NO. 72 V E S 1 n \i ■ A* i iHt h N EE9 VELIKA NESREČA V RASI. jštevilo delavcev zaprli. Kasneje — Naši čitatelji so že brali v vesteh iz Slovenije o rudniku Rasa in nemirih, ki so tam nastali radi razmer v premogovniku. Raša leži v Istri in je bila za Italijane velikega pomena radi premoga. Italija namreč nima domačega premoga. Zato je ta istrski premogovnik izrabljala, kar ga je le mogla. Od leta 1945 je rudnik, ki leži v hrvaškem delu Kre, postal jugoslovanski. N vi gospodarji so stare stro- je bilo tudi nekaj ustreljenih. Uprava je izjavljala, da delavci samo sabotirajo in da strokovnjaki že vedo, da je delo v teh jamah varno. Pokazalo se je, da je delavstvo imelo prav. 14. maja je v rudniku nastala nesreča, ki je zahtevala 71 smrtnih žrtev. Tako pravi uradno poročilo Zasebna poročila pravijo, da je bilo mnogo več smrtnih žrtev. Ranjenih je bilo okrog 300 delavcev. Uradno poročilo noče priznati, da je kovnjake pregnali in obenem za- [kriva nesreže tolikih delavcev dr. ___i-i• i_i ____ U..JJ ' . poslili kot delavce ljudi, ki niso rudarji. Mnogo na prisilno delo obsojenih je moralo delati v tem premogovniku. Tudi nemški vojni ujetniki so'bili tu zaposleni. Ker je bil rudnik sicer poln delavcev, toda strokovno Blabo upravljan, so rastle nevar. nosti. Delavstvo je to vedelo in zahtevalo, da se nedostatki odpravijo. Prišlo je do upora delavstva, pri kterem so večje REVOLUCIJA V KOLOMBIJI PONEHUJE Truman je dobil za 3. obletnico iopek iz osatu Vsi pravijo, da je bila vstajai nakana komunistov žavna uprava rudnika, ampak trdi, da je nastala eksplozija, ker so jo povzročile uporniške skupine. Torej bo imela Ozna spet veliko dela, da polovi te upornike. OBSOJENI MENIHI. — Ubo' gi Tito se res s težavo otepa ved-nih' upornikov. Zgoraj smo brali, da so (po njegovem seveda) sovražniki države povzročili ne-_________(Dalie na 3. strani) Ameriško sodišče je obsodilo 14 nacijev na vešala v Nuembergu Nuernberg_____Ameriško vo- jaško sodišče je obsodilo v smrt na vešala 14 bivših nazijskih častnikov, članov Hitlerjeve že, da je narod elitne garde, Spoznani-šo biti “......... " “ krivim, da so ukazali pomoriti več kot milijon oseb po Rusiji. To so bili člani posebnih bataljonov, ki so bili poslani za armado v Rusijo, da so tam pomorili vse neizaželjene osebe. Rim. — Vsaj en mesec prezgodaj so pokazali italijanski komunisti svojo pravo barvo. Vse ka- Eden obsojencev ic general Otto Ohlendorf, star zdaj komaj 41 let, ki je bil postavljen cd Himlerja na čelo 2,000 jnož močni brigadi, ki je imel nalogo slediti prodirajoči nemški Komunisti po Italiji so že na defenzivi in to jih močno skrbi. Še pred dvema mesecema je bilo očitno, da bodo pri volitvah 18. aprila dobili veliko večino komunisti in Nennijevi* socialisti. Danes pa ni več slišati bahanja pri levičarjih. Tudi njih oprijem na unije ni več tako trden. Njih protiverska propaganda jih zijaj tepe. Žide, cigane in druge, ki niso bili povšeč nacijem. Poleg tega je bil obsojen na vešala še en general, 8 polkovnikov, 2 majorja in 2 poročnika. Tri na dan Sovjeti so dali Fincem navidez še kar zmerno pogodbo. Finci morda mislijo, da bodo zdaj svobodno dihali ob Sov jeti ji; Bodo, dokler jim bo Moskva dovolila; Morda so Finci že pozabili, da so imeli z Rusijo prijateljsko pogodbo tudi že prej, pa jih je Rusija vseeno na vsem lepem napadla. Anton Garden, gl. urednik Prosvete, je rekel, Italijanski komunisti so pokazali rožičke nekoliko prezgodaj Bogota, Kolombia. — V tem mestu, ki je prestolnica republike Kolombije, se je vršila pan-ameriška konferenca, katere so se udeležili zastopniki vseh 21 ameriških republik. Zed. države zastopa državni tajnik Marshall z 200 delegati. Ravno tedaj, ko je bila .konferenca v polnem teku, je pa nastala revolucija, tekom katere so padale človeške žrtve, požigi in plenitve so se vršile na debelo.* Poročila trdijo, da je bilo v treh dneh več kot 300 mrtvih in na stotine ranjenih. Palača, v kateri se je vršila konferenca, je popolnoma razdejana. Delegati raznih republik čakajo v svojih stanovanji^ če se bo konferenca nadaljevala in kje. Baje so bili povabljeni v Lima, Peru, da tam nadaljujejo. Revolto so zanetili komunisti, tako vsi zatrjujejo. Konferenca je namreč razmotriva-la o resoluciji, da se zatre ak Dane s je ravno tri leta, odkar je predsednik Truman nastopil predsedništvo po smrti, predsednika Roosevelta Za to obletnico so se ga spomnili republikanci s tirado grenkih očitanj. Odkar je bil predsednik Hoover tarča očitanj iz demokratskih vrst še ni deževala na kakega predsednika taka ploha, kot' zdaj na Trumana. Očitajo mu, da je povzročil razne krize, s katerimi je škušal zakriti svoje dlabo gospodarstvo. Očitajo mu, da vodi boj proti komunistom po svetu, doma jih pa trpi v vladnih službah in skuša dobiti njih glasove jeseni. Seveda, vsa ta ploha je politična kampanja in namenjena za korist republikanskih predsedniških kandidatov, kdor že bo. ROVI GROBOVI PREM0GARJI GREDO NA- j ZAJ NA DELO POLITBIRO HOČE VEDETI, KAJ DRŽI ZAPAD V BERLINU Berlin. — Iz Berlina je koncem tedna nenadoma izginil sovjetski maršal Vasilij Sokolovski. Govorice trdijo, da se Lewis sam pravi, da bo stavka v pondeljek že končana Washington. — Vse kaže, da bo stavka premogarjev danes končana. Na to se računa radi tega, ker je bjl imenovan senator Styles Bridges, republikanec iz New