Poštnrna plačana v gotovini Cona M« f"- Stev. 62 V Ljubljani, petek 15. marca 1940 Leto V Teike naloge finske vlade po sklepu miru: 100.000 finskih žensk in otrok beii pred novimi rdečimi gospodarji Iz pokrajin, ki jih mora Finska dati Sovjetom, odhaja vse prebivalstvo, ki ga bo vlada naselila v zahodnih pokrajinah države Helsinki, 15. marca. o. Snoči se je z vseh krajev, ki jih je Finska v mirovni pogodbi prepustiti Sovjetom, začelo seliti prebivalstvo, ki za nobeno ceno ne mara priti pod oblast rdečih »osvoboditeljev«. Sto tisoč žensk, otrok in starih ljudi je zapustilo svoje domovine, kjer so njihovi predniki bivali sto in sto let, ter se jokaje odpravilo peš, 7. vlaki, z avtomobili in drugimi vozili proti notranjosti države. Seboj so ti ljudje vzeli kar so le mogli: živino, kiiretino, konje, opravo, obleko, svete podobe, slike itd. Vse ozemlje, katero bodo dobili v roke Sovjeti, bo popolnoma prazno. Prej je prebivalo na njem pol milijona ljudi. Finci vedo, kaj jih čaka pod rdečim škornjem in zato beže v okrnjeno svobodno domovino. Finska vlada bo morala preskrbeti nova bivališča in zagotoviti nov obstanek okrog 460 tisoč ljudem- Vlada ni dala nobene zapovedi ali nasveta, naj bi se prebivalstvo selilo iz krajev, ki bodo prišli pod sovjetsko oblast, toda nihče noče priti pod novega gospodarja. Tisoči in tisoči teh beguncev se odpravljajo od začetka vojne na pot že v drugo. Ko so se začele sovražnosti, je s Karelijske ožine bežalo finsko ljudstvo povečini v kraje, ki leže severno od Ladoškega jezera, zdaj pa morajo tudi od tam. Pod sovjetsko oblast bo prišlo kakih 30.000 kv. kilometrov ozemlja, na katerem so prebivali samo mali kmetje, ki bi pod Sovjeti tako in tako izgubili vso lastnino. Industrijsko važna sta kraja Janisujoki in Vuoksi ter velike celulozne tovarne pri Valdovu. Finska bo hudo prizadeta zaradi izgube Viborga, ki je. bil eno glavnih pristanišč za izvoz (inskega lesa, in Utrjevanje turške meje proti Bolgariji Carigrad, 15- marca. m. Zavezniški vojaški strokovnjaki in člani turškega generalnega štaba so prišli v Carigrad in zasedli vse prostore hotela »Pera Palače«. Tu bodo imeli svoj glavni stan in bodo nadzorovali utrjevalna dela v severni in severno zahodni Turčiji. Med drugim gradi Turčija utrdbe tudi nad Odrinom in E,ozengradom. Turški krogi s tem v zvezi Ijoudarjajo, da ta pripravljalna dela niso naperjena proti Bolgariji, s katero Turčija živi v dobrih prijateljskih odnosih, pač pa so namenjena edinole obrambi Carigrada /a primer sovjetskega napada na Turčijo in Dardanele skozi Bolgarija Veliko zbiranle starih kovin za 51 j rojstni dan kanclerja Hitlerja Berlin, H. marca- o. Za 51. rojstni dan kanclerja Hitlerja je maršal Goring poslal nemškemu narodu razglas, v katerem zapoveduje, naj začne veliko akcijo za zbiranje starih kovinskih predmetov. Razglas pravi: Vojska se bori in zmaguje, država pa dela in se žrtvuje. Naše gospodarstvo kljubuje vsem poskusov blokade. Cim večje so naloge, toliko večja je naša volja, da te naloge izpolnimo. Po vseh pretrpelih neuspehih sedaj naši sovražniki upajo, da se bo pri nas pokazalo pomanjkanje posameznih važnih kovin, ki kakor •misli sovražnik, jih ni mogoče dobiti v Nemčiji. Mi jim bomo odgovorili tako. da bomo zbrali rezervo vseh kovin, s katerimi bomo mogli vsak čas razpolagati. Zaradi tega vam danes kličem, da začnete zbiranje takih kovin. Z nacionalno socialistično pripravljenostjo bomo dali za obrambo Nemčije na razpolago vse predmete iz bakra, brona, medi. cinka, svinca in nikla. Ta naš prostovoljni prispevek Jiaj bo darilo za rojstni dan voditelju Hitlerju.€ Hangcja, ki je bil v gospodarskem oziru važen zaradi tega, ker pozimi morje tam ne zmrzne. V_ liangeju bo ostalo vsega samo 1000 ljndi, ki bodo imeli delo ob prevzemanju mesta po Sovjetih. Vse stroške za preselitev tega prebivalstva bo nosila finska vlada, ki je naložila organizacijo preselitve pomočnik kmetijsekga ministra Juhu Kojvistu- Stroški za preselitev bodo velikanski. toda vlada jih utemeljuje s tem, da imajo begunci pravico zahtevati od države nove domove in nov obstanek. Kmetijsko prebivalstvo bodo naselili na zahodnem Finskem v pokrajini Vaasa, karelijske ribiče pa vzdolž Botniškega zaliva. Finska vlada_ je dala zaseči vse vrste razpoložljivih motornih vozil, avtobusov itd., da bi lahko izvedla preselitev prebivalstva pred prihodom sovjetske vojske. Finska vojska se bo umikala za civilnimi begunci postopno, kakor je določeno v mirovni pogodbi. Po vsem Finskem vlada silna pobitost. Na vseh poslopjih vihrajo zastave na pol droga. Listi pišejo, da je finska domovina podobna ranjeni ptici, ki ji počasi odteka kri. Njene rane ni mogoče umetno zaceliti. Priprave za obrambno zvezo med Švedsko, Norveško in Finsko Sovjeti sodijo, da bi taka pogodba nasprotovala novi mirovni pogodbi Helsinki, 15. marca. Reuter. Tukaj je bilo danes sporočeno, da je bilo doseženo soglasje med finsko, švedsko in norveško vlado o sklenitvi obrambne zveze za zavarovanje mej in neodvisnosti Finske, Švedske in Norveške. Med vojno je bilo nemogoče voditi taka pogajanja. Stockholm, 15. marca. m. Švedska vlada je sklenila takoj sklicati v Stockholm sestanek voditeljev zveze severnih držav. Na konferenci bi se generali pogovarjali o vseh možnostih in okoliščinah za pogodbo o avtomatični pomoči med severnimi državami. Mislijo vstaviti v novo pogodbo o obrambi člen, da nobena severna država ne sme stopiti v vojaške zveze z drugimi državami, ne da bi dobila poprej soglasje vseh članov obrambne zveze med Švedsko, Norveško in Finsko. Moskva, 15. marca. m. Dopisnik »Exchange Telegrapha« poroča iz Moskve, da je vzbudil švedski načrt za nordijsko obrambno zvezo veliko nezadovoljstvo v Moskvi. Sicer sovjetski uradni krogi tega nezadovoljstva ne izražajo javno, pač pa iz zaupnih krogov izvedo, da misli del sovjetskega generalnega štaba, da bi Finska z vstopom v nordijsko obrambno zvezo prekršila nedavno sklenjeno mirovno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Napovedi o bližnjih akcijah za premirje v Evropi Novi nemški pogoji za mir in razorožitev Newyork, 15. marca. o. Ameriški tisk in radio napovedujeta te dni nove presenetljive dogodke v Evropi. Do teh dogodkov bi prišlo ob sestanku Rooseveltovega odposlanca VVellesa s predsednikom italijanske vlade, ki naj bi tvoril uvod v obsežno mirovno akcijo Amerike in Italije. Za to akcijo naj bi se Amerika odločila po podatkih, ki jih je v vojskujočih se državah dobil NVelles. Čeprav prizadete države te vesti zanikujejo, se vendar vesti o novi akciji /.a premirje in mir v Evropi zdržujejo. Domnevajo, da prihajajo vesti o tem iz nemškega vira in so samo del obsežnih nemških prizadevanj za mir, ki bi ga Nemčija rada sklenila pred odločilnim spopadom. Nemčija bi bila pripravljena mir skleniti pod naslednjimi pogoji: 1. Sedanja Bvropa »Mane nemški življenjski prostor. 2. Oni deli Češko - moravskega protektorata, kjer bivajo Čehi, bi dobili avtonomijo, podobno Slovaški. 3. I* delov Poljske, ki so popolnoma poljski, bi se ustanovila samostojna Poljska. 4. Nemčija naj dobi del svojih kolonij. 