cena! Din Leto I. (VIII.), štev. 112 Maribor, petek, 16. septembra 1927 » izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R»č»*> pri poitnom ček. zev. v Ljubljeni it. 11.409 V»lj* meeečno, prejema* v opravi ali po poiti 10 Din, doetavijen n* dom pe 12 Din JUTRA: « Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifo Ogla e* »prejem« tedi ogiaerrl oddelek »Jutra- v Ljubljani, Prelomov* aiieS M. 4 Duh štaiarciianitva s@ obnavlja Nemška mentaliteta se ni izpremenila — Polovica glasov za nemško listo je slovenskih Maribor, 16. septembra. Vsem, ki smo že tudi v letih pred svetovno vojno živeli v tukajšnjih krajih, nam je še živo v spominu ona ostudna epoha v naši politični zgodovini, ki J_e imela nalogo, da naše slovensko ljudstvo v bivši Štajerski in Koroški pretvori y slepo orodje vsenemškik političnih ciljev, da ga prekvasi z nem- zavednosti velikega dela našega naroda imela uspeh. To dokazujejo volilne šte-viilke, ki kažejo n. pr., Ja je nbmSka lista v popolnoma slovenski konjiški o-kolici dobila 64 glasov, v slovenskem kraju Loče 99, v Sv. Lovrencu na Pohorju 110, v Šmartnem na Pohoriu 32, vi Kamnici 35, v Novi cerkvi v Halozah 144, v Selah na Dravskem poliu 67, v škim duhom in ga stvori za eden izmed Majšperku 33, v Leskovcu v Halozah stebrov nemškega mostu do Adriie. Bila Je to sramotna doba naciionalne neza-' 6dnosti našega ljudstva, ko je nemško s pomočjo duševne superijornosti v naših krajih naseljene nemške inteligence ter s pomočjo nadmočnega nemškega kapitala vzgajala v našem Hud* 8 vu duha janičarstva, odpadništva, re-negatstva, štajercijanstva ali kakorkoli smo že to bolezen imenovali, skratka: duha hlapčevske ponižnosti pred vsem, kar j© dišalo le malo po nemškem. Nem. ci so takrat te slovenske odpadnike, ki so seveda pri vseli volitvah in ob vsaki priliki šli čez drn in strn za nemškimi komandanti, imenovali »Nemcem prijazne Slovence«. Voditelji te nemške im-perijalistične politike med našim slovenskim ljudstvom, razni Ornigi, Mrau-a.ggl’ Jaborneggi, Ambroschitzi in dru-So Po prevratu sicer izginili kakor kafra h;vPreyratu cute6> da Jih 6aka zaniiho *“t “J1"*™««»• r» • , ,a"h ■»»ostalo nemštva, je v men, ostat isll duh> m na knnilif le11 koPneVrfdok,cr so 1)11 j režimi, se ied dal o nem^tvo^šihTra-Jev skrajno loialno tako napram državi kakor tudi napram državnemu narodu Ko pa so radičevci in klerikalci v modl sebojni tekmi za nemške glasove za- celi delati našemu nemštvu globoke poklone in ustvarjali z njim celo politične zveze protf slovenskim strankam, je predvojna nemška mentaliteta zopet z nekdanjo nesramnostjo bruhnila na dan. Ko je a minole volitve nosilec nem-5ko liste dr. Miihleisen izdal svojo agi-tacijsko brošuro v nemškem in slovenjem jeziku, smo v našem listu odločno lziavili, da nimamo in ne moremo imeti .proti temu, ako bo izvoljen s gisti-'Jh nemškimi glasovi. Označili pa smo Ze takrat dejstvo, da ie brošura izdana tudi v slovenskem jeziku, kot znak, da naše nemštvo in njega voditelji Po_ žuJcjo predvojnih nemških ■ \t i-~T mv^vujinu »v,..-™-- metod; renegatstva med slovenskim venskih0?’ Menja in kupovanja slo-ške polit?5 za podkreplienje svoje nem-nedvoinno Sedanje volitve so imele veni ji nr,° nemške voditelje v Slonjemu sveten in ci’b d;l Pokažejo zuna* kako velikoV?. zlasti :natici Nemčiji: cev« v naši i - vi,° 7'asilžnJen'!h Nem-tudi slovenski*!Y f? bi nai služi]i venskih Hudi, e, ov'’ *las0? onih s’°-nezavedni in orn*u ^ Š6dane8 tflkm o ,l£'2milijona. Za plače se izda bta 8 mjHJonov, z„ stroške obiav pa 418 tisoč frankov. Sedaj Je včlanjeno v društvu narodov 55 držav, ki si delijo vso te stroške. CIMID 10lema z’očinka Minule dni se je pariška policija bavila z nenavadno afero, katere junakinja je bilo desetletno dekletce, brez dvoma najmlajša zločinka, kar jih beleži pariška kriminalna kronika. Osumljena je, da je nameravala zastrupiti vso rodbino, kar bi ji bilo tudi uspelo, da niso njeno nakano odkrili že pri prvi žrtvi. Neki francoski državni uradnik je odšel na počitnice, kamor je odpeljal tudi svojega 18-letnega slugo in njegovo lOletno sestro. Na letovišču je nenadoma obolel veliki lovski pes. kmalu zatem pa je poginil drugi. Razlogov ni znal nihče uganiti. Veliko pozornost pa je vzbudila nenadna bolezen 18letnega sluge, ki je v pariški bolnici podlegel. Obdukcija je dokazala, da je vzrok smrti zastrupljenje po arzeniku. Preiskava je nato ugotovila, da je lOletna sestra umrlega sluge ukradla v neki lekarni večjo količino arzenika, s katerim je najprej zastrupila oba psa, nato pa še svojega brata..Pri zasliševanju je priznala, da je zastrupila svojega brata in pripomnila, da je to storila zato. ker je dobival več jesti kakor ona. dočim je na psih preizkušala učinke strupa. Končno je priznala, da je imela namen zastrupiti vse člane rodbine. Oddana je bila psibijatrom, da ugotove njeno duševno stanje. Maščcvan.ie s stenicami. V kletvah razjarjeni liudje vseh' narodov pošiljajo drug drugemu marsikaj na vrat in na glavo. Eni strelo, drugi ogeni, tretji kugo itd. Dejansko ie pa izvedel zelo originalno maščevanje v okolici Drcsdena nek možakar svojemu sosedu. Najprej so se začele v hiši kregati ženske, ki so končno zvabile tudi moško v vrtinec prepira in sovraštva. Sovraštvo ie enega sosedov privedlo do akcijo. Nalovil jo nekaj stenic in iih ie nasprotniku pri ključavnici rinil v Stanovanje. Pri maščevalnem delu so ga pa zalotili in sodišče ga je obsodilo na denarno globo- Zločin, razkrit po desetih letih Nepričakovano je pričela zanimati pariško javnost usoda mladega ameriškega poročnika, ki je že 1. 1918. ta-jinstveno izginil. Mladi častnik je bil precej časa na fronti, omenjenega leta pa je dobil kratek dopust, ki ga je nameraval izrabiti v Parizu. Naselil se je v mestecu Urbache pri Parizu v vili mlade vdove, o kateri so someščani trdili, da ji izredno ugajajo ameriški častniki. Takrat je bilo v Urbachu več ameriških oficirjev in vojakov istega ameriškega polka, ki so se med domačini živahno zabavali. V vili mlade vdove so se prirejali na račun Amerikancev, predvsem pa na račun mladega poročnika, ki ni štedil z očetovimi dolarji, čajanke in zabavni večeri v velikem stilu. Nekega dne pa je poročnik izginil. Njegovi tovariši so domnevali, da je odšel v Pariz, ker se mu je zdhotelo velemestnega uživanja in niso zanj skrbeli. Šele, ko mu je pošel dopust in se poročnik ni javil pri svojem polku, so se vznemirjeno vpraševali in sumljivo zadevo prijavili vojaškim oblastim. Medtem je Nemčija kapitulirala pred velikimi zavezniki in razburljivi dogjodki po prenehanju strahotnega uničevanja in sovražnosti so tajinst-veni dogodek v Urbacheu potisnili v ozadje. Ko je bil sklenjen mir in so sorodniki izginulega oficirja zahtevali podatke od ameriškega konzulata, je bila uvedena ponovna preiskava, ki pa ni imela uspeha. Pred dvema tednoma pa je zagonetko na splošno presenečenje Parižanov razrešil neki možakar iz Ur-bachea, Jd je prijavil oblastim mlado vdovo, češ da je ameriški oficir brez dvoma njena žrtev. Policija je osumljenko takoj