Hampshire, za tretjega odbornika ali posredovalca pri dobrodelnem skladu premogarjev. Za zaupnika pri tem skladu, iz katerega se bo plačevala tudi pokojnina premogarjem, sta bila dozdaj, John* L. Lewis za premogarje in Ezra Van Horn za premogarske družbe. Ta Ijna navodila. Ko se vrne, pravijo, da bo povečal pritisk na zapadne zaveznike, da jih prežene iz Berlina. Sovjetski politbiro, ki sestoji iz 14 mož, ki vodijo vso usodo ogromne Rusije, bi rad vedel, zakaj ni Sokolovski mogel pregnati zapadnih zaveznikov iz Berlina. Zato so ga pozvali v Moskvo. ■Joseph Lousin Po dolgi bolezni je danes zjutraj ob 4 umrl Joseph Lousin, star 69 let. Stanoval je na 1058 E. 74. St. Znan je bil po domače Krivec. Doma je bil iz Sušja pri Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 48 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo rij o komunistov v ameriških re- , . . publikah. To je dalo povod, roj. Intihar, tri sinove; Josepha, monstracije. Ravno tedaj je bil pa izvr- dva se nista mogla sporazumeti zaradi pokojnine premogar-iem in radi tega so odšli pre-mogarji ha stavko. ' Senator Bridges bo nepristranski član tega odbora in John L. Lewis je bil takoj zanj, čim ga je svetoval poslanec Martin, speaker poslanske zbornice. Lewis je takoj poklical ua sejo svoje svetovalce. Lewis je izjavil, da bo gotovo prišlo do sporazuma v prihodnjih 48 urah in da bodo šli premo-garji nazaj na delo. V bolnišnici— V St. Alexis bolnišnici se na- je odpeljal v Moskvo po nada- haja Mrs. Frances Pust iz 19501 Tilo protestira pri amerliki vladi radi zračnih kršitev Trdi, da letijo U. S. letala iz Italije preko Jugoslavije London. — Uradna jugoslovanska časnikarska agencija Tanjug je poročala po radiju ilz Belgrada, da je Jugoslavija uradno protestirala pri vladi Zed. držav radi opetovane kršitve zračnih sfer nad Jugoslavijo od strani ameriških letal. Istočasno je pa jugoslovanska vlada zavrnila protest Zed. držav in Anglije radi inciden- Rune drobne novic« b Cleveland* fcq || m Cherokee Ave. Nahaja se v sobi 138. Prijateljice jo lahko obiščejo. Reta obletnica— Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holme« Ave. maša za pok. Andreja Knaufls v spomin 5. obletnice njegove smrti. Tretja obletnica— — Danes ob 7:45 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Elizabeth Bijek v spomin 3. obletnice njene smrti. Važna seja— Članice podruž. 25 SŽZ naj pridejo nocoj k redni seji. Po seji bo prijetna zabava s pokrivanjem številk. Roparski napad— Frank Videmšek, .14409 Thames Ave. je šel iskat svojo ženo Juanito, staro 25 let, včeraj malo pred polnočjo, ki bi se morala že prej vrniti z dela v Union Terminal. Našel jo je na dvorišču hiše na 14401 Thames Ave. v nezavesti. Naglo jo je odpeljal v Emergency Clinic bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobila močan udarec zadej na glavo. Ker ji je bila vzeta i i Kar je narod oplašilo pred ko- armadi ter tam pomoriti vse munisti je bilo to, kar so videli na češkem, kjer so se komunisti polastili vlade. To je pa- obenem streznilo desničarske stranke, da so se nehale grizti med seboj in so strnjenih vrst proti komunistom. Vedo, da bodo samo na ta način premagali komuniste Drugo, kar je vzelo komunistom moč je bila pa poteza zapadnih zaveznikov, ki so obljubili Italiji Trst. še ne dolgo tega si ni upal nihče črhniti besede čez komuniste, tako so ustrahovali narod. Zdaj si upajo pa ljudje že povedati, kaj mislijo o rdečkarjih in tudi shode jim razbijajo, dočim so prej pohlevno molčali. Daši ne more nihče še prero- da je za komuniste v Moskvi vsa- kovati, kako bodo izpadle volitve ka pogodba samo kos papirja in nič več. Velja! Odkar so na oblasti v Moskvi boljševiki, so podpisali že 48 raznih pogodb s to ali ono državo. Od teh pogodb so jih do danes prekršili samo 47. Nam ne gre V glavo, zakaj ne vseh 48. 18. aprila, pa javno mnenje daje večino demokratski (de Gas-perijevi) stranki, čeprav ne posebno veliko. Kar 16 policistov je drvelo za njim Chicago. — Nek moški je vozil z avtom po lepi cesti proti Chicagu. Ko pogleda v zrcalo, Sovjetska Rusija je največja !da vidi, kdo vozi za njim, zapazi država na svetu. Po vsem svetu v svojo grozo kar 16 policistov je tudi mnogo slavospevov o Rusiji pod sedanjo vlado. Katerim je komunizem največji blagoslov na zemlji, naj bi Rusija odprla svoja široka vrata, da bi tam živeli srečno in zadovoljno. Prav radovedni smo, koliko bi jih hotelo skozi ta vrata v komunisti- na motornih kolesih, ki so drveli za njim. Ves trd od strahu zmanjša hitrost svojega avta. Policisti švignejo mimo njega, ne da bi se niti ozrli v preplašenega voznika. Pozneje je zvedel, da je tistih 16 policistov vozilo nova motorna kolesa iz Milwau- čni paradiž, posebno iz Amerike, kee v Cricago, Zvezni generalni pravdmk tov nada denarnica, gre ^otovoza = e r . V šen atentat na vodjo liberalne stranke. Ljudje,so morilca na mestu ubili in tedaj se je dvignila druhal po mestu in začela požigati, pleniti in moriti. Vlada, ki zastopa konzervativno stranko, je ponudila liberalcem mesta pri vladi. To za trenutek pomirilo ljudi, toda le za kratek čas. Vlada je nato razglasila obsedno stanje in nastopilo je vojaštvo. Pijane druhali so požigale in morile vsevprek. Streljali so na poslopja, v katerih se nahajajo tujezemska poslaništva. V posloju ameriškega poslanika so pobili vsa okna in streljali v