ni razstavi v D sseldorfn ob Reni. Na
tej razstavi se je Avstrija s svojo sadno razstavo posebno odlikovala, tako, da je v tem oziru prekosila celo Francijo, Švico, Nemčijo in Holand-sko. Pač je ravno Francija razstavila krasno sadje, tako, da so tehtali po-aaraezni sadovi, zlasti hruške, po 50 do 90 dkg., posamezni grozdi pa 2, 3, 4 in celo po 7J/2 kg, a vse je bilo le rrmetno -vzgojeno, dočim je Avstrija pokazala to, kar more sleherni sadjar in sleherni kraj v veliki množini na
trg postaviti. In to je ravno izdalo. Xa avstrijski razstavi so bile zastopane, izvzemši Dalmacijo, Istro in Galicijo, vse k'ronovine. Poleg drugih je vzbujalo kranjsko sadje posebno ]x>zornost. Ker je bila Avstrija izven konkurence, niso se odlikovale posamezne kronovine, pač pa je c. kr. poljedelsko ministerstvo pismeno izreklo posebno priznanje deželi kranjski za razstavljeno sadje ter iskreno zahvalo vsem korporacijam in sodelovalnem, ki so kaj pripomogli do takega. za Avstrijsko ve I epom embnega \ speiia.
Na mednarodni obrtni razstavi v
Parizu odlikovani čevljarski mojster je Ivan ne Fran Zemljan v Ljubljani. Odlikovanje je razstavljeno v njegovem izložbenem oknu na Kongresnem trgu.
Odlikovanje. Franjo Golob, mesarski mojster in prekajevalec mesa v Šiški, je bil na letošnji mednarodni razstavi v Parizu za razstavljeno presajeno meso in kranjske klobase odlikovan z veliko zlato kolajno, z diplo mo in zaslužnim križcem, kar je bilo razstavljeno v izložbenem oknu njegove prodajalnice v Prešernovih ulicah Štev. 5.
Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri ljubljanskem dež. sodišču. —
Janez Nemec, sedlar in kurjač v Boh. Bistrici, je Janeza Polaka v prepiru sunil z nožem v desno pleče.. On trdi. da je to storil v pijanosti zaradi tega. ker ga je .poškodovanec z besedami razdražil, vrhutega pa ga je jel Še France Grošelj premetavati Nemec ;e bil obsojen na dva meseca ječe. — Občinska redarja na Savi, France Iverstein in Nace Koritni'k, sta prijela brezposelnega Petra Kolničarja iz Spodnje Lipnice, dninarja brez stalnega bivališča, ker je beračil po vasi. Med tem, ko sta ga hotela odvesti k orožnikom, uprl se je temu Kol nič ar z dejanjsko silo, ju psoval, udaril prvega redarja po desni strani vratu, zgrabil nožnico drugega redarja rekoč, da bi jima že pokazal, če bi ne imela teh prekljic. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — Marko Gospodaric iz Mirne, sedaj prisiljene« v ljubljanski prisilni delavnici, je skrivaj pobegnil iz Javornika, kjer je bil s svojim oddelkom na delu. Kakih 600 metrov od Otoč pri Radovljici je delal na železniški progi Andrej Vi-dic. Obdolženec je na begu zapazal Vidičevo obleko na tleh, in ker mu je bilo -nnogo na tem, da si prisvoji dru-ofoleko, mu je izmaknil suknjič, telovnik in žepno uro z verižico. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe. France Garfcnar, bajtarice sin na Rudnem, je vozil hlode v papirnico v Medvodah ter pri tem svojega bratranca Franceta Gartnarja iz Dražgoš in Fr. Nastrana iz Rudnega, od kterih dveh je bil to pot najet, na ta način osle-paril za 108 K 28 v, da je v dotično