5. Nemčija bo opustila avtarkični gospodarski sistem in vstopila v novi gospodarski red, katerega je v svoji spomenici predlagal v imenu Amerike Rooseveltov osebni odposlanec Welles. G. Nemčija bi bila pripravljena po sprejemu teh pogojev skleniti pogodbe o večnem prijatelj-! stvn z Veliko Britanijo in Francijo in bi hkratu z njimi sklenila razorožitev. Nemški načrti za zvezo med Sovjeti, Nemčijo in Italijo Balkanske in severne države naj pridejo pod nadzorstvo nove zveze London, 15. marca. o. Današnji angleški jutranji listi poročajo, da je treba pričakovati po sklepu miru med Finci in Sovjeti obsežnega nemškega pritiska na podonavske in balkanske države, ki naj bi se uklonile nemškim načrtom za ustanovitev zveze med Nemčijo, Sovjeti in Italijo. Ta zveza naj bi vzela balkanskim državam vso svol>odo političnega udejstvovanja in jih naredila neškodljive glede nemških načrtov ter preprečila vsak korak Anglije in Francije na Balkanu. Te države naj Priznanja severnih državnikov: Miru med Finci in Sovjeti sta krivi Švedska in Norveška ker sta zarad« nemških groženj preprečili prihod angleške in francoske vojske na Finsko Osin, 15. marca. O. Norveški zunanji minister Koht je imel snoči po radiu govor, v katerem je opravičeval Švedsko in Norveško, zakaj nista uspešneje pomagali Fincem. Priznal je. da sta švedska in norveška vlada odklonili prošnjo Anglije in Francije, naj bi dovolili prevoz angleških in francoskih čet na Finsko. To sta storili zaradi tega, ker ju je Nemčija obvestila, da bo v takem primeru nastopila proti njima. Anglija in Francija sta že 4. marca neuradno vprašali norveško vlado, ta pa jima je že takoj odgovorila odklonilno. Uradno sla pa zahtevali dovoljenja za prehod svoje vojske 12. marca, tik preden je Finska morala sprejeti sovjetsko pogoje. Če bi Norveška 111 Švedska zavezniški zahtevi ustregli, bi ju napadla Nemčija in Skandinavija bi se spremenila v ogromno bojišče. Švedska in Norveška sami sta pa dajali Fincem pomoč, kolikor jima je to dovoljevala nevtralnost. Helsinki, 15. marca. Reuter. Predsednik finskega parlamenta, Hakila, je imel snoči po radiu govor, v katerem je dejal: V naši neenaki borbi smo prosili druge narode, naj nam nudijo pomoč v boju za našo pravično stvar. Simpatije sveta so bile izražene na številne ganljive načine. Toda ni prišla pomoč in videli smo celo, da sta naši zahodni sosedi, švedska in Norveška, hoteli z oboroženimi silami preprečiti, da bi nam prišla pomoč, ker sta se ti sosedi hoteli izogniti nevarnosti zase. Zaradi lega smo bili prisiljeni vzdržati do konca, do kraja sami. Največja naša opora v zadnjih mesecih je bilo edinstvo naroda. Nasa demokracija je sijajno preživela preizkušnjo v vojnem požaru ter pokazala, da je sposobna združiti narod v močno enoto.« Helsinki, 15. marca. AA. Posebni dopisnik agencije Stefani v Helsinkiju piše, da je vsa Finska v žalosti zaradi podpisa sovjetsko-finske mirovne pogodbe, toda dodaja, da so se v izredni disciplini vsi poklonili pred sklepom vlade in maršala Mannerheima. Finski vojaški krogi trdijo, da je Finska imela 50.000 ljudi izven boja, ker ji je primankovalo topništva in streliva. Vojaški položaj v Viburškem in Finskem zalivu je bil nekajkrat tako kočljiv, da vrhovni vojni svet ni bil prepričan, da bo mogel varovati Helsinki, ki je bil 6. marca v veliki nevarnosti bi prišle pod popolno nadzorstvo Nemčije, Italije in Sovjetov. Severne evropske države pa bi prišle pod nadzorstvo Nemčije in Rusije-Nemški načrti vsebujejo glede tega tri točke: _ 1. Sklenitev trgovske^ pogodbe med Sovjeti in Italijo po zgledu nemško-ruske pogodbe. 2. Sklenitev nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Romunijo po zgledu nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. 5. Vključitev baltiških držav v novi blok, da se zmanjša učinkovitost blokade proti Nemčiji. Pomiritev med romunsko flZeiezno gardo" in vlado Bukarešta, 15. marca. m. Romunska vladu bo prihodnje dni objavila kraljev dekret, po katerem dobe svobodo in bodo izpuščeni iz koncentracijskih taborišč člani »Železne garde«. Obenem bo vlada objavila manifest, katerega je podpisalo okrog 800 članov »Žel. garde«. Bivši člani »Železne garde« se odpovedujejo svoji organizaciji in pravijo, da_se bodo zaradi sedanjega mednarodnega položaja odpovedali idejam »Železne garde« in bodo vstopili v Fronto narodnega preporoda. Železniška nesreča pri Krškem Ljubljana, 15. marca. Nočni belgrajski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob pol 1. ure zjutraj, je na postaji Videm-Krško, ko je vozil proti Zidanem mostu, trčil s tovornim vlakom, ki je stal na drugem bregu in čakal, da odpelje proti Zagrebu. Tovorni vlak je bil tako postavljen, da je brzovlak oplazil z lokomotivo zadnji vagon tovornega vlaka, ki ga je vrgel s tira. Nastala je primerna škoda v materialu. Od potnikov v brzovlaku ni bil nihče poškodovan. Ta nesreča je imela za posledico sto-minutno zamudo brzovlaka, da so na postaji vse uredili na nadaljnjo vožnjo proti Zidanem mostu. Naročajte Slovenski dom! Vesti 15. marca Mir med Finsko iu Sovjeti je za Finsko približno take veljave, kakor je bil za Češkoslovaško sporazum v Monakovem. Boljševiki, ki so prelomili vse pogodbe s Finci lani, tudi ne bodo dolgo čakali, da bi prelomili še novo pogodbo. Tako sodi angleški socialistični tisk. Angleške vojne ladje so včeraj privedle nemški parnik »Hannover« (9000 ton), nepoškodovan v pristanišče Kingston na srednjeameriškem otoku Jamajci. Posadka je skušala parnik zažgati, pa se ii ni posrečilo. Neuradna prepoved za izvoz orožja in vojnega materiala v Rusijo, ki jo je Amerika začela izvajati ob začetku vojne s Finsko, bo veljala še naprej, je izjavil ameriški zunanji minister Hull. Predsednik francoske vlade Daladier je moral včeraj na tajni seji senata tri ure dolgo zagovarjati zunanjo in vojaško politiko sedanje vlade. Senatorji so ga spraševali zlasti ostro zaradi Finske in zaradi obotavljanja na bojiščih. Zdi se, da bi utegnilo v Franciji zaradi miru na Finskem priti do obsežnih političnih sprememb. Anglija in Francija morata med svoje vojne cilje postaviti tudi temeljito spremembo posestnega stanja Sovjetske Rusije, ki je do svojih uspehov na severu mogla priti samo s pomočjo svoje zaveznice Nemčije, zahteva angleško časopisje soglasno. Francosko in angleško vojno vodstvo naj opusti utvare, da bo mogoče v sedanji vojni najti bojišče kje drugje, kakor pa na meji med Nemčijo in Francijo. Vsi poskusi za to so se do sedaj izjalovili. Zato je treba sedanjo oblegovalno vojno spremeniti v aktivno vojskovanje. Tako zahteva poluradno glasilo francoske vlade »Temps«. Rooseveltov mirovni odposlanec Summer Welles je snoči ob 20.30 odpotoval iz Pariza v Rim, kjer bo imel še en posvet s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. V Rigi se je včeraj začel posvet zunanjih mini- strov iz baltiških držav. Ob tem posvetu poudarjajo listi v teh državah, da so zadnji dogodki pokazali nujno potrebo po tesnejšem sodelovanju. Romunski kralj Karol je odločil, da bo romunska država postavila veliko novo vas pri Erzi-njanu sredi turškega potresnega ozemlja. Vse potrebno delo bodo z romunskim materialom in na romunsko stroške opravili romunski tehniki in delavci. Pri italijansko-romunskih trgovinskih pogajanjih v Bukarešti je prišlo do nekaterih težkoč, ker zahtevajo Italijani za obračunavanje dosti višji tečaj lire in pa, ker hoče Italija še povečati nakupe petroleja v Romuniji. Posebno japonsko odposlanstvo je dopotovalo v Italijo v začetku marca. V Italiji povdarjajo, da j« ta obisk dokaz trdnega prijateljstva med Italijo in Japonsko. 