ameriško zastavo na poslopju. Otroci so vdirali v prodajalne z žganjem, se napili, potem pa divjali po ulicah z noži v rokah. Vse to kaže, da je bila revolta inscinirana samo radi izgredov in zmede, da se prepreči nadaljno zasedanje pana-meriške konference. Vsa poročila trdijo, da je ameriška delegacija na varnem. Sprva so se Amerikanci' zatekli v poslopje ameriškega poslaništva. Toda od Um so jih prepeljali na varnejši kraj in 10 minut zatem je druhal napadla poslaništvo. Med prvimi poslopji, ki so jih druhali napadle in požgale, je bila katoliška katedrala sv. Frančiška. To kaže, kdo je bil povzročitelj revolucije. fj atsvka končana ali ne.f Titova vlada Mteniije od T.Fkiffl v nezai Gertrude Nemeth, 21 vnukov in|!iewia je bii pMvan „a sodni- do 26. marca najmanj sedem dan, stara 39 let, stanujoča na brata Johna. sv. Janeza Krst. 37 ABZ, Glas clev. delavcev št. 9 SDZ in podružnice 6 SMZ. Pogreb bo iz Zakrajškovtega pogrebneza za*, voda. čas pogreba še ni določen. Bil je Član sledeči! društev: jo, da pove zroke, zakaj ni ubo- slučajev, ko so ameriška letala Joseph Stopar Kot smo že poročali je zadnji četrtek umrl- v Phoenix, Arizona, Joseph Stopar. Truplo so prepeljali v Cleveland z letalom danes ponoči. Družina ima svoj dom na 15419 Ridpath Ave. S soprogo sta bila zadnja tri leta v Arizoni v svrho zdravja. Pokojni je bil star 52 let in rojen v vasi št. Juri, p. Zatična. V Ameriko je dospel pred 36 leti. Bil je član društva Kras št 8 SDZ in št. 142 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Ana roj. Planisek, dve hčeri, Mrs. Bertha Cup in Mrs. Mildred Feme, sina Raymonds in vnuka, V stari domovini zapušča sestro Terezijo Oven. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda in v cerkev Marije Vnebovzete ob 10:30 ter na pokopališče Kalvarijo. Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi Armada izvede poskuse v državi Utah Wasihngton. — Armada bo meseca junija začela preskušati, kako globoko pod zemljo morajo' biti tovarne, da so varne pred sovražnimi bombami. Armada bo blizu Salt Lake City. gal ukaza federalne sodnije, da konča stavko. Vodstvo demokratske stranki je na vse to izjavilo, da je bil to politični manever republikanske stranke, kateri gre na roko John Lewis. Pravijo, da je bil senator Bridges zato imenovan za posredovalca v sporu med premogarsko unijo in premogarskimi družbami, da dobi publiciteto, ker da so ga republikanci določili za podpredsedniškega kandidata na ti-ketu s Taftom. Ker bodo republikanci dovedli do sporazuma v premogarski industriji, bo prišlo to zelo nerodno za Trumanovo administracijo, ki tega ni mogla izvršiti. > -o- ietela nad jugoslovanskim o-zemljem iz Italije. Ta letala so bila večinoma transportna. V nekaterih slučajih so letela a-meriška letala daleč v Jugoslavijo in sicer nizko in visoko. Toda Titova vlada pri tem protestu ne omenja vzrokov, ki bi jih imela ameriška letala pri teh poletih. Anton Zorc V petek zvečer je umrl v Charity bolnišnici Anton Zorc mlajši, stanujoč na 14109 Summit Ave. Maple Heights, O. Bil je btar 20 let ter član dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ip Mir št. 10 SDZ. Poleg žalujočih staršev Antona in Ana roj. Sirk zapušča brata Franka ter več bližnjih sorodnikov. , Pogreb Ibo jutjdi zjutraj oB 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia in v cerkev sv. Lovrenca op 9. Vlada skuša z dogovori končati stavko mesarjev Washington. — Vlada je poklicala za sredo v Chicago zastopnike klaivnic in unije nlesar-jev, ki so že 28. dni na stavki. Namesto da bi se poslužila sodnije, skuša vlada poravnati stavko z dogovori. Zastopniki klavnic • Swift, Armour, Cudahy in Wilson so pozvani, naj pridejo k dogovorom v sredo obenem z zastopniki unije CIO. Swift in Armour sta takoj sprejeli, ostali dve še. nista nič rekli, toda vlada pričakuje, da bodo navzoči zastopniki vseh štirih največjih klavnic. John Slapnik Iz Bde hiše prihaja zopet zahteva po kontroli, kongres noče nič slišati Washington. — Iz Bele hiše je zopet prišel glas po nujni kontroli cen, ker da preti deželi nova inflacija. Ekonomski svetovalci predsednika Trumana trdijo, da bodo cene zopet poskočile, ker je odobril kongres 6 bilijonov za pomoč Evropi in Aziji in ker je govorjeno o 3 bilijonih za narodno obrambo. Zato, trdijo Trumanovi ekonomisti, je potrebno, da izda kongres predse dniku oblast, da kontrolira cene, da vpelje racioniranje, ako bo potreba in da nadzoruje pravično razdelitev redkih potrebščin. Na ta glas iz Bele hiše so se takoj oglasili republikanski voditelji in izjavili, da bo tako oblast predsednik dobil le, če se bo pokalzala potreba. 