knjižico, v ktero je tovarna zapisovala število ic kubaturo prevzetih hlodov, ponaredil številke in nekaj listkov iz te knjižice iztrgal, da bi tako preprečil, da bi uru gospodarja ne prišla na sled. Naložil je brez vednosti posestnika Gregorja Jelenea iz Dražgoš temu lastnih 22 hlodov, vrednih 20 K 80 v ter jih odpeljal v papirnico, dotični prejemni listek je pa pri sebd nosil, ki bi o prilika nanj potegnil denar od Franceta (Dolenca, župana v Stari Loki; ta je bil namreč od tovarne najet za izplačevanje voznikov. Gamar v obče ne taji dejanja,. izgovarja se le s tem, da se je pobotal z odškodova-nim lastnikom, kar pa ni res bilo. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. — France Rupnik iz Gorenje vasi, berač brez stalnega bivališča, je dne 21. vinotoka grede proti hdši Jakoba Bizja-na v Petkovcu s palico v roki grozil, da bode še nocoj zgorel, če ga ne bode pustil v miru. Bizjan je namreč na poti nekoliko podražil Rupnika, in ta je res med potjo Matevža m Mari-jano Petkovšek prosil užigalic, češ, da bode neko hišo zažgal in gospodinjo in otroke iz hiše zapodil. Kimalo potem je prišel pred Bizjanovo hišo, razbil pri oknih 10 šip, razbil 2 okenska okvira in 4 posode za cvetlice, Jakob Bizjan kakor tudi njegov sosed Milha Lukanc sta bdi a v takem strahu, da nista mogla radi velike skrbi, da bi obdolženec res ne zažgal, zaspati in je prvi celo noč na straži stal. Rupnik je bil na j^ !no leto težke ječe ofosojen potem pa pride pod policijsko nadzorstvo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nemci v Brežicah fbi radi imeli svoj nemški -dom, a ker sami nočejo zanj nič dati, so šli po svetu "fehtaft". Zdaj kroži po nemških listih poziv za darove za zgradbo nemškega doma v Brežicah. Podpisali so ga različni stajerski nemški in nemškutarski politiki, potem pruski profesor Feliks Dahn in uradnik v nemškem minister-stvu zunanjih del, Wildenbruch. Kaj spadajo Brežice tudi že v dciokrog ininisterstva zunanjih del nemškega cesarstva ?
Namesto podgane sebe obstrelil. V
Mariboru je ključavničar J. Koper streljal na neko podgano. Ko je pu-ko zopet nabasal, se mu je sprožila na desno oko, na ktero ne bode nikdar več videl.
Denarno pismo izginilo. Izginilo je denarno pismo neke draždanske tvrd-ke, v znesku 6000 mark na neko celovško poŠto. V Mariboru je bilo pismo 'e vknjiženo. Uvedena je obširna preiskava.
Požigalec, ki se sam javi. Pri celj-
ki policiji se je te dni javil 2Sletni hlapec Srečko Kovač, češ, da je svojemu gospodarju Alojiziju Novaku v Kostrivnici zažgal gospodarsko poslopje in hlev, ko so bili domači pri zornicah, takoj na to pa bežal proti Celju. Zažgal je iz jeze, ker mu gospodar ni hotel izročiti poselske knjižice, da bi šel od njega proč. Policija .ra je izročila okrožnemu sodišču.
Cerkvenega tatu so prijeli v Mariboru v prestolni cerkvi, ko je ravno izpraznjeval razbite pušice. Tat je 171etni Fran Klemenčie iz Ljutomera.
Prepoved slovenskih napisov nad obrtnimi prostori v Mariboru je utemeljeval v občinskem svetu dr. Lor-ber. Občinski svetovalec (soc. dem.), se je izjavil proti predlogu, ki je za slovenski narod žaljiv. Predlagal je. naj se predlog odgodi. Seveda je Evreiner s svojim treznim nasvetom propadel ter je bil sprejet predlog večine.
KOROŠKE NOVICE.
..Nevarno obolel je dolgoletni podpredsednik in blagajnik družbe sv. Mohorja, Simon Janežič v Celovcu.
Lepe razmere vladajo pri deželnem sodišču v Celovcu. Dne 9 . decembra je prišel nekdo na sod ni jo, da bode zaslišan kot priča. Hotel je slovenski izpovedati, a sodnik mu je to zabranil, kričaje nanj, kakor na kakega biriča: "Vi ste se učili, torej znate nemški; drugače vas ne pustim pričati" Pri razmerah, ki vladajo danes v avstrijski justici, je temu uradniku zag-> t ovij eno hitro in dobro avanziranje.
PRIMORSKE NOVICE.
Smrt stoletne žene. V tržaški bolnišnici je umrla neka Marija Doratti, rojena Tržačanka, stara 100 let in 3 mesece. Starka je bila do zadnjega Časa krepka in duševno tako brihtna, da si je z zvijačo priberačila potrebna sredstva, obetajoč podpornikom in podpornicam, da jim bode v oporoki zapustila svoji dve hiši, ki jih seveda nikoli ni imela.
Izkoriščanje Soče za obrtne namene.