27. marca se bo sešel v Moskvi vrhovni sovjetski svet, kateredu bo zunanji minister Molotov poročal o miru s Finsko. Angleški torpedni rušilec je pred dvema dnevoma napadel blizu norveške obal2 nemško podmornico, jo s podvodno bombo tako poškodoval, da je morala pluti na površju potem pa jo je s streli uničil, pravi poročilo angleškega mornariškega min«trstva. S podpisom mirovne pogodbe med Finci in Ruti je šele zagotovljena Finski prava neodvisnost in popolna svoboda, Rusija ja prišla do svoje življenjske pravice, sodi uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva «Diplomatisch - politische Korespondenz«. Dva brezmesna dneva bodo imeli odslej vsak teden v Romuniji, kjer še pred letom niso vedeli kam z mesom in živino. Romunija mora dajati toliko živine Nemčiji, da bo njeno prebivalstvo stradalo mesa. Razen tega bo Romunija morala ▼ dveh mesecih obdelati 10 milijonov hektarjev zemlje, da bo lahko dopolnila Namčiji zalotfe hrane 44 francoskih komunističnih poslancev je postavljenih pred vojno sodišče. Devetim glavnim komunističnim voditeljem so mogočni prijatelji omogočili beg. Teh devet bo obsojenih na smrt, ker so se postavili v službo sovražnikov Francije. Ta n. pr glavni tajnik francoske komunistične stranke Thorez, ki ,je neprenehoma hujskat na vojno z Nemčijo, zdaj pa vodi protifrancosko propagando v Nemčiji. Strašna lakota je zavladala v osrednjem delu kitajske pokrajine Hopei. Ljudje se hranijo samo še z drevesno skorjo in z zemljo. Vsa setev je uničena, ker so sestradani ljudje zbrskali že klijoče žito iz tal in ga pojedli. Do sedaj strada okoli 4 milijone ljudi. Nemški zunanji minister ne bi bil romal v Vatikan, če hi se bilo Gdringovim letalcem posrečilo uničiti London in nemški vojski zasesti Pariz, toda Ribbentrop je v Vatikanu doživel neuspeh, trdi večina francoskega tiska. V Londonu bodo na javni dražbi prodali 20. mar- ca knjigo maršala GSringa »Boljševizem od Mojzesa do Lenina«. Knjiga vsebuje razgovore med Goringom in kanclerjem Hitlerjem o tejn predmetu. Naloga bivšega predsednika finske republike Svinhufvuda, ki je potoval pred sklepom miru v Berlin in Rim, naj bi bila, doseči od Nemčije in Italije poroštvo za nove meje med Sovjeti in Finsko. V Romunijo bo dopotoval te dni sloviti Ribben- tropov gospodarski pomočnik dr. Clodius, zaradi sklenitve gospodarskih sporazumov. 55% Amerikancev sodi, da je že prišel čas z a sklicanje mednarodne konference, ki naj uredi vsa pereča evropska vprašanja ter konča vojno med Nemčijo in zavezniki. Tako je ugotovil znani Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja, ki prireja vsak teden glasovanja o kakem važnem vprašanju. Pravoslavni patriarhi iz Bližnjega vzhoda: aleksandrijski, jeruzalemski in antiohijski se bodo udeležili zbora pravoslavnih cerkv* v Jeruzalemu, prvega po letu 1843. Razbojnika Haceta prva noč v sodnih zaporih Ljubljana, 15. marca. Vest, da so prijeli slovitega razbojnika Toneta Haceta, te je včeraj že ob prvih dopoldanskih urah razširila po vsej Sloveniji, od Maribora do Rakeka, po Gorenjskem, Dolenjskem in tja do Brcžic. Vsi so se oddahnili. Mnogi berači so ga začeli pomilovati. V Kranju izhajajoči »Gorenjec« je priredil včeraj dopoldne posebno izdajo, v kateri je bil boj med stražnikoma in razbojnikom v vseh podrobnostih očrtan. Hacetovo zasliševanje na policijski upravi Kakor smo že omenili v včerajšnjem poročilu, je bil Hace še včeraj ponoči prepeljan z gasilskim avtom v Ljubljano ter so ga zaprli začasno v šempetrske policijske zapore.* Policijska uprava je ves čas, odkar je nastopil Hace razbojniško kariero, zbirala obširen material o vseh njegovih grozodejstvih, razbojništvih, ropih, vlomih in tatvinah. Glavno evidenco o teh Hacetovih dejanjih je vodil policijski nadzornik ,g. Matija Močnik. Ko je bil zjutraj obveščen o aretaciji, je tejefonično o tem obvestil tudi preiskovalnega sodnika, sod. pristava g. Alfreda rischingerja. V posebni sobi šempetrskih zaporov se je okoli 10 dopoldne pričelo zasliševanje Toneta Haceta, ki je bil oblečen samo v spodnje perilo in srajco ter je bil na nogah in rokah močno vklenjen. Zasliševanje je trajalo tja do 17. ure. Sprva je bil Hace nekam zakrknjen. Po ovinkih je odgovarjal na razna nadzornikova vprašanja, kazal se je trdega in trmoglavega. Naposled se je omehčal in začel je g. nadzorniku odgovarjati flegmatično, porogljivo in tudi zafrkljivo. Ponavljal je dostikrat: »Seveda, kadar je bil kod izvršen kak rop, pa je bil že Hace kriv. Vse je šlo na mojo grbo.« Zanikal je zlasti roparski umor starega posestnika Janeza Hribernika pri Sv. Barbari v Poljanski dolini. Odklanjal je jezno, da bi njemu pripisovali tako zverinsko izvršen umor, kajti on je usmiljenega srca in če je treba koga skraviti s sveta, izpelje Hace, kakor se je izrazil, na bolj usmiljen način. Ljudi je streljal, nikdar pa ne pobijal s koli. Ne pi|anec( ne ženskar« ne kadilec Tone Hace je prav odkritosrčno opisoval vso hajdukovanje in življenje. Pil nisem dosti. Sladke kapljice sicer nisem zaničeval, toda nikdar se nisem opijanil do nezavesti, da bi v gostilni obležal ko klada. Vedno sem bil previden. Res. Rad sem dajal znancem, prijateljem^ komponjonom in neznancem za vino. Včasih se je vino kar cedilo c miz. Pravil je, kako je lani nekoč napil mnoge zidarje v neki gostilni na periferiji. Vsi so obležali ko muhe. Sam je ostal trezen. To zato, da je bil vedno na straži in lahko pobegnil pred zasledovalci. Kakor zatrjujejo poznavalci Hacetove osebnosti. ni bil razbojnik preveč velik ženskar, . - - <- žensk se je va- roval, ker je bil prepričan, da so prav ženske dostikrat nevarne zaupnice njegovih preganjalcev. Hace tudi ni kadil. Redkokdaj je zažgal kako ■"'cigareto, to bolj iz dolgočasja. Po mnenju kriminalistov so ga pač te lastnosti držale, da je mogel vztrajati kot vedno zasledovan razbojnik, da je lahko prenašal hude napore, posebno pozimi, ko se je stikal po samotnih seliščih v hribih okoli Sv. Gore. Kako re umoril tovar ša Avpiča Povrsti je bil Hace od g. nadzornika zasliše-van o vseh mogočih zločinih, ki so jih njemu pri- Fisovali. Odkrito je priznal umor orožnika vana Medena v Sp. Hudinji. Trši oreh je bil za g. nadzornika primer umorjenega Rudolfa Avpiča, doma iz Crmošnjic, okraj Kočevje. Naposled je postal Hace mehkejši in priznal je tudi umor Avpiča. Hace je ta zločin opisoval takole: Z Avpičem sva 20. julija lani napravila nočni vlom v trgovino Alojzija Bregarja v St. Jerneju na Dolenjskem. Nabrala sva si mnogo blaga, moškega in ženskega. Pobrala sva lepe svilene stvari, bluze in krila, kombineže in rute. Pobrala sva tudi mnogo klobukov. Vse sva natrpala v nahrbtnike in jo nato pobrala proti Ljubljani. Naslednji dan sva prišla pri Sv. Jakobu do Save. Kopala sva se. Lepo sva se očedila. Avpič se je preoblekel v nove spodnje perilo. (Prav to perilo je pozneje pokazalo sled za vlom. Na perilu je bila namreč trgovska znamka Al. Bregarja!). Sončila sva se. Ponoči, ko sva poprej v neki gostilni dobila večerjo, sva jo mahnila proti Sp. Gameljnam. Odšla sva prenočevat v kozolec. Avpič je pustil nahrbtnik spodaj. Slekel je lepo obleko in se sezul. Pozneje, proti jutru, sva se sprla. Avpič je zahteval več svilenih stvari, češ: Jih bom nesel tvojemu dekletu v dar! Jaz sem mu nasprotoval. Ljubljana od včeraj do danes Avpič, ki je bil tudi oborožen, je potegnil revolver iz žepa, jaz, ki imam bistre oči ko lev, sem ga prehitel in dvakrat ustrelil v glavo. Nato sem ga pustil na seniku in ga še zadelal. Avpičevo obleko sem pobral in odšel tudi z njegovim nahrbtnikom. Res sva se hudo prepirala. Avpič je bil drugače zelo razburljiv, jaz miren. G. nadzornik ga je tudi zasliševal o večjih tatvinah in vlomih, llace mu je smehljajoč pripomnil: _ | »Tatvine in vlome, gospod, vse lepo pri- • znam, samo kolikor se jih morem spominjati. Kradel sem pač povsod, kjer je bila prilika. Prišel sein, vlomil in odnesel v prvi vrsti de-nur. Vedno sem se zanimal le za premožnejše ljudi na deželi.