14401 Thames Ave. S svojim možem je bila v gostilni, pa je odšla pred možem domov. Tudi tukaj gre. za roparski napad, ki ga je izvršila očividno ista oseba. Diplomati pričakujejo kake akcije iz Moskve glede Trsta , Rusija se bo skušala prikupiti Italiji pred volitvami 18. aprila -O------- Tretja največja letina pšenice v Ameriki Washington. — V vsej zgodovini Zed. držav pričakujejo letos tretjo največjo letino pšenice. Poljedelski urad računa, da jo bo nad 1,132,000,-000 bušljev, dočim je bilo lan- Truman bo zahteval več tovornih ladij Washington. — Predsednik Truman bo zahteval od kongresa. da dovoli denar za gradnjo dodatnih tovornih ladij, ki jih rabi ameriška vojna sila. Zahteval bo najminj 8100,000,000. Dane« zjutraj je umrl v Glen- jko leto 32,000,000 bušljev več ville bolnišnici John Slapnik, 720 E. 155. St Pogreb bo pod sama metala bombe na ozemlje vodstvom Aug. Svetek pogreb/ in leta 1946 kakih 21,000,000 bulijev več. V Evropo jo bomo poslali nad 300,000,000 bulijev nega zavoda, Podrobnosti jutri, od 1, julija naprej. Washington. — V diplomatskih krogih napeto čakajo, kaj bo storila Rusija na novo noto zapadnih zaveznikov, v kateri zahtevajo, naj brez odloga po-vo svoje mnenje tflede izročitve Trsta Italiji. Zapadni zavezniki so stavili ta predlog še 20. marca, toda iz Moskve ni bilo nobenega od- I govora. V petek si. zapadni • zavezniki opetovano urgirali Rusijo, naj se izjavi. Ta molk je znamenje, pravijo diplomatski krogi, da kuje Rusija nekaj posebnega in sicer nekaj takega, da se bo prikupita Italijanom pred 18. aprilom in pomagala komunistom do zmage. Toda težko, da bi Stalin privolil v izročitev Trsta Italiji, ker bi se s tem zameril Jugoslaviji. Morda bo Rusija v zadnjem trenutku “velikodušno’’ odpustila 8300,000,000, kar ji mora plačati Italija v vojni odškodnini. Rusija zahteva, da se od-i strani U. S. postaja Dunaj— Ruske vojaške oblasti vztrajajo na tem, da Zed. dr. žave odstranijo radijsko postajo, ki ae nahaja v ruski coni zunaj Dunaja. Amerika je vzela 'dva od ambasade v Pragi Washington. — Ameriška vlada je odvzela dvoje članov ameriškega poslaništva na zahtevo češke vlade. To je sledilo zahtevi ameriške vlade, da Češka odpokliče dva svoja diplomata od svojega poslaništva v Wash-ingtonu Ameriška Domoviiw pSSSSSSFi~X11 i*. fJBSSSSSSES^v •117 St Ckrir Aft. (JAMES DEBEVEC. Editor) HMtwNII Cleveland I. OUo NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. m* AMIL ** SUBSCRIPTION RATES 1 i t » » > ' 1 2 S A 5 C 7 • * • H a 1* M M K v N 19 20 X 22 23 M 23 2« 27 2« 29 30 United State« $8.50 per year; $5 for 6 month«; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered u eecond-cliii metter Jenuery 6tb, 1908, it the Poit Olfice it Cleveland, Ohio,, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 72 Mon., April 12, 1948 Pogled v globino Menda odkar svet stoji, človek še ni bil tako notranje razkrojen. Države in narodi se med seboj tako malo razu mejo kot še nikdar, posameznik ne najde več poti do svoje ga bližnjega in bližnji ima gluha ušesa za tebe. Ljubezen, zvestoba in slične kreposti dandanes prav tako malo veljajo kot denar. Prav na vseh področjih smo padli globoko in strah, da se iz te zmede ne bomo mogli več dvigniti je vedno večji. Konference državnikov se vrste druga ia drugo in lahko bi bile človeštvu prav koristne, vendar je jasno, da z njimi človeštvo ne bo ozdravelo, če obenem ne najde poti do tja, od koder sta ga Zadnji dve vojni pahnili. Treba je najti domov — treba je najti pot v zdravo družinsko življenje, kjer si vsak svoje zunanje in notranje življenje uredi po nravnih zakonih in zdravem razumu. Seveda je danes treba imeti mnogo več volje in poguma .. . treba je včasih takorekoč “proti toku plavati,” na vsakem koraku se je treba boriti za svoje osebne in gmotne pravice. Kak,or je človek danes prikrajšan za marsikatero osnovno pravico (svobodno kretanje, svoboda govora itd. imajo mnogokje prav zmaličene pojme), tako ga na drugi strani vsaka stranka, vsak sistem hoče imeti edinole zase. Čim manj velja država v splošnem kot zaščitnik svojega državljana, toliko več zahteva od njega. Predpisov, ki omejujejo njegovo osebno svobodo, je vedno več, stokrat ga popišejo, stokrat ga kličejo v urade, pregledujejo njegove shrambe, žepe in končno zahtevajo od njega nazaj še tisto bore, kr so mu nudili (n. pr. razne denarne, reforme)., Jasno je, da nima nihče namena, prerekati se z državo, 1 niti se spuščati v njene reforme in gospodarstvo. Nas zani-~ _ma samo mafi človek, posameznik in njegove težave. — Res je danes lahko svetovati pot v družino, pot k notranjemu zadovoljstvu in sreči. Kdo si navsezadnje tega ne želi? — Prav vsak. Toda kdo ima možnosti, kdo ima danes toliko vztrajnosti, kdo spričo grmade težav in dosedanjih razočaranj še ima pogum, kdo še ni izgubil upanja, da bo spet dosegel ,oni življenjski nivo, oni materijalni položaj in notranje zadovoljstvo, v kakršnem je živel nekdaj ali pa vsaj njegovi predniki? In prav v tem je jedro vsega, v tem leži nevarnost, klica grozečega propada: načeto je bistvo človeške narave, ono središče, tista celica, ki človeka dviga nad vsa druga zemeljska'bitja, ki ga napravlja Bogu podobnega; zavest odgovornosti in dolžnosti, razlikovanje med dobrim in slabim, prizadevanje za čim večjo osebno popolnost in nagib k plemenitosti. Prva svetovna vojna je človeštvo stala milijone mrtvih, na stotisoče pohabljenih, na tisoče razdejanih bivališč. Tudi v prvi svetovrti vojni so milijoni stradali, tudi takrat je bila posledica materialno in duševno nazadovanje. Razlika med takratnim in današnjim stanjem pa je kljub temu ogromna. Vzemimo sledeči primer: takrat je človek utrpel težke rane po telesu, toda rane so se pozdravile in človek je postal spet zmožen za delo, in napredek. Danes leži človek težko bolan, priklenjen na bolniško posteljo in bolezen je segla v najobčutljivejše in najvažnejše organe: v srce in možgane. Tipične lastnosti srca: dobrodelnost, usmiljenje, ljubezen, žrtvovanje, so »bledele in žive le še kot senca nekdanjih. Človeški možgani se danes bolj