Tvrdka Ganz in tovariši, ki hoče v Trenti pridobivali velikansko električno silo, namerava v Tolminu zgraditi reservoar za 280 kuSbtičmiih metrov. Pod vasjo Soča ob Soči namerava zgraditi tri jezove in vodovod, v katerega bode napeljala potok Lepejno. Tu bodo tri turbine za 800 konjskih sil.
Umrl je v Bazovici dne 13. dec. ob 11. uri tamošnjč ugledni občan, Luka Razam v 88. letu svoje dobe.
KJE JE MARKO GORNIK, doma iz
Gabrovice pri Metliki. V Metliki je imel več let svojo usnjarsko obrt, leta 1900 je odpototoval in tu bival približno tri leta, potem pa prišel za kratek čas na obisk v staro domovino ter se vrnol meseca junija v Chicago, m. Njegov brat, Nikolaj Gornik, bi rad zvedel za njega iti biva sedaj v New Yorkn. Naslov naj se blagovoli naznaniti "Glas Naroda.	(4-11 1.
Na potovanju iz Diamondville, Wyo., v staro domovino, želim vsem rojakom obilen vspeh po širnej Ameriki, meni pa srečni povrat v Šent Jernej.
New York, 4. jan. 1905.
Frank Homan.
KUBI.
Ca 190 kron avstr. veljav« trska j« dati $20.55 in k temu ie 15 centov za poitaaiao, ksr mora biti dsmaraa poii-ljatsv rsgistrirama.
K retail je parni k o T.
V New York so dospeli:
Victoria Luise 4. jan. iz Hamburga. Furnessia 4. jan. iz Glasgowa z 33S pot.
Teutonic 4. jan. iz Liverpoola. Dospeti imajo:
Numidian iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Prinz Adalbert iz Genove. Etruria iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Cassel iz Bremena. Carpathia iz Liverpoola. La Tourraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Zeeland iz An twerp en a. Kronprinz "Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Victoria Louise iz Hamburga.
Odpluli so: La Champagne 5. jan. v Havre. Numidian 5. jan. v Glasgow.
Odpluli bodo:
Cedric 6. jan. v Liverpool. Deutschland 7. jan. v Hamburg. Pretoria 7. jan. v Hamburg. Philadelphia 7. jan v Southampton Ivernia 7. jan. v Liverpool. Prinz Adalbert 10. jan. v Genovo. Cassel 10. jan. v Bremen. Teutonic 11. jan. v Liverpool. Statendam 11. jan. v Rotterdam. La Touraine 12. jan. v Havre. ' Prinzessin Irene 14. jan. v Genovo. Lucania 14. jan. v Liverpool. Furnessia 14. jan. v Glasgow. Zeeland 14. jan. v Antwerpen. Waldersee 14. jan. v Hamburg.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR,
ZA LETO 1905.
Založilo In Izdalo uredništvo "Glas Naroda".
LETNIK XI.
Centi 2S centov s poštnino vred
VsebinaVjmraku. (Pesem, S. Gregorčič; s sliko.) — Ob novem letu. (Pesem.) — Koledar z zgodovinskimi podatki. — Najlepši kraji Zjedinjenih držav: Yellowstone National Park (s slikami) ; Yosemite National Park (s slikami;. — Izseljenci. (Povest). — Slepčeva hčerka. (Pesem). — Kriv zid. (Humoreska.) — Kozak. (Povest.) — Mornar. (Pesem.) — Samaritan. — Materina sreča. (Slika. * — Svetovna razstaa v.St. Louisu, Mo. (s slikami). — Kako se je Blaž Knofek tobaka odvadil. — Požrtvovalnost žena. — Dva prijatelja. — Umivanje. — V sili. — O tobaku. — Naznanilo ljubezni. ^Slika.) — Skopuh. (Humoreska.) — O Panami in njenem prekopu. — Na potujčeni zemlji. 1 Pesem.) — puško-japonska vojna >s slikami). — Svetovna kronika v letu 1904 (s slikami). — Smešnice (s slikami). — Naznanila.
Koledar je prilično božično In novoletno darilo prijateljem v stari domovini.
International Manufacturing Company
New York Cit^> N, Y., U. S. A.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije , gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — faznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa ^eal Press), žepnih pečatov (Pocket Seal Press,) gumastih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih škrinjic lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelnaste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižic in verižnih nakitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem pre-mogarjem. rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem: v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje.