« Pravil je, da je rad podprl kakega brezposelnega in berače. Prav berači so dobivali za gotove informacije in usluge lepe in visoke nagrade- »Dostikrat sem se od srca smejal, ko sem bral časopise, kako me zasledujejo, kje so me vse ljudje videli in kje sem vlomil in ropal. Vsak ima svoje veselje, tudi jaz Tone llace.c Obžaloval pa je, da ni mogel izvedeti p.) časopisih za aretacijo tovariša Strmoletu 1'runccta, pri katerem je bil večkrat v Kranju. Tam mu je bila. žal, nastavljena ^ past, v katero se je vjel. V okovih na sodišču Včeraj okoli 18., ko so bile na policijski upravi izvedene predpisane formalnosti za izročitev Haceta v sodne zapore, je privozil zeleni Henrik pred glavna vrata jetnišnice na Miklošičevi cesti. Okoli avtomobila se je takoj zbralo mnogo radovednežev. Iz avtomobila je stopil trdo vklenjen na nogah in rokah razbojnik Hace v spremstvu stražnikov. Bos, oblečen le v spodnje hlače in srajco. Naglo so se odprla vrata jetnišnice. Hace je še vrgel bežen in srep pogled na radovedneže, misleč si: »Zadnji pozurav vam svobodnim ljudem!« V jetnišnični pisarni je bila opravljena formalna in predpisana uradna izročitev velikega zločinca v arstvo jetniške uprave- Zapisali so vse njegove osebne podatke. Tone Hace je bil rojen 17. aprila 1917 v Podcerkvi, občina Stari-trg pri Ložu. Oče je Matevž, mati Rozalija. Visok je 172 cm, krepke postave, zdrav. Nato so Haceta po predpisih vkovali in g* oblekli v jetniško raševino. Hace je bil miren. Odpeljali so ga pozneje v samotno celico. Noč je splošno inirno prespal. V okovih- Danes je sledilo pred preiskovalnim sodnikom prvo formalno zaslišanje, llace se je izrazil, da se mu je ponoči sanjalo o materi Ro-zalki, ki ji glede obrazne fiziognomije popolnoma sliči. _________ Afera dr. Antona Novačana s celjskimi odvetniki Celje, 15. marca. Januarja so v Celju vsi govorili o incidentu med znanim dr. Antonom Novačanom in Mirkom Hočevarjem, dr. Pintarjem, dr, Gorečanom in dr. Fleis-som. Ozadje tega incidenta je bila prodaja Novačanov« vile sinu industrijca Westna. Danes ob 8 se je začela pred sodnikom dr. Lesjakom razprava. Sodišče bo skupno obravnavalo V6e zasebne tožbe in sicer tožbo dr. Gorsčana, Mirka Hočevarja, dr, Fleissa in dr. Pintarja proti dr. Novačanu ter tožbo dr. Novačana proti Hočevarju, dr. Gorečanu in Pintarju. Razprava se je začela za zasliševanjem dr. Novačana, ki je trajalo l uro. Dr. Novačan je govoril o dogodkih pri stalnem omizju v neki celjski kavarni. Dsjal je, da s prodajo svoie vile ni storil nobenega narodno nekorektnega dejanja in je bil vesel, ko mu je tudi g. Prekoršek (bivši poslanec JNS) rekel, da se strinja s prodajo imenovane vile. Ves kavarniški incident pa predpisuje dr. Novačan posledicam žlahtne volje in sentimentalnosti. Hočevarja, katerega je imel dr. Novačan že 20 let za prijatelja io mu je v družbi 6talno rekel «Mirkec«, je udaril po licu le s prsti in to je bila reakcija na žalitev. Hotel je takoj ta dogodek likvidirati, ko ®o ga pa smežili in je menda dr. Pintar pokazal tudi samokres, je dr. Novačan zgrabil za stol in začel razsajati. S tem je nastal nov incident. V dvorani je polno poslušalcev. Verjetno je. da bo sodba izrečena šele popoldne. Maribor APZ — se pripelje jutri popoldne z brzovla-kom. Zvečer bo priredil velik koncert slovenskih pesmi iz dobe čitalnic ter poznejše — do prvih po-četkov »Novih akordov«. Spored je natisnjen v posebnih zvezkih. Koncertni uvodnik je napisal Fran-eft Marolt. Članek krasi osem slik skladateljev. Dobi se pri »Putniku«, kjer so v prodaji tudi vstopnice. Še je čas, ne odlašajte z nakupom! Koncert bo ob 20.15 v sokolski dvorani (Union). Včeraj čez dan se je vreme še kar nekam držalo, bilo je sicer oblačno in je tudi kazalo, da brez dežja dan ne bo minil. V večernih urah je začelo nekoliko pršeti, pozneje je zavel čudno mlačen veter, po dolgem času se je — prvič od lanske jeseni — javil spet izredno gorak jug tako nizko, la veter je napovedal, da ne bo dolgo, ko bomo dobili dež. In res se je prav kmalu pršenje spremenilo v močnejše nalive, ki so se menjavali z majhnimi presledki še pozno v noč. Zdelo se je, da bomo imeli tudi danes še vedno deževen, pust in čmeren dan in da nas je zdaj takšno vreme obiskalo za dalj časa. Pravo spomladansko deževno dobo smo gledali _ v lem dežju, ki nas je zdaj obiskoval že dva dni. Čisto nič ni kazalo, da bi se vreme utegnilo kaj izpremeniti na boljše. Kakor pa vidimo, se je zgodilo prav nasprotno. Proti jutru se je nenadoma dvignil od severa močan, svež veter, ki je pregnal oblake in spet napravil red na nebu. Pometel je umazane oblake, razdrl sivo, umazano oblačno pregrado in napravil prostor za sonce. Prav kmalu je bilo nebo čisto, po dežju se je zdelo kakor izprano in po vetru obrisano. Nekakšno svežo, sivkasto_ modro barvo je dobilo. In sonce se je z vso radostjo uprlo v razmočeno zemljo. Krasen dan se je napravil. Na severu so se po nekaj dneh spet v vsej krasoti pokazale zasnežene Kamniške gore; temperatura je bila davi nekoliko nižja kakor včeraj, okrog šest stopinj nad ničlo je kazal toplomer. Vprašanje je, če bo to vreme trajalo kaj dalj časa, in če ga ne bo že prav naglo spet pokvaril jug. Pri tleh se dopoldne še vedno nekoliko javlja, visoko zgoraj na nebu pa ima glavno besedo sever. Struge so spet močno polne Vreme zadnjih dni, tole spomladansko deževje in pa krepki južni veter, ki je s seboj prinesel za ta čas kar visoko temperaturo, sta dosegla, da se je začel sneg močno naglo taliti. Po poljih so se po ogonih in jarkih začele nabirati velike množine talnice, hribovski hudourniki in grabni so se naglo napolnili in voda je planila z višav v nižavo, v naročje potokov in rek. Vsak jarek je v reko povedel zaloge, ki so se nabrale na poti, po kateri teče, preden doseže konec svojega romanja. In gladina v rekah se je naglo začela dvigati nad običajno višino. Ponekod je voda v strugah že za dober meter prišla višje kakor je običajno, od drugod pa vedo spet poročati, da je že za dva metra višje. K sreči je do zdaj največji del snega že skopnel, zdaj ne bo več velikega pritoka talnice in morda tudi ne bo trajnejšega deževja. Ce pa bi deževje kljub temu nastopilo, bi se utegnilo zgoditi, da bodo kmalu nastopile spet stare nevarnosti povodnji m poplav, ki rade tako hudo prizadenejo našega kmeta. Treznost krepi človeško odpornost Ta teden je posvečen treztvostnemu gibanju. Povsod po svetu prirejajo take tedne, da spet v ljudeh učvrste prepričanje o tem, kako škodljiv je alkohol in kako močno utrjuje človeka treznost. Govorniki in voditelji treznostnega gibanja opozarjajo z dejstvi, ki jih ponazorujejo s statistikami, kako alkohol škoduje človeškemu duhu in telesu in kakšne slabe moralne posledice alkoholizem prinaša s seboj. Na slabe socialne posledice ojiozar-jajo in na slabo odpornost proti boleznim, šibkost, katere je kriv le alkohol, fn res, če pogledamo okrog sebe, vidimo, da so le tisti narodi, ki so alkoholizem kot eno od najhujših nesreč zavrnili, močno odjx>rni in življenja sposobni. Premislimo le primer junaških Fincev, o katerih je znano, da so izredno dobri športniki, da so se alkoholu odpovedali že davno in da zdaj veljajo za enega od najtreznejših in najzdržnejših narodov na svetu. Tako je ves narod pridobil na odjjorni sili, postal je čvrst, krepak in samozavesten — in je svetu dokazal, kaj premore. Ta junaška borba, ta čudovita žilava odpornost, ki so jo pokazali, to je v nemajhni meri prav posledica dejstva, da je med Finci alkoholizem docela neznan. Finci ne poznajo brezposelnosti, pri njih je prav do zadnjega nesrečnega, toda tako junaškega spopada z ogromnim nasprotnikom vladalo izredno blagostanje, vse delo in vse življenje je potekalo resnično v naj-lepšem redu. Finci so dali svetu vrsto najodličnejših športnikov, pa tudi velikanov na drugih, zlasti na kulturnih področjih. Svetu so dokazali, česa je sposoben trezen, zdrav, nepokvarjen narod, čeprav je številčno majhen. Pri nas v Sloveniji je alkoholizem žal še prav močno