aretirala in preiskala vse nieno stanovanje. V kleti njene vile je bilo opaziti dva metra dolgo in meter globoko jamo. ki je bila naknadno zasuta. Po mnenju policijskih organov je vdova truplo žrtve zakopala, a kasneje zažgala. Sumi se, da je izvršila zločin iz pohlepa po poročnikovem denarju. Umetnšk-slškar brez rok Nedavno je umrl v Angliji znani slikar Bertram Hiles, ki je v svoji zgodnji mladosti povodom neke železniške nesreče zgubil obe roki. Že takrat je osemletni deček kazal mnogo talenta za slikanje. Vendar mladi umetnik ni obupal, pričel je slikati z nogami. Copjč je držal med prsti desne noge in že prve slike so vzbudile pozornost njegovih učiteljev. Polagoma se je izpopolnjeval, dokler naposled ni postala noga tako spretna in elastična kot roka. Umetniško akademijo je končal v Parizu, svoje slike pa je razstavljal anonimno, da jih ljudje ne bi kupovali iz sočutja, temveč le radi umetniške vrednosti. Kritika ga je proglasila za velikega umetnika. Več njegovih del pa je dobilo na mednarodnih razstavah prve nagrade. Strela ubila dva otroka. V vasi Dabar pri Mostarju v Hercegovini je med veliko nevihto treščilo v hišo seljaka Mastiloviča. Strela je ubila posestniku oba otroka in zanetila tudi požar, ki je vpepelil potem še hišo. Starček rešil dva otroka. 751etni William Proser je skočil v torek pri Egremontu v Angliji v vodo in je rešil dva otroka, ki sta se že potapljala. Potegnil je oba še pravočasno na suho in jima tako rešil življenje. Bolnik in zdravnik. Neki bolnik je prišel k znanemu zdravniku: — Kaj Vas boli? — Ne vem niti sam, gospod doktor, toda ne počutim se dobro . . . — Kako živite? — Gospod doktor! Delam kot konj, •icrn kot volk, zvečer se čutim kot pes, spim pa kot medved . . . Zdravnik dobrodušno: »V takem slučaju bi šel jaz najprej k živino-JdraVniku.« Šport SK Železničar v Ptuju. V nedeljo gostuje v Ptuiu mariborska moštvo SK Železničar proti SK Ptuiu. Mednarodni Lawntennis turnir. Včeraj ie pričel na igriščih Rapida in Maribora mednarodni tenfiški turnir, katerega se razen domačih reprezentantov udeležujejo tudi Dunajčani, Grad' čani, Zagrebčani in Ljubljančani. Glede na številne prijave udeležencev se sklepa, da so tokratna tekmovanja, ki1 bodo zaključena v nedeljo opoldne, naj-zanimivejša prireditev, ki se je sploh kedaj vršila v Mariboru. ISSI< Maribor — nogometna sekcij*. Jutri petek ob 20. sestanek nogometaševi pri Zamorcu. Načelnik. Sokolstvo Sokolsko društvo v Sv. Lovrencu n* Pohorju bo priredilo v nedeljo 18. t. m. svoj redni društveni nastop, katerega se udeležijo tudi telovadci in. telovadke mariborskega društva. Vse sokolsko članstvo in naklonjeno občinstvo vabi-, mo, da se udeleži nastopa. Sv. Lovrenc leži sam v. krasnem kraju in ie tudi sicer ena najpriliubljenejših točk za izletnike. Gotovo ne zamudite prilike. Zbirališče ob enih na glavnem kolodvoru. —s Udeležba v civilu z znakom. Sokol v Studencih pri Mariboru 5® pokazal tudi letos s svojimi letnim društvenim nastopom v nedeljo 4. tm- sad! svojega sistematičnega dela. Dasi vreme samo ni bilo posebno ugodno, vendar se jo zbrala precejšnja množica domačinov kakor tudi lepo številce Mariborčanov, ki so prisostvovali nastopu. Nastopili so vsi oddelki od dece pa do članov in članic ter nudili tako res celotno sliko svojega društvenega dela na' polju telovadbe in telesne vzgoje. Nastop ie bil v celoti prav čeden in strumen in je pokazal, da se telovadba goji! vse leto sistematično in neprekinjeno. Male hibe, katere bi opazilo strogo oko eritičarja