Bogata zaloga : molitvenih in zabavnih v raznih jezikih Krasno in pripravno darilo je : Fountain Pen: Pero katerega ni treba pomakati v črnilo Cena $2.50
poštnine prosto.
Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 4 c.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY.
_241 Fast 81st St. NEW YORK CITY, N. T._
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da iinara svoj lepo nrejenl
saloon,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fina smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano sr najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča ■ (31de\	taJh* ^
Skusita j uči!
Podpisani naznanjam rsjikom, isfelnjen ZDRAVILNO GRENKO VINO 99 najboljšem navodilu ifl najboljših rož in korenin, ki iib i« dobiti ▼ Evropi in Ameriki ter t* fi-neira, naravne** vina. Kdor boleha ne ielodcu ali prebevnih ornnih. Mi C* pije redno.
Poiilje se v ubojih pe jedem tueat (11 steklenic) ne vae kraje zapadnih driaT Sev. Aaaerike.
V obilna naročila M vriperofla
JOSIP RTJSS.
324 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
I
ZA3IORE DATI SA3IO
Dr. E, C. Collins, M. I.,
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za i popolno ozdravljenje:
Spoštovani gospod profesor!
Jaz spodaj podpisana se Vam zehvalim za Va? trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu n:»r<*1u pocelej Ameriki sporočam, daste Vi pravi in jeiiin zdravnik, kuri zamore ozdraveli vsakega liol-nika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj \ mestu Pueblo, u nije-din mi ni nrngel pomagati. >Vk!eri zdrsiviiiki sn mi rekli, da mi ni nič. a kako moro vendar zdrav človek i-kati zdravila in trošiti denar, če mu ni nič. Vi. pa mi uiste tako r>'kli. amp: k ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej težkej lx'lf^iii in mi posiali zdravila, po kterih sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič poslanih zdravilih sem — hvala 15ogu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava k<>t poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera sn priobčim v svoih listih »<"_ra izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorila na najboljši ga zdravnika.
S tem končam pismo — Vam do gsoba bval« zna,
ANA GOR ŠE.
433 Rush .St., Pueblo. Colo.
Častiti gospod !
Naznanjam Vam. da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem pora.bil vse, sem bil
popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj.
GEORGE T'HERNIK.
lJrowntield, Pa.
Dragi gospod profesor !
Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ^zdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Samo ono sieklenico. v kt«-ri je zdravilo proti izpadanju las. Se rabim in kak. >r vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo.
Spoštovanjem	. .
Vam udani	VIN CEN C srsTAR.
P, O. Box 148, Moon Run, Pa.
Cenjeni gospod !
Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vpraS ate kako se kaj ]<očutiin. Si-d.ij sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčir .-.ahvalim. ker m" me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravijam V us udano iu ostajam s spoštuv a njeni
GREGOR SDKRAR, P. O. Rox 64. Cumberland, Wyo.
Iz vsega tega se toraj jasuo razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na
JJSP zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
a 1	■	» i	■ ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
ll7nr9UI UQP nnSP7ni rat^ ozdravi vae možke in ženske bolezni bodisi
\U£UE UB I lOU UUiU&lll} akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor; bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja l samega sebe. šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišAie, nazolje. ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., k;ikor tudi vse ostale netranje in zunanje bolezni. l)r. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno 111 zanesljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collins-OT zdravniški zavod.
Zatoi-nj, rojaki Slovenci, mi vam priporočamo samo in odi 11 o le slavnega in. izkušenega Dr. E. O. COLLINS, 31. X.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov:
DR. E. C. COTjLIA1 R, ivr. I.,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili.
Stric Tomova koča.
(Dalje.)
"Zato mi še ni nobene sile, kajti če bi bilo treba, bi drugi dosti urno skrbeli za to. Toda živega me ne bodo vlačili v južne dežele, to jim obe tam."
"Oh, Jurij, stori zavoljo mene, kar te prosim, zdrži se vsake sile, bodisi do sebe ali do druzih! Moli rajši k Bogu, da ti bode pomagal in ne za upaj preveč svoji moči!"