napenjajo z mislimi, kako bi bližnjega izkoristili, kako bi se živelo brez dela kako bi nad drugim zavladal, kot pa z načrti kako vrniti človeku izgubljeno moralno ravnotežje mu dati osebno varnost in gospodarsko podlago. Jasno je, da bo človeštvo ozdravelo šele takrat, ko bodo množice, ki stradajo, imele dovolj jesti, kadar bo človek legel zvečer v posteljo ne s skrbjo, kaj bo naslednji dan oblekel, kaj bo jedel, kje bo dobil oni novec, s katerim si bo za nekaj dni zagotovil življenje. “Zdrav duh v zdravem telesu,” pravi star pregovor. V mrtvem telesu tudi za duha ni prostora. V bolnem telesu je tudi duh ohromljen. Človeštvo, ki hodi z lakoto v očeh in mrazom v kosteh po zemeljski obli, spravlja na svet le bolne, slabo odporne rodove. Tako človeštvo nosi v sebi klipo obupa, neposredna posledica so prekucije in zmeda. “Poglej otroka'in videl boš, kakšni so starši,” pravi ljudski izrek. In kakšne so danes množice evropskih otrok? Slabih, pomanjkljivo razvitih in k boleznim nagnjenih teles, z zaostalo šolsko izobrazbo in moralno pokvarjene. Poleg pomanjkljive prehrane leži največji vzrok tega stanja v razrvanih drnžinskih razmerah. Edini pravi smisel zakona so otroci in odraščajoči otrok potrebuje predvsem toplote, potrebuje toplega gnezda, iz katerega sije dobrota red; potrebuje zlasti pozornosti in nadzorstva. Le redki so otroci, ki jim danes starši morejo nuditi vse, kar je potrebno za njih neoviran razvoj. Mnogo pa je “družin,” ki so v razsulu, kjer je otrok prepuščen samemu sebi. raste “divje” in mladi rodovi, katerih vzgoja je bila pomanjkljiva, so še kasnejšim rodovom v veliko breme. Povratek v družino naj bo geslo sedanjosti. Na tej ne lahki poti se je treba v največji meri zavedati težkoč in žrtev in vztrajnosti, ki je potrebna za dosego cilja. Danes si pač nobeden ne sme dovoliti, da bi živel, kot je živel nekoč, nekako “tjaveridan.” Danes dan ne sme hliniti, ne da bi zvečer vsaj približno ne vedeli, kakšen bo naslednji. Prav tak,o srho v svojih zahtevah in željah še vedno preveč zahtevani in komplicirani. Ubijamo si glavo z željami po stvareh, o katerih natančno vemo, da jih ne bomo mogli pričarati. Tudi zabavljanje ne pomaga nič, z glavo skozi zid ne pridemo in za(o ne kaže drugega kot življenje skrajno poenostaviti. Tudi enostavno, preprosto življenje ima svoje skrite lepote in srečne trenutke. Naše pojmovanje sreče se mora prilagoditi razmeram, Stvarem, užitkom, ki jih ni, se je treba odreči in nanje pozabiti, veselje pa bomo imeli s stvarmi, ki smo jih nekoč komaj opazili ali katerih navzočnost nam je bila samo ob sebi umevna. Žveti je treba znati in umetnost življenja je danes res težka. Danes se pravi ali delati ali pa umreti. Vere v življenje ne smemo izgubti, vere v svobodo in možnost spet srečno zaživeti, in za to se je, treba boriti. KSHM IZ NARODA Prve slovenske visoko-šolke v Španiji Zaragoza, 22. marca 1948. Slovenska dekleta, visokošolske Slovenke, pošiljamo “A-meriški Domovini” in njenim čitateljem naše prav prisrčne pozdrave iz Španije. Pravkar smo dopotovale iz Rima. Po dobroti katoliških dobrotnikov iz Amerike nam je g. Msgr. Landi, direktor National Catholic Welfare Conference v Rimu plačal vožnjo in sicer kar v letalu, ker je bilo cenejše kot pa z ladjo. V pondeljek dne 15. marca smo se ob 8 zjutraj dvignile z letališča v Rimu. Letalo se je u-stavilo v Milanu, potem smo pa zdrseli skozi zračne višave čez morje do Barcelone v Španiji. Vožnja nam bo ostala kot nepozaben spomin. Imele smo čudovito lepo solnčno in mirno vreme. V Barceloni so nas že pričakovala dekleta Katol. Akcije v Španiji. Za vse naše potrebe je bilo izvrstno poskrbljeno. Vse je bilo določeno in organizirano. Vsaka je takoj vedela, kje je njeno mesto. Jakuš Cvetka in Željko Frančiška sta ostali v Barceloni, ostale smo pa po dveh dneh odrinile naprej do Zaragoze. Tudi na tem novem mestu so nas že pričakovali prijatelji in novi dobrotniki. Priredili so nam krasen sprejem, tako da nismo vedeli ali so navdušeni nad nami, ki smo prišle, ali nad tem, da so jim vse priprave tako lepo šle od rok. Pozdravljanja je bilo veliko, kar brez konca in kraja. Me uboge begunke, ki smo doslej tri leta bile navajene, da so nas po strani gledali, zapostavljali, pa tudi žalili* me, ki smo se že privadile najskromnejšega, — me, ki smo živele v največji revščini, se kar nismo znašle, ko smo bile naenkrat predmet slovesnosti. Ne stanujemo skupaj. Razdelili so nas vsako v drug kolegij. Zaragoza je nekako univerzitetno središče za ves severni del Španije. Zato je tukaj veliko takih zavodov. Vse vodijo katoliške redovne sestre. Brž smo se znašle v krogu španskih akademičark. Prisiljene smo govoriti samo z r.jimi, kar nam bo v veliko korist pri učenju španskega jezika. Na univerzi so sedaj počitnice. Takoj po praznikih pa bomo tudi me začele obiskovati predavanja. V Zaragozi nas je sedaj šest. žužkova Janja in Rezka, Mazovec Marjeta, Strle Marija, Bevčar Marija in Velikonja Ivanka, še dve pričakujemo. Od desetih akademičark — Slovenk v Španiji, bo kar pet medicink. Z vso globoko hvaležnostjo se spominjamo predobrih šolskih sester v Rimu na Via dei Colli, ki so nas sprejele in nam pomagale v najhujšem času. Molimo zanje in prosimo bla- goslova za vse njihove namene in prizadevanja. Enako so nam pri srcu znani in neznani dobrotniki Lige Katoliških Slovencev v