pri izvajanjih posameznih vaj, so v. celoti skoraj docela izginile. Upoštevati pa ie treba zlasti pri članstvu, ki tvori prav čedno četo, da so toj izključno naši bratje delavci iz železniških delavnic, ki po trudapolnem delu posvečajo prosti čas sokolski telovadbi. Zelo močni so oddelki naraščajnikov, tudi gojenk in dece. To je docela pravilno. Zakaj tu je iedro sokolske bodočnosti. Prav razveseljivo se ie opazilo, da se z naraščajem in deco ne goii samo sistematična telovadba, ampak se posveča posebna pozornost mladinskim igram, ki nudijo mladini mnogo veselja! in so velikega vzgojnega pomena. Še celo občinstvo se je prav od srca nasmejalo pri izvajanju nekaterih mladinskih iger ter jih spremljalo z velikim zanimanjem. Prav dobro je odrezal tudi ženski narašča! tako prt vajah s šerpami, kakor tudi na oroju. Po končanem nastopu se ie razvila prav domača' in animirana zabava v telovadnici. Dasi studenški Sokol deluje v posebnih in ne ravno ugodnih krajevnih prilikah, vendar vidimo, da se je ne samo trdno usidral, ampak da se njegovo vrste od leta do leta množe in tudi tehnično izpopolnujejo, kar je za ta indu-strijalni kraj posebno razveseljivo dejstvo. K temu pa pripomore le vztrajno in sistematično delo. — Po nastopu ni prekinil niti en dan s telovadbo, ampak' piridno vadi naprej. Kakor čuiemo, pripravlja za 25. t. m. interno društveno tekmo vseh svojih oddelkov. Milijonski zaslužki boksarjev. Na boksarski tekmi za svetovno prvenstvo, ki se bo vršila dne 22. i, m. v Čikagu med Tunneyjem in Demp sevjem, dobi prvi milijon, drugi pa 450.000 dolarjev nagrade. Običajno je tako. — Kedaj ste spoznali svojo gospfr soprogo in kedaj jo vzljubili? — Hm, jaz sem pravzaprav svojo ženo najprej vzljubil, spoznal sem jo 'šele tem. STratiC Marffiorsfct VECFRNTK Jufra. V Maribor«, 3«e 16. IX. 19?T 'Anton Skala: S kulturnega polja na kosovo polje Konec Od Gračanic proti Prištini je brego-yit svet. Pot vodi navzgor pa zopet navzdol, klanci so na nekaterih mestih prav strmi. Naš voznik je imel bolj šibke konje, zato smo kmalu zaostali za drugimi. Na ovinku, kjer pot precei strmo pada, smo na nasprotnem hribu zapazili tri prav slikovite može. »Kaj, če so to kačaki?« je s strahom šepnila Milena z Like, Vera, tudi Ličanka in Jelka iz Srema sta že stisnili glavico med rame in Milica Sremčanka je vzkliknila: — Poženite, voznik, poženite! Trije so se urno in vešče spuščali niz brda in razdalja se je krajšala. Voznik je skočil z voza, stekel okrog konj in presedel na drugo stran. Z voznikom sva sedela spredaj, zadaj sta čuvala dva Slovenca, v sredi pa so bile tovarišic in Jelkin papa. Konji so bili že utrujeni, vlekli so, tekli, ali kadar ie nevarnost blizu, se ti zdi, da ne prideš z mesta. Voznik je naganjal. Razdalja se je krajšala, še strm klanec navzdol pred nami in pred nami so že vrtali prištinski minareti v sivo nebo. — Ali smo že, ali smo že? je spraševala Milana. —> Kmalu bomo, je odgovoril voznik in švrknil po konjih. Tedaj je počilo. Krah! Krik, vpitje, zmešnjava. Z roko sem se držal voza, s katerega sem padel. Moja noga, moja noga, je stokal Jekin papa. »Joj, oh, ah, ih! so vikale tovarišice. Tovariša Slovenca sta se pobirala zadaj na tleh. Pogledali smo proti hribu. Kačakov ni bilo nikjer več. Sploh niso bili kačaki. Voz je bil preslab. Zlomila se je ročica, ki je držala lestvico in prednji in zadnji smo telebnili z voza, srednji pa so se zrušili na Jelkinega papana, ki je sedel na otepu slame. No, nasmejali smo se, da nas je vse bolelo. Ali na žalost