razvit. To je postalo pri nas močno socialno gorje, s katerim se že leta ukvarjajo plemeniti ljudje, ki ga poskušajo ugonobiti. Borba proti alkoholizmu je težka, uspehi sc ne morejo pokazati takoj. Toda ta borba je velika in plemenita. Premisliti je treba, koliko škode povzroča alkoholizem pri nas, pa bomo videli, da je ta borba sama sebe dostojna in vredna celega moža. Alkoholizem je postalo pri nas nekakšno socialno zlo, ki se močno javlja po delavskih krajih, kjer si ob težkih življenjskih pogojih nekateri delavci ob vsaki priliki, kadar imajo kaj pod palcem, hodijo iskat utehe v gostilno, kjer zapravijo ves denar, tako da mora družina pogosto stradati. Vino in žganje človeka, ki ga je bil zaužil v preveliki množini, tudi poživini. Ob pamet pride. Koliko nesrečnih ubojev se je že zgodilo v pijanosti, ubojev, ki jih trezni ljudje ne bi nikdar zagrešili! Koliko družin je že postalo nesrečnih! Pijani oče se je vrnil iz gostilne ter doma začel brez razloga pretepati vse vprek, ženo in otroke. Pravi pekel nastane v družini. Vino in žganje pa v človeku vzbudita tudi druge strasti in nečednosti, od katerih napravi največ škode nečistost, saj človeka moralno otopi, razen tega pa je tudi povod za največje socialne probleme. Kakšno življenje, človeka nedostojno, imajo ubogi nezakonski otroci, ki se jih matere sramujejo, očetje pa zanje nočejo vedeti. In tega gorja je v največ slučajih kriv prav alkoholizem. Alkohol pa močno slabi tudi telesno in duševno odpornost posameznega človeka. Ljudje, ki nagibajo k alkoholizmu, se zlu skraja, ko vidijo, kam jih vede, še poskušajo upirati, čeprav še od časa do časa spodrsnejo. Pozneje pa jim volja popusti, vedno šibkejši postajajo in končno se popolnoma zapijejo. Zanemarijo se, morda izgube tudi službo, vedno globlje padajo, končno postanejo člani človeške družbe, ki življenje gledajo le . od strani. Veliko uživanje alkohola pa vzame odpornost tudi njihovemu telesu; pogosto se v revščini, v katero'so zabredli, morajo nastaniti tudi v nezdravih, vlažnih stanovanjih, kjer se jih kmalu loti najhujša socialna bolezen, jetika. In tako propadajo telesno in duševno bolj in bolj, tako da se jim smrt nazadnje začne zdeti velika, edina odrešenica. Borbi proti temu zlu je posvečen tekoči teden. 'Borbi, ki zasluži vse podpore, saj skuša odstraniti in izriniti iz naroda najpogubnejšo in najhujšo nesrečo. Murska Sobota Soboški šahisti so se pomerili z Mariborčani. Šahovska sekcija SK Mure se je srečala z moštvom Šahovske sekcije SK Železničar)«. Tekma je bila zelo napeta in se je končala z rezultatom 4.5 — 3.5. V nedeljo bosta obe sekciji odigrali revažno takmo v Murski Soboti. Napad s kolom. Vargazon Viktor iz Stanelincev je šel v Zasede po denar, katerega je imel dobiti za neke kože Na poli so ga napadli trije fantje in mu prizadjali težke poškodbe. Nevarnost je bila, da bo podlegel poškodbam. Pripeljali so ga v soboško bolnišnico in zdi 6e, da bo kljub težkim poškodbam okreval. Drevje v mariborskih vrtovih pada pod sekiro Maribor, 14. marca. Borba proti sadnim Škodljivcem traja sedaj na mariborskih vrtovih z vso odločnostjo. Strokovnjaki fitopatologi pregledajo en vrt za drugim in kjer najdejo močno okuženo drevje, ga obsodijo na smrt. Ponekod so posekali že vse vrtove, zlasti v vilski koloniji ob Vrtni ulici, po drugih vrtovih pa spet staro, zanemarjeno in okuženo drevje, dočim so mladega pustili. Lastniki teh vrtov pa se sedaj upravičeno pritožujejo, kako da se še ni našel nihče od poklicanih že prejšnja leta ter jih primerno poučil, kako naj se borijo proti škodljivcem. Le malo lastnikov vrtov v Mariboru je včlanjenih v Sadjarskem društvu ter dobivajo strokovna sadjarska glasila. So to pač taki, ki imajo večje sadonosnike na 6vojih vrtovih. Pretežna večina mariborskih meščanov pa ima po nekaj dreves, katera so pač vsako leto obrezali in mnogi tudi škropili, vendar niso vedeli, kako nevarnega sovražnika si v vrtu redijo. Gotovo bi bili sicer sami naredili svojo dolžnost ter si tako prihranili škodo, ki jo imajo sedaj zaradi posekanega sadnega drevja. Prav tako sc čujejo tudi pritožbe, da se ne vrši povsod obvezno škropljenje s tisto temeljitostjo, ki bi bila spričo dane nevarnosti potrebna, pa se je zaradi tega mnogo lastnikov vrtov odločilo, da bodo svoje drevje še enkrat sami poškropili. Vsekakor bi bilo potrebno, če bi lastnike vrtov pogostokrat s posebnimi okrožnicami poučili ter jih opozarjali na dolžnosti, ki jih imajo s tem, ko gojijo po vrtovih sadno drevje. Morda bi bilo potrebno, da si tudi mariborska mestna občina ustanovi poseben kmetijski oddelek, kakor ga ima že mestna občina v Celju. Dramalski odsek Zveze slovenskih skavtov jx>novi na splošno željo občinstva igro »Žrtev spovedne molčečnosti«, spisal je igro Spilman, režira jo pa Godec Damjan. Ker pri zadnji predstavi nekateri niso dobili vstopnic, prosimo, da si jih zato nabavite v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Cene znižane: 8, 6, 4 in 2 din. 40 Smrt vznemirja Craigley College Oni v gostilni so še vedno močno tulili in toliko preglasili ozračje, da nihč; od njih ni slišal krika, ki je nenadoma presekal noč. Nekje, 6koro v svetlobnem polkrogu, je pritajeno odjeknil strel iz samokresa. Nato se je zaslišal bolesten krik bolečine «0 moj Bog!« “*■*■ MacPhey se je zamajal ob zidu in se egrudil. »Kaj pa je to?« Amerikanka je odprla okno nastežaj. Gledala je z izbuljenimi očmi v mrak in nenadoma zagledala na tleh zleknjenega MacPheya. «Na pomoč, na pomoč!« Skočila je skozi okno. Pokleknila je poleg negibnega telesa in nespretno začela vleči detektiva za ovratnik. •UbiU so ga! Ubili so ga!« V gostilni pa eo še naprej peli, kolikor so le mogli. Ničesar niso slišali in njihov veseli krik se je zdel kakor bi se rogal ječanju gospe Bemard-Mose. Gospa Bernard-Mose je zadrhtela in se zravnala. Za njo je zaškripal pesek in nekdo se je približal. Gospod Hiff! «Ah je gospej morda slabo?« je rekel io jezik se mu je zatikal. «Oh ne, temveč gospodu!« »Prenesite ga v mojo sobol Hitro, pro Skupaj sta odvlekla MacPheya v salon in zaprla okno. MacPheyeva srajca je bila krvava na levem ramenu. Gospod Hiff je poskušal odpeti gumbe, toda gumbi 60 trmasto tičali v gumbnicah. Gospa Bernard-Mose je zvila svoj robec in začela drgniti MacPheyevo čelo. Detektiv je odprl oči in pogledal profesorja matematike, toda ta trenutek je nekdo potrkal na vrata zelo tiho, pa vse močneje in končno tako močno, da so se vrata stresla. »Odprite! Odprite že vendar! Hiff je skočil k vratom in jih odprl. V sobi se je pojavila gospodična Santaiy v črnem plašču, ki se je bleščal od dežja. «Kaj se je pripetilo? Slišala semstrel.« Opazila je detektiva in odrinila Hiffa, da bi prišla k detektivu. Takoj je začela pomagati, da bi ustavila curek krvi, ki je tekel s precej velike rane na MacPheye-vem ramenu «Gospod Hiff, prinesite precej Šilce konjaka! Le onesvestil se je. Krogla ni prodrla do 6rcal Ni mrtev!« Komaj 6e je bila pojavila, je profesorica francoščine že postala gospodarica položaja. »Vi gospa,« se je obrnila k Amerikanki, ki je vsa iz sebe trgala robec v rokah, •prinesite takoj jod! Hitro!« Niti g. Hiff, niti gospa Bemard-Mes- Vasl« je rotila gospa Bemard-Mose.se nista bila videti prav nič izneoadena nad nenadnim prihodom gospodične San-taiy. Oba sta bila videti zadovoljna, da je pač prišel nekdo, ki bo ukazoval, kaj je treba storiti, in sta, kakor jima je bilo ukazano, naglo odhitela iz sobe. S spretnostjo, kakor bi bila pravi kirurg, si je dal gospodična Santa iy opravka z rano. Kmalu oato je MacPhey odprl oči. «Kaj se je dogodilo?« je vprašal. •Nekdo je streljal na Vas!« «Sva li sama?« «Sva!