Ameriki, ki je preko svojega odbora in preko pisarne Socialnega odbora v Rimu razdelila toliko dobrot in podpor med naše sotrpine. To je bilo resnično delo usmiljenja, hraniti lačne, oblačiti gole. Potrudile se bomo, da bomo dobro študirale, da se bomo odrezale in napredovale v vseh ozirih. Zavedamo se, da smo hčere slovenskega naroda, kot take dolžne med tujci z vsem svojim življenjem, delom in o-bnašanjem delati čast slovenskemu imenu. Zavedamo se, da so naši dobrotniki, posebno slovenski katoličani v Ameriki, nas podpirali zato, da bi kdaj mogle biti koristne delavke v katoliški obnovi doma na Slovenskem, če bo božja volja. tali kar za tnilijondolarski sklad. No, omagali so kmalu, vendar se jih je nekaj le prijelo. Potem so kolektali stotisočake za neko otroško bolnišnico. Pa nismo še slišali, da bi izkopali železno rudo, iz katere bodo vlili jeklo in iz tega jekla naredili lopato, ki bo prva zasadila temelj za tisto bolnišnico. No in zdaj nabirajo kar 50,000 copakov, da bi pregnali "črno temo.” Tovariši, le pogum in naprej s'kolekto! Ljudje nimajo smole v rokah in radi dajo, kot slišimo, ker gre za odpravo “črne teme.” Nekateri nabirajo za odpravo raka, drugi za pobijanje otroške paralize, naši “napredni” pa za odpravo črne teme. Pa kaj boste odpravil s $50,0001 Milijone bi morali zbrati, pa še ne bi odpravili tiste strašne “črne teme.”-Saj se trudite s tem že dobrih 40 let, pa ste prav tam kot takrat. Nekaj bi vam povedal, tovariši, če mi ne boste zamerili. Namreč to, da so se prav za tisto preganjanje ‘-črne teme” trudili že davno pred vami drugačni tiči, pa bolj kot so jo preganjali, bolj se je svetila. Kamnu bi se morali smiliti, ker se toliko trudite, pa je, kot bi butali z glavo v zid. Pozdravljeni! John Pelhan. S clevelandskega hriba Cleveland, O. — Mnogo naših rojakov, ki so odšli pred nami v večnost, sem se spomnil s par vrsticami v našem časopisu in tako imam sedaj zopet žalostno novico, da nas je za vedno zapustil Joe Molek. Pokojni je bil poštenjak od nog do glave in vzoren oče. Poleg žalujoče soproge in sina žaluje za njim tudi kak milijon čebelic, ki se sedaj žalostno o-zirajo okrog, kdo jih bo hranil in skrbel zanje. Saj sem bil sam priča in sem videl, kako lepo je skrbel za svoje čebelice, kakor tudi za svojo družino. Mrs. Molek, izražam vam naše globoko sožalje nad bridko izgubo, tolaži naj Vas zavest, da je pač bila tako božja volja. Usojeno nam je vsem, da vse, kar se rodi, mora umreti. Ostanejo nam le spomini na naše drage ranjke. Tudi jaz se bom vedno s hvaležnostjo spominjal pokojnega Jožeta s katerim sem se mnogokrat peljal domov od maše. To je bilo njegovo dobro delo, ki je z mnogimi drugimi dobrimi deli zapisano v nebeški knjigi. Tam ne vprašajo, kako veliko posvetno bogastvo si si pridobil na zemlji, tam štejejo dobra dela, ki so naše največje bogastvo, ki ga moremo vzeti na pot v večnost in ki nam pomagajo v nebeško veselje. Naj bo pokojnemu Joe Mo-leku ohranjen blag spomin med vsemi, ki smo ga poznali in lahka naj mu bo svobodna ameriška gruda. France s hriba. Zastonj je vaš trud! Houston, Pa. — Joj. koliko črnila, so že porabili “napredni" v njih kampanji, da bi pregnali “črno temo,” kakor pravijo. Sedaj kolektajo kar $50,000. Kar čedna vsota je to, bi človek rekel. Skromni pa nis«, to sp jim mora priznati. Nekoč so kolek- "Koliko divizij ima!" Realizem papeževe božične poslanice, ki je vsebovala trditev, da še nikdar nismo bili ta-Ijo oddaljeni od miru kot za božič in da se izbirajo nad človeštvom temni oblaki, je zopet obrnil v večji meri pozornost sveta na danes najmočnejšo du-huvno silo na svetu, na Cerkev. Mnogi pomembnost te sile zanikajo ali omalovažujejo. Vajeni so računati z velikansko industrijo, mogočnimi mornaricami, množičo letal in milijoni vojakov. V tej luči predstavlja V »tikati pač najVnajljšo silo na svetu, če je sploh še dovoljeno v tem primeru rabiti to besedo. 'Temu mnenju se pridružujejo vsi materialisti, ki trdijo, da duhovnost sploh ne obstaja ali pa je samo proizvod snovi. Zato nas ne začudi, če poroča bivši ameriški zunanji minister Byrnes v svojih spominih, ki jih -je pred kratkim objavil pod naslovom “Odkrite besede”, da tudi generalisimus Stalin v svojih političnih računih podcenjuje vlogo Vatikana. Med jaltsko konferenco je namreč Stalin odgovoril na ugovor, češ da bi bilo treba upoštevati mnenje Vatikana, s vprašanjem: "Koliko divizij ima?” To naziranje bi bilo pravilno, če bi v življenju odločala vedno samo fizična sila. Toda vemo, da je Cerkev rasla kljub preganjanju rimskih cesarjev, ki so imeli vso oblast, katero so tudi ipridno uporabljali. Toda rimsko cesarstvo-je kljub vsej svoji fizični sili ter oblasti razpadlo, Cerkev pa še danes živi. Bolj prav bomo ocenili vpliv Vatikana na svetovne dogodke, če si prikličemo v spomin besede Pija XI. ob podpisu lateranske pogodbe, ki je predvidela ustanovitev svobodne Vatikanske države: “Zdi se Nam, da vidimo stvari na tisti točki, na kateri so se uresničile v sv. Frančišku: imel je še ravno toliko telesa, da je z njim vezal dušo . . Neodvisni papež ima ravno toliko sn-ovnega ozemlja, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje duhovne sile, ki mu je zaupana v blaginjo človeštva . . Veselimo se, da je Naše področje oblasti tako ozko omenjeno, da ga moremo imenovati že poduhovljeno in da ga moramo tudi smatrati