smo morali malo pred Prištino obračunati z voznikom in v Prištini iskati druga kola. Od Prištine dalje je šlo dobro. Bili smo ves čas prvi in vodili dolgo karavano 60 voz. Med Prištino in Obilič selom leže kraji, kier se je začela tragedija srbskega naroda leta 1389. Pazi Mestan, spomenik carja Lazarja in Muratove turbe so trije spomeniki na bitko na Kosovem polju. Pazi Mestan je grob turškega zastavonoše, vidiš njegova oblačila in orožje. Kjer stoji spomenik carja Lazarja, je padel car Lazar. Je to naivišja točka v tem predelu Kosovega polja. Od tu se razgledaš po vsem odredu, kjer so se vršile najljutejše borbe in kjer je propadla srbska vojska in padla Srbija in srbski narod v 6001etno suženjstvo. Častniki jugoslovanske vojske so nam razlagali potek tedanje vojne. Za njimi so moški in ženski govorniki prisegali zvestobo in dajali vzpodbude za narodno delo ob spominu za padle heroje. Iskali smo liste že od-cvele kosovske krvavo rdeče rože ku kurjeka ali bošurja, ki raste le v tem predelu, kjer je bila zemlja prepojena s krvjo junakov. Našli smo nekatere, in jih vzeli s seboj za spomin, vzeli smo s seboj tudi kamene z grobov slavnih borcev. Srbi so poljubljali to sveto zemljo. Muratovo turbe, jeome-ni grob sultana Murata. Zgrajen je v obliki majhne mošeje. V sredini je grob in na njem so položena oblačila, ki jih je tedaj nosil sultan Murat. Zunaj pred grobnico je grob Miloša Obi-liča. Bel, skromen križ kaže, kje leži junak, ki je pogubil sultana Murata in sebe. Solnce je zahajalo, ko smo se poslavljali s slavnega Kosovega polja. Tišina mraka nas je prevzela in z mislimi, ki so preletavale stoletja: stoletja slave, borb, suženstva, jada in trpljenja pa zopet zmagoslavnega veselja smo se vračali v carsko Skoplje. Skoplje, ki je videlo najveličastnejše in največie dni jugoslovanske države. Skoplje, ki je stoletja poginjalo v Kur-šumlja hanu in v Skoplje, ki zopet zre v na.isvetlejše dneve jugoslovanske bodočnosti. Maribor na severu in Skoplje na jugu, dve mesti sestri, dva branika, dve svetli zvezdi na obzorju velike jugo-slovenske države v bodočnosti. Pokrajinska razstava v Ljubljani VRTNARSKA RAZSTAVA. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo najlepša pa bo vrtnarska razstava »cvetje v jeseni«, ki bo obsegala cel paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli, kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kako jih treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah. Vsak obiskovalec bo gotovo zadovoljen s prireditvijo, ki ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda. Vinarstvo in kletarstvo bo na letošnji Pokrajinski razstavi polno prišlo na svoj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg tega pa tudi razni kletarski aparati in pripomočki za čiščenje vina, za merjenje sladkorja, alkohola in kisline v moštu in vinu, naprave za žvepljanje sodov. Dalje razne grozdne stiskalnice. mreže za rebljanje, kipne vehe, sterilizatorji za ohranjenje zdravega vina i. t. d. Vsak naš vinogradnik in kletar ima toraj vzroka dovolj, da si ogleda razstavo. VINARSTVO. KLETARSTVO IN MLEKARSTVO. Ne le praktični mlekarski mojstri, ki predelavajo mleko v maslo in sir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče taka često povsem zmožna prepričanja uspešno ovreči in otvori-ti pot k izboljšanju izdelkov. Na razstavah lahko vsakdo sam primerja dobroto svojih izdelkov napram dobroti izdelkov drugih domačih ali tudi inozemskih na svetovnem trgu že vpeljanih mlekarn ter odloči smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav bodisi kot sodelujoč. bodisi kot gledalec, je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se bavi z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šolo. Zato vsi mlekarji na obisk v Ljubljano od 17. do 26. septembra 1927. RAZSTAVA KONJ DNE 25. SEPTEMBRA. To v Ljubljani zelo priljubljeno in že tradicijonalno razstavo priredi letos na velesejmskem prostoru prili-kom Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« Kolo jahača in vozača v zvezi z Konjerejskim društvom v Ljubljani. Istega dne popoldne pa se bo vršila na vojaškem vežbališču pri Zalogu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugodno, ker se more tudi konje dirkače razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa udeležiti se dirke. Razstavi se lahko toplo- in mrzlokrvne žrebce, kobile z žrebeti, zaskočene kobile, dvoletne in triletne žrebice, pripuščeni pa so tudi konji. Prijavne tiskovine se dobe v uradu velesejma osebno ali po pošti, prijave pa sprejema upraviteljstvo Državne žrebčarne na Selu. V prijavnici naj se navede pasmo, ime, spol, barvo in znake, rojstni dan, ime očeta in matere po žrebcu, izreditelja, lastnika in bivališče. Opozarjamo vse konjerejce in oficirje na to razstavo in prosimo, da dopošljejo prijave radi sestave kataloga takoj. Določenih je več denarnih in častnih nagrad, diplom in kolajn. Informacije daje urad velesejma In Drž. žrebčarna na Selu pri Ljubljani, samo pismeno pa predsednik eksek. odbora Kola jahačev in vozačev, g. dr. F. Lukmann, advokat v Ljubljani, Gradišče. Mali oglati, ki tluiijo* potra-dovalna in aocijalna namena občinstva: vsaka baseda 30 ■ajmanji! znesek Din 6- 7 Mali Ženitve, dopisovanja in oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek D.n 10 — Ali ste že slišali o naiboh'fi | Čisto, lepo, prostorno sobo za 1—2 osebi oddam takoj ali pozneje; pred parkom Gosposka ul. 58 I. vrata 2. 1082 Vzamem v oskrbo stareišo gospo z majhnim kapitalom, ki bi mi pomagala izdelati že dograjeno bišo. — Naslov v upravi »Večernika«. 1094 Perfektna kuharica, ki opravlja tudi druga hišna dela, se išče. _ Naslovi v upravi »Večernika«. 1031 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13. 830. Knjige veže od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul. 24 in 37. 428 Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26, Maribor. 979 Vse oHve predmete Na obrokeI nudi Na ebrokeS Na obroke! nudi Na obroke! L. Ornik, Korošica c. © Maribor Velika izbira jesenskega sukna za plašče in oblekel Jelo' kivi Tesan les Potiebujem za takojšnjo dobavo pivovisten auh, laven in obtesan les ion V8" 8 m ca. 10 m’ 9 m ali 5 ra ca. 18 m' B/,'‘ 7 m ca. 17 mJ 6 m ali 7 ra ca. 80 raa Ponudbe za celo ali delno par tljo poslati z označbo cene fco vagon nakladna postaja na Ivan Hartl- skl. tehn. drva Zagreb, Martičev* ulica 25 Izurjeno stenotiplstinjo išče tukajšnji odvetnik. Pismene ponudbe na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg. 10M ABONENTI se sprejmejo po 450 D a la carte 600 D. Priporoča se 1079 hotel „Kosovo“, Grajski trs 1. □□iciopinopoc dasassasast Klobuke, obleke, perilo, samoveznice, čevlje« gamaše, dežne plašče, dežnike i. t. d. kupite najceneje pri 1039 Jakob-u Lah-u samo Glavni trs 2 NEDEUA, 18. SEPT. VELIKA INTERNACIJONALNA NEDEUA, 18. SEPT. MOTOCIKLISTIČNA DIRKA OB 14. URI NA TEZNU MOTOKLUB MARIBOR 1083 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavni Izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stavke D e t e 1 t v Mariboru