« Z navidezno nadčloveškimi močmi se je MacPhey vzravnal na divanu •Nikar ne skrbite zame,« je rekel. Nisem resno ranjen! Pomagajtj mi vstati! Potem pa glejte na vrata in mi povejte, če bo kdo prišel!« Gospodična Santaiy je ubogljivo prijela detektiva za roko in okrog pasu ter mu pomagala vstati. On ji je potem pokazal na vrata, da se je vsedla prednja in stražila. MacPhey se je začel ogledovati po sobi. •Zelo malo upanja ...» je mrmral predse. Zapotekajočim se korakom je šel nato proti oknu in pogledal za zavese. Nato je dvignil z nogo kos preproge, pa jo spet zravnal. Gospodična Santaiy je videla, kako se je sklonil nad enega izmed cvetličnih lončkov. • Glej ga!« je vzkliknil. Gospodična Sanlaiy je planila k nje- mu. Napol zataknjen v prst se je v lončku nahajal majhen samokres z držajem iz bisernice. «Moj Bog, kaj pa je to?« MayPhey je previdno potegnil samokres iz prsti. «Še gorak je,« je zašepetal. «Kaj je to?« je ponovila gospodična Santiy. «Kaj je to? To je samokres, iz katerega je bilo ustreljeno name. Samokres gospe Bernard-Mose. Tisti, katerega so ji zjutraj ukradli v šoli.« Vtaknil je samokres v žep. Tedaj so se odprla vrata in vstopila je gospa Bernard-Mose, noseč v roki stekleničico jodove tinkture in zavoj. «Oh, gospod MacPhey«, j j vzkliknila, «tako srečna sem, da niste nevarno ranje-ni.« Vstopil je g. Hiff, ki je bil še zmerom precej šibak v nogah. •Prinašam Vam kozarček odličnega konjaka,« je rekel. Toda nihče se zanj ni zmenil. Profesorica francoščine je pregledovala rano, gospa Bernard-Mose pa je na vso moč stala zraven. »Nikomur torej ni za konjak! Nihče se ne javi? Prvič .. drugič ..!« Z drhtečo roko je g. Hiff dvignil čašico do svojih ust. «... in tretjič! Na moje zdravje! Če bi se pa komu vendarle zahotelo malo konjaka, pa naj se hitro javil Kmalu bodo nehali točiti!« Devetnajsto poglavje. Slabe novice . Naslednjega dne je bila sobota. Med zajtrkom je gospa Dodd sporočila, da bo vsa šola odšla na izlet v Saltmarch. Tam bodo kosili in prebili ves dan v prirodi. Navdušeni nad njenim sporočilom so začeli dijaki polagoma pozabljati na zadnje resne dogodke in jutranje ure so bile v šoli mirnejše kakor dan poprej. MacPhey je vstal zelo zgodaj, čeprav je ponoči čutil bolečine. Sofija mu je pre-vila roko. Predlagala mu je, da ga bo spremila do zdravnika Woohouseja. Detektiv se ji je najtoplejše zahvalil, vendar je odklonil. Rekel je, da ima preveč dela. Oditi da mora v Saltmarch ter brez odlašanja govoriti s sirom Willriedom. Ko bo v mestu, bo stopil tudi k zdravniku, če bo imel kaj časa. Pa vendar je, preden je odšel, povedal Sofiji, kaj sc je preteklo noč dogodilo. Rekel, je, da treba o lem čim manj govoriti, pač pa je vse treba prikazati tako, kakor da ni bil ranjen, temveč da si je sam po neprevidnosti potolkel po roki. Medtem ko se je poslavljal od deklice, je v njegovih očeh sijal pravi pravcati zmagoslavni sijaj. Na velikem hodniku je srečal g. Dodda, ki je prav tako odhajal z velikim svežnjem pisem pod pazduho. Povedal mu j 3, da gre na pošto, da bi oddal pisma za starše dijakov. Obvešča jih, da se bo šola zaprla petnajst dni ored začetkom počitnic Od tu in tam O bodočem proračunu hrvaške banovine časopisje še vedno samo ugiba. Od nikoder niso bila dana nobena pojasnila, iz katerih bi se dalo sklepati, kako velik bo proračun banovine Hrvatske. Svoj čas smo že poročali, da so nekateri strokovnjaki ugibali, da bo proračun znašal čez dve milijardi dinarjev, toda takoj so se oglasili Hrvatje in rekli, da tako visokega proračuna banovina Hrvatska prav gotovo ne bi prenesla. Kakor pa sedaj piše »Hrvatski dnevnik«, bo višina proračuna za hrvaško banovino določena do 1. aprila, ko bodo stopile v veljavo dvanajstine za vso državo in bo znana višina državnega prispevka za hrvaško banovino. Obenem menijo hrvaški listi, da bi bilo dobro, če bi na svojem ozemlju hrvaška banovina prevzela tudi upravo za drž. monopole. Jugoslovansko-romunsko trgovinsko zbornico bodo v nedeljo ustanovili v Belgradu. K slovesnosti bo prišel tudi romunski minister za zunanjo trgovino Jon v družbi več zastopnikov romunskega gospodarstva. Pri slavnostni ustanovni seji bo govoril tudi jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres. V ponedeljek bodo obiskali romunski delegati Oplenac, nato pa se bodo vrnili domov. Dopolnilo k uredbi za omejitev porabe bencina ▼ zasebni potrošnji je izdal trgovinski minister. V smislu tega dopolnila bodo dobili v javnem in državnem interesu večje količine bencina lastniki nujno potrebnih prometnih vozil. O tem bo odločala monopolska uprava na predlog komisije, v kateri bodo zastopniki trgovinskega, vojnega ministrstva in banske oblasti v Zagrebu. Tudi drinska banovina s sedežem v Sarajevu bo najela veliko posojilo za izvedbo javnih del. Proračun banovine znaša 78 milijonov dinarjev in pokriva le običajne redne izdatke uprave. Pač pa je banovina sklenila najetje posojila 53 milijonov dinarjev delno pri Hipotekarni banki, delno pa pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Ves ta denar bodo porabili za velika javna dela. Povrh tega pa bo država dala za svoja javna dela na ozemlju te banovine v prihodnjem proračunskem letu deset milijonov. V stavko so stopili učiteljiščniki v Jagodini. Kar na lepem so se domenili in zapustili tik ob začetku pouka šolsko poslopje, nato pa dostavili ravnatelju Rističu spomenico, v kateri zahtevajo, da ravnatelj odstopi. V spomenici razlagajo to svojo zahtevo s tem, da ravnatelj ni strokovno izobražen in da je njegovo vzgajanje kvarno, kajti ravnatelj je razpredel med dijaki razsežno mrežo ovaduhov. Končno tudi zahtevajo, da se vrne premeščeni profesor, katerega je bil iz šole spravil ravnatelj Ristič. Dijaki so vse svoje zahteve poslali tudi prosvetnemu ministrstvu in prosili, da pride v Jagodino komisija, kateri bodo povedali še mnoge druge, za ravnatelja obtežilne stvari, ki jih sedaj javno ne morejo obravnavati. Po vsej hrvaški banovini so izvedli anketo * dvigu cen živilom in drugim potrebščinam. Popis cen je organizirala »Gospodarska sloga«. Cene so popisovali 10. januarja in jih primerjali s cenami konec avgusta. Ugotovilo se je, da so se cene v enaki meri kakor v mestu dvignile tudi v vaseh. Oblačila so se podražila najmanj za 50 odstotkov, ..rživila pa za 20—30%. Zbrane podatke je »Gospodarska sloga« izročila nato banski oblasti, ki bo na tej podlagi prijela več špekulantov s cenami v mestih in na deželi. Pravijo tudi, da so sodišča dobila že veliko število prijav o takih grešnikih. 1,850.000 dinarjev letne izgube je izkazal v preteklem poslovnem letu Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Splitu. Da bi stanje spravili spet v red, sta prišla tjakaj generalni ravnatelj SUZOR-ja Matjašič in komisar Gašparec. Pri razpravi z merodajnimi čintelji so sklenili, da bodo izdali stroge ukrepe, s katerimi bodo skušali zajeziti nadaljnje izgube. Obenem pa so uvideli, da je splitski Okrožni urad prepotreben zgradbe, toda nemogoče bo dobiti potreben denar, kajti urad ne bo pri svojih težkih financah zmogel letno po pol milijona dinarjev na račun gradbenih stroškov. V Peči so včeraj obesili 64 let starega morilca Čazima Džemala, njegovo ženo in prijatelja pa so odpeljali v zapor. Čazim je bil nevaren tat in je imel navado svojo žrtev zadaviti v svoji hiši, nato pa jo je na prebrisan način okradel. Lani poleti je zvabil v svojo hišo neko prodajalko platna in jo nato s pomočjo prijatelja Rustema zadavil in oropal. Truplo je pokopal na domačem dvorišču, nakar je njegova žena nasadila na grob cvetlice. Toda čez teden dni so oblasti umor že odkrile in vso družbo prijele. Ker pa so bili grešniki trdovratni do zadnjega, se oblastem ni posrečilo prijeti še vseh drugih pomagačev, ki so od časa do časa pomagali Cazimu. Najbolj vnet pomagač pa je bil mestni stražnik Gjorgjevič, ki je stalno obveščal morilca o oblastvenih ukrepih. Sodišče je Čazima obsodilo na smrt, njegovo ženo na 20 let, Rustema pa na dosmrtno ječo. Ko so morilca vprašali za zadnjo željo, je prosil, da bi mu pripeljali otroke. Rekel pa je tudi, da grehov nič ne obžaluje, kakor tudi ne žaluje za svojim življenjem. Povpraševanje po starem železu je že rodilo tudi slabe posledice. V okolici Šibenika, Splita in Dubrovnika so opazili, da so se zbiralci in prodajalci starega železa lotili tudi grobov in da so v nekaj nočeh v okolici Šibenika oplenili vse grobove, kjer so bile železne ograje. Pobrali so tudi železne križe. Oblasti so skrunitelje in tatove sicer prijele, niso pa mogle dobiti nazaj ukradenega železja, ker so tudi kupci svoje blago že poslali naprej. Zato bodo oblasti trdo prijele tudi brezvestne trgovce, ki so kupovali od tatov nakradeno železo. 