"Poslušaj me toraj, kaj sem namenil storiti. Moj gospodar me je poslal s pismom k gospodu Simesu, kteri stanuje komaj pol ure od todi. Gotovo se nadeja, da bodem pri tej priložnosti tebe obiskal in ti vse povedal, zlasti pa, da namerava mene oženiti. Le na to pazi, da bi mogel Želbijevim zaigrati kako nerodno, to bi ga ne skončno veselilo. Zdaj se vrnem, na videz kakor če bi bil v vse vdan, in bodem se delal, kakor če bi bil vse premagal in prebil. Nekoliko sem še že za beg pripravil in našel sem ljudi, na kterih pomoč se svobodno zanesem. In tako bodem te dni izginil, ne da bi si moj gospodar kaj tacega še misli'. Eliza, moli za me, da se vse dobi j izide, morebiti bode to vendar uslišal ljubi Bog."
"Molila bodem. Jurij, moli pa tudi ti in zaupaj v Boga, potem ti ne bode treba posluževati se grešnih pomoč-kov, da bi dosegel svoj namen."
"Z Bogom ostani!" poslavljal se J> Jurij ter je z ginjenim srerm prijel Elizo za roko in jo milo pogledal Molče sta stala nekaj časa, Eliza jo-kaje, on pa si izkušajoč ostati stanoviten. Pa ne dolgo: kmalo ira je premagala otožnost, in tudi njemu so solze vdrle iz oči. ge enkrat sta ^
mož in bodeta
da im:i njenim
podala roki, in ločila sta žena, ne da bi vedela, ali kedaj še videla ali ne.
n.
Beg.
Eliza se ni zastonj bala, trgovec z sužnji hud namen „ otrrkom; kajti živ deček, kteri je vsem svojem obnašanji razodeval nekaj posebnega, je taki,j vzbudil pohlep brezdušnega trgovca, da je skic ml kupiti ga na vsak način.
Rekli smo že, da se je gospod Želbij poslednji čas zakopal v dolgove in zdaj ni vedel, kako jih poravnati. -Največ pa je bil dolžan temu trgovcu ki se je imenoval Halej, fn je že zdavnaj gledal na dobro "b'.a^o", kter. je imel gospod Želbij. Zavel jo tega jf nakupil skoro vse od gospoda Želbi ja podpisane dolžne liste, da bi tab popolnoma dobil v svojo oblast in p. v vseh rečeh napravil voljnega.
Njegovo najprvo delo je bilo, da <r;>. je zdaj začel ostro terjati, obnenni pa se je delal dobrega in je namigni da bi mesto denarjev vzel tega ali onega sužnja. S tem je dosegel tolike;, da se je zdaj gospod Želbij izneveril svojemu sklepu, nobenega sužnja pro-dati. posebno ne kakemu tnrovcu s sužnji; kajti toliko Grotovega denarja dobiti mu je bilo zdaj nemogoče. lej se je posebno zanimal za Tom.*;, kterega lepe lastnosti je poznal prn -dobro, nadejal se je ga dobro spečati. če bi ga le dobil. 3e ve, vedel je tudi dobro, da gospod Želbij ne more biti brez zvestega, zanesljivega in ne utrudno marljivega sužnja, in da mu je že večkrat obečal svobodo. V Želbi-jevo nestanovitnost zaupajoč, se ni dal motiti v svojem sklepu in je nazadnje s pretenjem, nekoliko s prili-zovanjem in nekoliko s zgovornim jezikom svojim vendar dosegel svoj namen. Toda s Tomom še ni bil ves dnlp-poplačan in ravno, ko sta se zavoljo druzega kot nameček pogajala, pri-skakljal je po nesreči mali Henriček v sobo ter se tam v nedolžnosti svoji igral po svoji navadi. Tako je obrnil pazljivost trgovca na-se ter v njem vzbudil željo, dobiti ga. Halej je bi' surov človek in vrh tega je izgubil pri svojem ostudnem trgovstvu že davno vse boljše človeške čntljeje.
Naj je gospod Želbij še toliko govoril, kako strašna bi bila ločitev jeui-nega otroka od matere, in sicer kako strašna bi bila taka ločitev za njo in kako zelo bi žalovala njegova soproga — bilo je vse zastonj Halej je bii za vse govorjenje gluh. Žugal je. da veisto odstopi od kupčije in da bode svoje dolee izterjal na drus? način. Kar se je tikalo otroka od matere, tolažil je z besedami, da bode otroka prodal prav dobremu gospodu; prizadeval se je dokazati, da more otrok samo na ta način prihodnje biti resnično srečen, in da se celo lahko upa, da bode gotovo kdaj postal svoboden. Navedel je več izerledov ločitve, po kteri je prva bolečina kmalo minila ker sužnji ne obentijo menj živo kakor svobodniki. Nazaelnje se tudi kar nič ni obotavljal, predočiti gospodu Žel-biju, kako prijetno je živeti brez dolgov. Z eno besedo, gospod Želbij sije odločil v kratkem prodati tudi dečka.