Ha poduhovljenega po velikanski, vzvišeni in resnično božanski do-hovnosti, kateri mora biti v o-poro in ji služiti . ..” Sicer se znova mnogo govori o večjih spremembah v organizaciji Vatikana, ki da jih neme-rava izvesti Pij II. Doslej vodi politične zadeve državno tajništvo. Do smrti kardinala Mag- NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO Vsak dan je bolj jasno, da ga moja kolona pihne, pa moj klobuk tudi. Poštrekam se, kar se da in kar bojim se, da bi se ne prevzela. Bog ne zadeni, ki sem zdaj tako lepo pohlevna in krotka, da se mi včasih kar sitno zdi. Kakor so rekle Ločan-ke (tako mi je pravil naš): “Tako sem pa fletna, da se mi kar sitno zdi.” Ampak še nekaj takih pisem naj dobim, kot je naslednje, pa bom kar zrasla za nekaj inčev. Poslušajte, dekliči, kaj mi piše ongav Tone iz daljne dežele, kjer je doma naš prezi-dent, pa same presodite, če res nisem imela vzroka, da sem tekla dvakrat pred zrcalo in se pošpegala, če sem res tako fajn. Takole piše Tone: “Ne morem si kaj, da Vam moram pisati. (Vidite, viče me; gotovo je izobražen človek). Veste, Vaša kolona, pa Vaša slika in pa Vaš klobuk! Oh, boy! Veste, kar zmešalo me je, ker ne vem, če je klobuk res klobuk, ali je slamnik. Veste, gospa, jaz sem tudi zrasel med kravami (prav kakor vaš) in se ne zastopim na klobuke, kakor Vaš Japček, ampak takega klobuka nisem videl še svoj živ dan. (Ne vem, katerega misli, tega, ki sem ga kupila za veliko noč, ali onega, ki sem ga imela predpustom, s fedrom). Ce mi ne boste zamerili (pi- lionea je vodil državno tajništvo poseben kardinal, po smrti Maglionea pa si je vodstvo pridržal papež sam. V pomoč sta mu tajnika: Montini in Tardi-ni. Po zadnjih poročilih pa se pripravlja obnova apostolske pisarne, ki jo bo vodil kancler — nekak ministrski predsednik. Kancler ne bo več imenovan dosmrtno, marveč bo politično odgovoren papežu kot so ministrski predsedniki v državah. Vlogo ministrstev bodo imele kongregacije, ki pa jih ne bodo več vodili kardinali, marveč državni tajniki. Toda -vse te organizacijske spremembe niso najodločilnejše. Mnogo odločilnjše ,ie dejstvo, da je zadnja korenina vseh današnjih kriz ter težav duhovna kriza in da je tudi gospodarsko, socialno, politično krizo možno premagati le, če bomo preje premagali duhovno krizo. Na tem področju pa Cerkev daleč nadkriljuje vse ostale. Kljub mnogoterim različnostim v obredih, redovih itd. ohranja živo enotnost nadnaravno v mističnem telesu Kristusovem in v zakramentih, v enotnem nauku, naravno po v osrednjem vodstvu. Čeprav nima velikih snovnih sredstev, bo izšla tudi iz današnje stiske kljub nasprotovanjem, ki jih doživlja z desne in z leve, kot zmagovalka. Ali pa bodo tudi posamezni ljudje, posamezne družine in posamezni narodi doživeli z njo lepšo bodočnost, zavisi od tega. ali in v koliko se bodo dražali njenih naukov. Prijateljici Ivanka: “Marica, pomisli, dr. Golob se je z menoj zaročil.” -s Marica: “Nič posebnega. Ko sem ga odslovila, je dejal, da bo napravil veliko neumnost.” Velika delavnost Oče: “Vsi moji otroci morajo delati zmlada. Celo moj najmlajši, ki je komaj mesec dni star, mora delati. Pod našo črešnjo leži, kjer z jokom in kričanjem plaši vrabce.” še dalje Tone), Vas bom klical za Maričko. Veste, Micka ni pripravno za Vas. Micka je bolj za Menišijo, Marička je pa pristno belokranjsko ime. Tudi moja stara je Marička, kadar je ne kličem v naglici ^s kakšnim drugim imenom, na primer: stara! Ježeš, kako se ta moja stvar takrat našobi, kakor bi se ji godila bogve kakšna krivica. Ce ji pa rečem Marička, to je vselej, kadar je kaj posebnega na mizi, o, ja, tedaj me pa lepo pogleda, da bi se kar stopil, če bi bil iz cukra. Tako napravite in pretentajte še Vašega, da Vas bo klical za Maričko. Boste videli, kako Vam bo to pasalo. Zdaj pa vzamem pero v svojo desno roko in Vas pozdravljam čez hribe in doline in Vas prosim, da nikomer ne poveste, da si midva pisariva. Bi bilo nekaj napek v naši šiši, če bi moja zvedela, ki ne zastopi špa-sa. — Tone.” Vidite, kako lepo znajo pisati nekateri. Naš pa drugega ne kot naša vas, pa naša vas. Kakšna naša vas, vas vprašam. Kaj pa naša Kurja vas ni nič? Škoda, da je pogorela! Torej zdaj moram nekakšno vižo njega dobiti na svojo stran da me bo prekrstil. Težko bo šlo, ker je trmast, da nikoli tega. Saj drugače je strašno dober človek. Morda mi ne boste verjele dekleta, če vam povem, kako dober je z menoj. Oni dan me je osrečil s popolnoma novo mašinerijo za ribanje kuhinje in šteng. Prej sem se plazila po kolenih, kot bi lezla na sv. Višarje. Pa je rekel on: “Micka, to je prehudo zate.”