18 hiš je uničil požar v vasi Salopek selo pri Ogulinu. Ogenj je nastal v hiši sredi vasi in se je z bliskovito naglico razširil na vse sosedne hiše. Ljudje si niso mogli pomagali, niti gasiti. Vse se je odigravalo z veliko brzino. Še večjo zmedo pa je povzročila živina, ki je pobegnila iz gorečih hlevov in begala po vasi. Vsega skupaj je zgorelo 18 hiš in 26 gospodarskih poslopij. 22 družin je ostalo brez strehe. Ko so prišli gasilci iz Ogulina, je ogenj svoje delo že opravil. Banska oblast v Zagrebu je naklonila kot prvo podporo 50.000 dinarjev. 500 posestnikov toži bmliinpoštansko banko »Altruistišno banko«. Ta banka je pred svetovno vojno kupila v Banatu velika posestva in jih nato prodala novim kupcem. Po svetovni vojni pa je posestvo prišlo pod agrarno reformo, toda banka je kupcem obljubila, da jih bo osvobodila agrarne reforme. Ker se ji pa ta nakana ni posrečila, so se začeli kupci oglašati s tožbami. Nekaj jih je tožbe že dobilo in banka je morala kupnino vrniti. Ta zgled pa je ojunačil še druge in nazadnje se je s svojimi tožbami oglasilo kar 500 posestnikov. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri Joan Crauford in James Stewart KINO UNION tel. 22-21 Karneval na ledu Zadnja prilika, da si ogledate najrazkošnejši film sezone. Atrakcije in senzacije na ledu! Razne zgodbe iz sodne dvorane »Prevaljska zadeva" notarja Senčarja likvidirana — Prej na S leti in pol« sedaj na 6 mesecev obsojen Ljubljana, 15. marca. Pred našim najvišjim sodiščem, Vrhovnim sodiščem je bila včeraj končno pokopana »pre-valjaska zadeva<,_ ki je vzbujala v širši javnosti, posebno na Štajerskem in v gospodarskih krogih napeto zanimanje ter je dvignila mnogo prahu in spravila v akcijo obsežen sodni aparat. Revizijska razprava je trajala dva dni. Državni tožilec celjskega okrožnega sodišča, ki je bilo sodilo v kazenski zadevi proti notarju dr. Dušanu Senčarju in tovarišem, je predložil proti oprostilni sodbi obsežno revizijo, v kateri je skušal z raznimi dokazi izpodbijati prvo sodbo po točkah, jo ovreči tudi iz formalnih pogledov, ker ni prvo sodišče sprejelo in izvedlo od nje^a predlaganih dokazov, zlasti ne ponovne cenitve vseh nepremičnin, ki so pripadale Ilirski rudarsik družbi. Senat Vrhovnega sodišča je zasedal v dvorani št. 79. Prvi dan so prišli poslušat razpravo običajni gostje -• tej dvorani- Ko so videli povsem drugačne, i itojanstvenc sodnike, so začeli počasi dvorano zapuščati. Močno pa so se za potek razprave zanimali sodniki, odvetniki in mladi pravniki. Sodniki Vrhovnega sodišča niso prišli v dvorano v talarjih, marveč v navadnih civilnih oblekah. Tudi državni tožilec dr. Štuhec je nastopil v Davadni civilni obleki. Ves čas razprave sta bila navzoča dva obtoženca: notar dr. Dušan Senčar in Karol Sedej. Obtožence je branil dr. Stor, odvetnik iz Maribora. Razvijali so se po končanih referatih živahni besedni dvoboji med vrhovnim drž. tožilcem in obrambo- Na včerajšnji razpravi je branilec dr. Stor v svoji preveliki vnemi napadal državnega tožilca tako, da je bilo sodišče primorano mu izreči ukor. Po razglašeni sodbi je branilec prosil visoki sodni dvor za odpuščanje, češ da je, kakor obtoženec dr. Senčar, tudi on mnogo trpel zaradi te zadeve. Senatni predsednik kas. s. dr. Anton Sajovic je včeraj v prisotnosti vsega sodnega dvora objavil kratko sodbo, ki se glasi: Revizija državnega tožilca v zadevi obtožencev dr. Senčar in tovariši se zavrne. Sledila je kratka utemeljitev, ki je navajala, da je prvo sodišče pravilno ocenilo pravdno gradivo. * Poročali smo že o ponovni razpravi zaradi uboja proti trgovcu Antonu Koširju iz Kovorja, ki je hil_ obtožen, da je ponoči 27. junija 1938 ustrelil čevljarskega pomočnika Kokalja, ki ie bil poročen in družinski oče. Novi kazenski mali senat, ki so ga sestavljali gg. s. o. s. Ivan Kralj kot predsednik ter Ivan Brelih in dr. Leon Pompe, je v sobi št. 134 ker je v dvorani št. 79 zasedalo Vrhovno sodišče, vnovič sodil Antona Koširja, ki je vztrajal pri zagovoru, da je storil dejanje v silobranu Zaslišanih je bilo mnogo prič. Senat je sedaj zavzel drugo stališče in je deloma spre jel zagovor glede silobrana. Prvotno je bil Košir obsojen zaradi uboja na 2 leti in pol robijc, sedaj pa le zaradi prekoračenja silobrana na 6 mesecev strogega zapora. V kazen mu je sodišče vštelo preiskovalni zapor. Obtoženca Antona Koširja je zagovarjal odvetnik dr. Voršič. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Zborovanje celjskih planincev Celje, 14. marca 1940. Snoči so sc zbrali v veliki dvorani Narodnega doma člani Savinjske podružnice SPD na svojem 47. letnem občnem zboru. Zborovanja se je udeležil častni predsednik, svetnik g. Tiller in številni člani iz Celja ter drugih krajev. V preteklem letu je bila lepa sezona in kljub vojnim dogodkom je imelo planinstvo lep razmah. Naše Savinjske planine so obiskali Holandci, ki so obljubili, vsi navdušeni od krasot naših planin, da jih bodo obiskovali tudi v bodoče. Zimski promet je bil lep, vendar še SPD nima sodobno' opremljenih koč za zimo. Savinjska podružnica je bila posebno odlikovana, ko je obiskal našo Korošico Nj. Vel. kralj Peter II. in se pohvalno izrazil o naši organizaciji. Obljubil je, da se bo še oglasil. Za zboljšanje postojank manjka denarja in sredstev ni mogoče dobiti. Prav zanimivo je bilo tajniško poročilo. Do ruševin Celjske koče pod Tovstom, kjer so planinci najemniki od novega leta do Silvestrovega, je podružnica tudi letos obnovila kline in popravila pot skozi Hudičev graben. Pri Mozirski koči na Golteh je pripravljen material za novo stavbo »Petrov dom«. Pod Kopo je sedaj lepa izpeljana dobra vozna cesta v dolžini 800 m. Za novo stavbo je društvo »Putnik« v Belgradu dalo za opremo sob 15.000 din, v isti namen tudi Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju 7500 din. V Aleksandrovem in Tillerjevem domu ter pri »Piskerniku« v Logarski dolini so dobili prepotrebno elektriko. V Narodni park pod Okrešljem je bilo zasajenih nanovo 2000 smrekovih sadik, pod Kopo na Golteh pa 1000. Kocbekov dom so posetile konec junija štiri skupine po 12—16 ljudi, Holandcev in Angležev, a 10. avgusta ga je počastil s svojim visokim obiskom tudi naš mladi kralj Nj. Vel. kralj Peter II. V domu ga je pozdravil v družbi odbornika g. inž. Lavrenčiča in gg. Cokana in Stermeckija gospodar doma gosp. Kopinšek. Na pobudo podružnice bo banovina uredila hudournike na Korošici. Med največje pridobitve na tem področju poti in markiranja smemo prištevati novo pot s Klemenčje jame čez Škrbino po severovzhodnem grebenu na Ojstrico, ki skrajša turo na ta lepi vrh iz Logarske doline za približno poldrugo uro. Obisk naših postojank kaže malenkosten porast, in je sledeči: Celjska koča 1591 (lani 1488), Mozirska koča 1412 (1402), Piskernikovo zavetišče 1232 (1082), Aleksandrov dom 927 (917), Frišaufov dom 2174 (2135), Kocbekov dom 1107 (1069). Da bi Bog čuval naše planince, so jih priporočali pri mašnih daritvah na Golteh, na Korošici in na Športne vesti Propagandno in prvenstveno tekmovanje v smuških skokih. Prejšnjo nedeljo je Zagrebška simsko-sportna podzveza priredila na Sljemcnu propagandno tekmovanje v smuških skokih, ki je veljalo obenem tudi za prvenstvo v smuških skokih za banovino Hrvatsko. Tekmam sta prisostvovala kot zastopnika JZSZ gg. B. Zupan in V. Bernik. Pri seniorskih tekmah je nastopilo 8 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. N. Mance (Hašk) 206.4 t. (80.50 in 32 m). 