Podpi.-al je toraj pogodbo zastraj Toma in Henrika, ter je prejel zato :
iz Halejevih rok vsa dolžna pisma. Drugo jutro je hotel trgovec priti po svoje "blago".
Ko je otišel in je gospod Želbij po mogočnosti svojo vest knaalo omamil, se je bal sniti se s svojo ženo, kteri ni bilo mogoče te reči zamoleati in ktera bi, kakor je dobro vedel, zblaznela zavoljo, tega. Bila je zvečer v neki družbi ter je prišla precej pozno domov. Sicer ni vedela natanko, da Halej kupčuje s sužnji, pa takoj, ko ga je ugledala, uprlo se ji je njeno ?=rce zoper njega, k čemur je mnogo pr'pomcp!a njegova ošabnost in na pili n eno ^ . _tera se mu je brala na za robljenem obličji. Vrh tega ji je Eli?a tožila svojo skrb, da sklepa nekaj zoper njenega sina, — skrb, k* era se ji .je skoraj videla smešna, ker se ji je zdelo nemogoče, da bi se zgodilo ka.i tacega, kajti bila je do dobra prepričana, da njen mož brez njenega privoljenja ne bi prodal malega Hen rika.
Kdo si more tedaj misliti njeno začudenje in njeno jezo. ko je zvedela še tisti večer, kako jo je gcljufa'o njeno prepričanje, ko ji je mož na dolgo in široko razložil, da ni samo prodal Haleju zvestega Toma, temveč tudi zalega Elizinega otroka. V začetku si je to komaj mislila, pa icmalo se je prepričala, da ic žalostna resnica. In ko se je Želbij izgovarja1, da je to bilo silno tz-eba str riti ter ji razodel, kako je zamotan v dolgove, bila je takoj pripravljena pr idati ves svoj lišp in sploh storiti vse, samo d ■ bi se ovrgel kup. Toda Želbij ji je z.\ Totavljal, da Halej nikakor ne bode odstopil, ker njemu je k^t strastnen-u trgoevu s sužnji več ležeče na blagu, kakor pa na gotovem denarji, in ker >ode že prihoduje jutro prišel po kupljeno robo.
"Oh!" izdihnila je dobra gospa, "zakaj moram to doživeti! Vedno sem si prizadevala zvest«) spolnjevat: dolžnosti. ktere sem kot krščanska '.ena imela do teh ubogih. V vseh rc-'ek sem skrbela za nje. 7a njiho\ o lasno in telesno srečo ter sem 7 njimi elelila vse njihove težave in veselje; kako pa morem zdaj z dobr • vestjo stopiti pred nje, posebno, če je tako dober, zvest in pejšten služabnik, kakor je Tom, zavoljo kratke de-narstvene zadrege prodan in nagloma odstranjen od tistih, ktere smo ga učili ljubiti in čislati? Na srce sem njim pokladala dolžnosti, ktere imajo med seboj kot zakonski, stariši in otroci, zdaj pa, kadar nam gre le z., majhen dobiček v denarjih, jim kažemo dejanski, da vse zvze žlahte nimajo v naših očeh nobene cene! Elizo sem napeljevala, kako ima učiti Henrika, ktere dolžnosti ima kot krščanska mati, kako mora zanj skrbeti, zanj moliti, da bode tudi on h >-dil po krščanski poti: in zdaj? Ka; ji morem, kaj ji imam reči, če ji g: 1 odtrgaš od njenega srca ter sra z du in telesom prodaš neusmiljenemu prodajalcu duš, samo da se za kratek čas i znebiš svojih dolgov? Dostikrat sem ji pravila, da je človeška duša več vredna, kakor vsi denarji na zemlji zdaj pa se ji prodaja njeno lastn dete z gotovostjo, da bode imelo mnogo trpeti na svojem telesi ir. da bode se še vrh tega pogubila tudi njegova duša!!"
(Dalje prihodnjič )
Telefon št. 59.
4(1 30 let -3 obnašal Dr. RŽCHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVI,JENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zopei
EEU2C ATISEM, P0E0ST1TIC0, PODAGRO ita.
in razne reumatične neprilike.
SAnO : 23cU in 5Oct. v v »eh lekarnah aH prt
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
-gS CCD
GEORGE L. BROZICH,
slovenski notarr
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko	v ali staro domovino. Izdelujem vsa-	ii ke vrste prepisna pisma, poroštva	^ (bonde), polnomoči (Volimacht)	(p in vse druge v to stroko spadajoča	rf; dela. Oskrbujem tudi zavaroval-	M nino proti ognju ali na življenje v	(u najboljših ameriških in inozem-	i skih družbah. Vsa pojasnila dajem	£ rojakom drage volje na zahtevo.	fl
UNIONS AUSTRIACA LINE
vozi direktno
iz New Yorka do Trsta ali Reke.
Parnik
'9 9
odpluje 14. januarja ot> 1. uri pop.
VOŽNJE CENE OD NEW YORK A. DO
TRSTA ali REKE....... ..... $28.00!
ZAGREBA....................... $31.45,
KARLOVCA..................... $29 05,
LJUE L JANE....................$29.15.
Parniki so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so onii-slene po najnovšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnik« te družbe, ali
Sz Co.
generalni 'aerentje, 31 Broadway, New York, IV. Y.
<fGLAS NAROBA»
prodaja po 1 cent itevilko:
Anton Bobek, poslovodja, po družni c« Frank Sakser, 1778 St. Clair St. Cleveland, Ohio.
Josip Auaec, 105 Indiana Street, Joliet, EL
Fr. Baudek, Station A
Mihraokoe, WU.
CUNARD LINE
PARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNJEW YORKOM.
PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
CAEPATHIA OLTONIA SLAV0K1A
odpluje iz New York a dne 17. j an. 1905.
odpluje iz New York a dne 31. jau. 1905. odpluje iz New Yorka due 7. feb. 1905.
ULTONIA, SLAY0NLA in PANNONIA so parniki na dva vi iaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za Uetji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.
67 Dearborn
126 State St., Boston, St., Chicago.
POZOR ROJAKI!
Rojake po Zjedinjenih državah s tem opominjam, da se naj ogibajo in varujejo pred mojo bivšo soprogo, Frančiške Maček, rojena Peterlin, doma iz vasi Škocijan pri Velikih Laščah na Dolenjskem.
Z menoj je bila poročena samo šest mesecev ter je za časa moje smrtne bolezni samovoljno pobegnila meseca julija 1904. Pobrala mi je tudi nekaj denarja. Nek moj znanec jo je zatem videl v Clevelandu, kjer "služi" v nekej gostilni za deklo, ter trdi, da je samska ali neomožena.
Pazite se toraj, da še koga druzega ne pripravi ob denar in mn ne povzroči take preglavice in skrbi, kakor meni
JOHN MAČEK, Box 3, Willock, Pa.
-: NAROČAJTE :-
edini slovenski leposlovni list v Ameriki
t<
NADA"
ki izhaja vsaki mesec in stane na leto $2.00, za pol leta $1.00. Prva številka obsega med drn^im: Božični večer, krasno Dickensovo povest, ki je znana in priljubljena po vsem svetu. — Ukradeni beli slon. šaljiva črtica znamenitega ameriškega humorista Mark Twaina. — Sreča Roaring Campa. Divna črtica iz življenja na zapadu pred kaikimi 50 leti, iz peresa slovitega, Bret Harterja. — Gostilniška kuhinja. Kratka a izvrstna črtica slavnega. Washing-tona Ir-vinira. V naslednjih številkah se bode nadaljevalo priobčevanje krajših in daljših spisov ravno omenjenih in še drugih znamenitih pisateljev. Divna in žalostna povest slavnega angl. romanopisca Scotta: Lammermooraka nevesta, bode izhajala celo leto; ravno tako bode celo leto izhajala jako zanimiva povest: Pomorski ropar, od Capt Marryata, ki prične izhajati v 2. št.
Kdor ni prejel lista po pošti, naj piše ponj, da se mu ga pošlje. Naročnino je pošiljati:
NADA PUBLISHING CO„ 702—704 Loomis St., Chicago, Illinois.
Z^STOIVJ !
se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar* zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-i>;to pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je toraj vse uči nil, kar »te mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
* Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St.,	New York, N.
Ako hočeS dobro postrežbo
z mesom in groccrijo,
tako ae obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av.t
Fveblo, Celo. Tudi naznaniam, da foam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih Jezikik. Priporočim se za obilni obisk.	g
M- 9 9 W W * 9 1 i | . f f
telefon kadar dospel u k&ko postajo v Kav Tork ia n« veš kak« priti k FRANK SAKSEE-JTJ. Pokliči številko 3795 Cortland* in fovori slovensko.