2. Merkel (Maraton) 190.5 t. (26.5 in 28 m). 3. Topali (Maraton) 189.5 t. (24 in 80.5 m). 4. Vcrtačniik (Hašk) 178.5 t. (24 in 25 m). 5. A. Kerštajn (Maraton) 196.2 t. (24 in 25 m). 6. Obadič (Hašk) skoki 19 m, 23 m, 24 m. 7. Tauber (Makabi) skoki 26 m, 25 m s pad-in 26 m s padcem. Med vsemi skakači pa je bil stilno najboljši Merki. ZZSP je potem priredila še propagandno smučarsko skakanje, jn sicer na 12-metrski skakalnici. Prijavilo se je 14 skakalcev, ki so imeli po štiri skoke. Med seniorji je bil najboljši Maratonec Zingerlin s skoki 9, 8, 5 in 9.5 m. Med ju-niorji pa je zmagal Blau (Makabi) s skoki 8, 8.5, 8 in 7 m. Zagrebška nogometna podzveza je zaprosila pri banski upravi za vsoto 50.000 din. S tem denarjem hoče ZNP urediti in popraviti kubom v Zagrebu nogometna igrišča. Zagreb ima namreč 44 nogometnih klubov, toda samo štiri pravilna nogometna igrišča. Prvi Maekijev nastop v Ameriki. Svetovni rekorder Taisto Maek,i je imel na svoji turneji po Ameriki prvi nastop v San Frančišku, kjer je tekel na tri milje (4827 m) in seveda zmagal s precejšnjim naskokom v času 14:15,3 min. Vendar pa je njegov svetovni rekord za pol minute boljši od sedanjega rezultata. Okrešlju solčavski župnik g. Leopold Arko ter frankolski župnik g. Lojze Sunčič. Blagajniško poročilo je navajalo, da je imela podružnica 221.061 din dohodkov in 219.202 din izdatkov Za gradnjo novih koč je bilo izdano 120.183 din. Za pota in markacije: redno vzdrževanje 3385 din, za novo pot Logarska dolina — Ojstrica 9807 din, za napravo ceste pri Mozirski koči 7972 din, za izsek smuških prog na Golteh 600 din. Nato je bil sprejet proračun za leto 1940. Predvideva 268.000 din izdatkov in prav toliko prejemkov. Med izdatki je važna postavka za gradnjo vodovoda na Mozirski koči in Golteh. Proračun je bil soglasno sprejet. Za rešilni in alpinski odsek je poročal A. Kopinšek. V območju Savinjske podružnice se je v preteklem letu pripetila smrtna nesreča na Korošici. Rešilna postaja SPD je sodelovala pri reševanju. Vlomflci pred sodnki Maribor, 14. marca. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarjajo danes sami vlomilci. Najbolj zanimiva je med temi četvorka, ki je izvršila lani 13. decembra znani vlom v trgovino Ivana Laha na Glavnem trgu v Mariboru. So to sami Mariborčani, in sicer Alojz Milavec in trije mlajši mladoletniki. O njihovem podvigu smo svoječasno obširno poročali. Obdolženci so znani mariborski pohajkovalci ter so imeli kljub mladosti tudi že opravka s sodiščem in sodnimi zapori. Ko so lansko zimo tako po Mariboru pohajkovali, so se začeli dogovarjati, da bi bilo dobro, če bi si z vlomom pridobili kakšne dinarje. Najmlajši je omenil, da bi bilo najbolje vtomiti pri trgovcu Ivanu Lahu, pri katerem je bil nekdaj v službi. Povedal je, da ima Lah vedno precej denarja v blagajni, do katerega pa ne bo težko priti, ker se da priti v prodajalno skozi zadnja vrata, do katerih se pride z dvorišča po ozkem hodniku. Vsi so bili takoj soglasni s tem ter so naredili načrt za vlom in si razdelili vloge. Milavec naj bi izvršil vlom, eden naj bi šel v prvo nadstropje prodajat božične razglednice ter bi tako zmotil tam stanujočo stranko, da ne bi opazila nepovabljenih gostov v pritličju, ostala dva pa bi stražila vsak svoja vrata. Najprej so hoteli izvršiti vlom 12. decembra ter so opoldne oprezovali okrog trgovine, da bi vsi uslužbenci odšli. Ker pa se jim je zdelo, da je še nekdo ostal v prodajalni, si niso upali izvesti podviga. Naslednjega dne so spet prišli pred trgovino ter so se to pot prepričali, da ni nikogar opoldne v trgovini. Po napravljenem načrtu so potem nastopali. Milavec je odprl vrata, ki vodijo z dvorišča v trgovino, drugi je šel v prvo nadstropje prodajal razglednice, tretji in četrti pa sta zastražila oba vhoda. Milavec je v prodajalni najprej odprl registrirno blagajno s pritiskom na gumb. Vzel je iz nje 2130 din gotovine. Potem je vzel ročno železno blagajno, jo zavil v košarico ter jo pokril z delovno haljo uslužbenca, ki jo je našel v trgovini. V tej blagajni je bilo 17.000 din našega denarja ter 2700 nemških mark, več srebrnih ur in zlatnine ter zavarovalne police za 200.000 din. S tem plenom se je po poti, po kateri je prišel, zopet podal na ulico ter se tako naglo oddaljil po Stolni ulici, da niti njegovi pomagači tega niso videli. Ko se je tem trem pomagačem zdelo čakanje le predolgo, so pogledali v lokal ter videli, da jo je Milavec s plenom že popihal. Vzeli so iz registrirne blagajne še 5 din, ki jih je Milavec notri pustil ter so ga šli iskat. Nikjer pa ga niso mogli najti ter so zaradi tega sklepali, da se je odpeljal v Zagreb. Hiteli so na kolodvor, kamor je Milavec res čez nekaj minut prisopihal. Imel je oči-vidno namen, da bi ves plen svojim pomagačem utajil ter si ga sam prisvojil in užival. Sedaj, ko so ga dobili, se je vdal ter je šel z njimi na Kalvarijo, kjer je Milavec blagajno odprl. Notri pa je bilo tedaj le 100 RM ter okrog 140 din. Zatrjeval jim je, da ni prej blagajne odpiral in res so mu to verjeli. Imel pa je takrat vse žepe nabasane z lepimi tisočaki, katere je utajil tudi svojim tovarišem. Na Kalvariji so blagajno zakopali z vsemi listinami ter si ostanek plena razdelili. Na vsakega je odpadlo 30 din in toliko mark. S tem denarjem so se podali v Zagreb, kjer so skušali spraviti zlatnino v denar, pa so jih tam prijeli. Dejanje vsi priznajo, samo Milavec zatrjuje, da je res našel v blagajni samo to, kar je razdelil s tovariši, toda po pričevanju lastnika trgovine in njegovih nastavljencev pa je razvidno, da je bilo v registrirni blagajni 2130 din, v ročni blagajni pa 17.000 din ter 2700 RM. Kraj Barometer-sko stanje Tempe* ratura v O* a » ► -g “S oj 7" 02 * ! at O C boga sovraštva«, da bi na ta način povzročili bolečine svojim sovražnikom ... V Bradfordu v državi Ohio (USA) je živel neki S. H. Wanoy, ki je imel precej opravka s številko 22. Rojen je bil 22. avgusta, poročil se je 22. julija, mati je bila rojena 22. avgusta, bral 22. avgusta, žena 22. marca, hčerka 22. septembra, oče pa mu je umrl 22. marja. Sam si je sezidal grobnico za 22 dolarjev. Charles Tachen iz Hicksvilleja (Ohio, USA) je bil, ko se je v tretje poročil, 13 let starejši od svoje žene. Njegov starejši brat je bil tudi trikrat poročen in 13 let starejši od tretje žene. Oče obeh bratov je bil prav tako trikrat poročen in 13 let starejši od svoje tretje žene! Beseda »admiral« je arabskega izvora. »Ad-mir al bar« pomeni arabsko poveljnik morja. Iz tega je nastala beseda »admiral«. Prva matura je bila uvedena na srednjih šolah leta 1788 na Pruskem. Clarenze Torpe, znani karikaturist iz Kansasa, lahko nariše karikaturo z zavezanimi očmi. N« velesejma ▼ Lipskem so kazali Nemci tudi najmodernejše topove, katere so vzeli Poljakom. V propagandne namene so predvajali med velesejmom tudi strahotni film o vojskovanju na Poljskem