Compagnie Generale Transailantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN9MQSTA iN LJUBLJANE.
POŠTNI PARNIKI SO t
"La Lorraine" na dva viiaka..................12,000 ton,
"La Savoie" " "LaTouraine" " "L'Aquitaine" « "La B^etegne" .. "La Chan.pagne
" ..................12,000
" ..................10,000
" ..................10,000
........................8,000
8,000
25,000 konjskih moSi
25,000	"	"
12,000	"	"
16,000	"	"
9,000	"	"
9,000	"	"
9,000	"	"
"La G ase ogne"............................... 8,000 "
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odp'vjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz prists nišča St. 42 North River, ob Morton St., New York:
fi» Champagne *LA TOURAINE La Gascojme •LA SAVOIE La Champagne
5. j an. 199a 12. jan. 1905. 19. jan. 1905 26. jan 1905. 2. febr. 1905
*LA TOURAINE La Ciaseogne La BretacTie *LA LORRAINE *LA TOURAINE
9. febr. 1905. 16. febr. 1905. 23. febr. 1905. 2. mnrea 1905. 9. marca 1905.
Pamika z zvezdo zazaamovani imajo po d7? vijaka.
Holland-A

;A
' HOLLA N ii- A r.lr [ M /i ( V <ozJ kr&Ievo itfi'OzfT.iskc m ; I . ? :fi jrSav
mi NEW YORHQft in EO'i .1X45:0!* »rek®
Boidcp* siir-Jier
- -
AS;Va
N90RDAM, paruik z dvojnim vij» STATENDAM Darn;* z dvojnla
kom, 12,593 ton.	. .
1YMBAM, parnik z dvejaim vija-	vijakom, 10,500 too.
kom, 12,S«e ten.
POTSDAM, parmk z dvojnim vija- KBTTERDAM. parnik z dvojUa kom, 12,50© ton.	vrnkom, 8-300 rou.
& Najceneja ^ožilja do ali od vseh krajev juzae Avstrft^
Radi cene glej na posf-bei ooiaviiemh listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarna v mestih-1
DUNAJ, I. Kolowratring to., INOMOST, 3 Rudolistras»i* TK.ST, št 7 Prosta luka, BRNO, Krona
Parnik1 odpijujejo? ItOTTEEPAMA vsak četrtek in iz NEW VuPcKA ob 10.
v«ako ered«
uri zjuiraj
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST. CHICAGO, ILL.
1199 St. Clair St., Cleveland, 0
Priporoča rojakom svoja ixvmtna VTKA, ktera v kakoT«sti aadkrilju j«j« tu draga ameriška viaa.
Rmdoče via« (Concord) prodajat po Me galone;	via« (Catawba)
po 70c saloao.
najmanjše naroČilo za ybx
JI M (SALON. BXINJEYEG, za ktor««a stm i portiral brinje ia Kranjskega, velja 1 steklenic $16.96. Briajevoc je najbolj ▼rate, ker je igano na lati način, ka kor doma na Kranjaken. NABOdBAJCJEPXZLOftBi B0AS la ebtta
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom TTrw vatom se priporočam naj tople je ter naznanjam, da prodajam raznov-rstn« parobrodne listke, menjavam novce, ter odpooiljam denarje v staro domovino.
Postrežba solidna in poštena. Z velespoštov&njem
BOŽO GOJZOVIC
523 Chestnnv St., JOHNSTOWN, PA.
» JOHN KRACKEH 1199 St. Clair St., Clerelani. #
Rojakom v Calumetu, Mick., in okolici priporočamo našega zastopnika g. Pavla Schaltza, 211 7th St. Do-tičnik je z nami v zvezi.
Rojaki^ podpirajte rojaka i
Bodpuani priporočan srojo doom vrdi^m
gostilno,
» kterej točim veiDO SVEŽE PIVO, pn^ Jam DOBRE jMCDKE in LIKERJE Frt Benieetudi d bi vsak ds n IX3BKA HRANA. Ako kak rojak pride v frosesT ClTV. Pa.,
i"*J*»t»ji vrraia u meni m gotova bc^Sm
pniel do mene io do c»tDcev. Akok«$»a». t»e«ij« kak rret, oa mi viame otr-as. vS, toraj bodi
a erv-	«
fenUfc	xaBtf*.