*Skoro solze so mi prišle v moje mile oči, ko sem slišala te besede iz njegovih ust. In drugi dan mi je prinesel čisto novo kositreno posodo, čisto novo mapo in pa čisto novo krtačo z ročajem. Na posodi je ringer, da lahko mapo ožmem. *“^a,” je rekel .sladko, “s temle poskusi, boš videla, kako bo fletno ribati-, to se ti ne bo treba plaziti po kolenih po hiši.” Rečem vam, da bi mu bila zarinila tisto iznajdbo v glavo, če bi si biia bolj na roke, pa se še premalo poznava. Ampak bom že zvedela, kdo je tisto stvar pogruntal in tisti jih bo od mene slišal, vam rečem! Dolgo mi ni šlo od rok. Tisto mapo sem že vlačila po tleh, da se reče, ampak ko sem jo vtaknila v tisti vretenček, da bi mapo ožela, ni bilo prav ne tako ne tako. Ce sem z vso-močjo stopila na ringer, nisem mogla mape izvleči, ep sem pa bolj nalahko, je pa Voda curljala po vsej kuhinji. Dvakrat sem zinila, da bi njemu rekla: na, pokaži mi, kako se s to pošastjo rona, pa sem se vselej premislila, ker sem, kakor sem že rekla, tako krotke sorte in najraje potrpim. Nekoliko mi je pa le odleglo, ko sem pustila tisto šajtrgo pred kuhinjo, da se je on spodtaknil obnjo, ko je letel k šporgetu na kofe. Verjele mi boste, kaj ne, da nisem nalašč. Malo je manjkalo, da nisem ploskala, ko je skakal po eni nogi po kuhinji in govoril nekove. čudne besede, na katere se ženske ne zasto-pimo. Prav mu je, kaj mi pa kupuje tako šaro. Včeraj mi je bil prav posebno sladak in mi je obljubil, da me bo naučil, kako se dela na vrtu. Pravi, da bom kakor nalašč za plevel pulit, ki sem bolj -pri tleh. O nekakšni pralci, ali kako je že rekel, je govoril, da mi jo bo kupil. Vidite, sama dobrota ga je! Zato ga pa ne kaže jeziti s kakšnim novim i-menom, vsaj zaenkrat ne. Oto-ničarjeva mama so nam poslali potico po veliki noči. Bog se u-3mili, če kakšna stvar pri nas podera! Na mizo sem jo dala po večerji in predno sem črepinje pomila, je že izginila. Toliko, da sem jo rešila zase en košček. Zdaj vas pa, dekliči, vse prav lepo pozdravljam in ostajam vaša — Micka ali pa Marička, oboje lajkam. V graščinskem jarmu FR. JAKLIČ Menat, ki res ni oil opazil njegov — tat! Le čakaj, kan-podrtih hoj,'tudi ni videl, da jejnalja, sedaj boš pa mojo pe-vozil Glavan hoje domov.. Ti- sem pčl. Jaz ti bom pokazal ste dni je imel drugod posla; zganjal je ljudi na spomladanska Itlako v graščino. Prišel je pa nekoč skozi Skrilje. Ob tisti priliki je videl na Glavanovem vrtu kup hoj. Kar osupnil je in nehote pbstal, zakaj popolnoma je bil preveirjen, da Glavan nikdar *ne more vzeti hoj s Kozlovih sten. “Na! Sedaj jih ima pa cel kup na vrtu! Ali mu je sam zlodi pomagal?” Že je hotel-stopiti h Glavanu in starega vprašati, kako sta hoje na stenah podirala pa se je vendar premislil, ker mu je nekaj reklo; “To ni mogoče! To ni mogo- jo vzela domov? če! Te niso rastle na Kozlovih stenah!” Hoitel se je prepričati na lastne oči. Prva pot logarjeva je bila na Kozlove stene. Ko je prišel na kolovozno pot in opazil sledove voza in vlak, je zopet dvomil in bil slabe volje. Premišljeval je, kako se je Glavanu vendar posrečilo rešiti hoje in jih spraviti sem čez, ko ni nobenega pota. Tako premišljujoč je prišel čez vrh do kraja, kjer so bile hcie podrte. “A-a-a!. Glej! Glej! Nobena ni bila zaznamovana, pa sta jih podrla. Hahaha!” Tako se je presenečen veselo začudil zadovoljno zakrohotal. “Tatova! Hahaha' Glavan tat, sin tat! Hahaha!” Poiskal je brž štore in jih seštel: “Desdt!” “Navihan si, Glavan, navihan! Pa to ti ne.bo nič pomagalo! ________ilikor si imel za- j pisano! TodiT ena ali enajst, '. je vseeno!' Tatvina je! Hahaha! Nobena ni bila zaznamovana!” Tako zadovoljen že dolgo ni bil. In česar še ni storil, je bilo danes prvikrat. Menat je pričel žvižgati pesmico, ki so jo bili zložili fantje iz Skrilj, ki ga je vselej jezila, da se je grizel v ustnice. Danes jo je pa žvižgal sam. “Sedaj se je Glavan prekucnil! Hahaha, Glavan se je prekucnil! Hahaha! O, bomo videli!” Od veselja ni vedel, kaj bi počel. Ali naj tukaj počaka? Ali naj gre doli v Skrilje h Glavanu in naj mu očita tatvino? Ha! Počakal ga bom! Zagrabil ga bom pri delu. Hahaha! Glavan, tat, tat, tat — in sin f» YOU UT B40U0H VITAMIN®? Mm ort tad md M ywr km mIm |n « l> • Mpaidiši •m • M*»gi w toy. Ooe-A. farni) MutltpU Vtanl* tanki M»ow eapuAt mn trn *t*r days. < yo» m mt mMUd yMf dnggU w* n-fcad ywr mm*/. U mn H (brand) Multi pl« nageljček.” Pohotna misel je obšla in vsega prevzela. “Nageljček! Nageljček! Kdo ga bo ajal?” Usedel se je in delal načrte, kako bo spravil Glavanovega s poti in sam prišel na pot, ki pelje do rožice. “Hahaha!” Gospod nadoskrbnik bo pohvalil njegovo vestnost v službi, njegovo nepodkupljivi st. “Viktoria! Hahaha!” Radovednost ga je pognala na Kozlove stene gledat zaznamovane hoje. Že oddaleč je zagledal novi štor in se iznenaden oziral za podrto hojiv Ali sta Ni£&du. Tedaj je že prišel na mesto in z veščimi očmi opazil, kje sta sedela, kje delala in pa tudi da ni nobene sledi, da bi bila hoja pala na zemljo; morala je z viška zgrmeti v Iško, “Zadel sem jo! On mene, jaz njega. Hahaha!” Stopil je na rob in držeč se za grmovje pogledal v brezno, da bi ugledal podrto hojo. Najmanj dve sto sefa jev pod seboj je ugledal nekaj belega, nekaj belih polen, ostanke hoje. “Trske! Hahahha' Sem del!" Z zadovoljnostjo hudobca se je vračal logar na prejšnje mesto in potem domov na Preseko, saj ondi. mimo gre pot v Mokre in čez, odondod ga bo videl, kdaj pojde v goro... Tam ga bo zasačil in prijel. Zadovoljiva slast ga je prevzela, navdalo ga je veselo pričakovanje. Kar je počel, koder je hodil, uravnal tako, da je imel v očeh pokrajino od Skrilj do gozda v Mokrcu. Nihče bi ne mogel neopažen uiti. KOLEDAR DRUVTVENIH PRIREDITEV fcM*h one1*]day torni vitamin capsules H® tASOBATORlUb ftftC Glavana pa ni bilo od nobene strani, zato se je gozdarja polastil tisti nemir, ki objame človeka vselej kadar željno pričakuje, da bi se nekaj skoraj uresničilo, pa noče priti. Ali misli Glavan, da jo bo Vnesel ? Premalo pozna Menata! Končno so Glavanovi voli ozdraveli. Mož jih je vpregel in komaj se je zjutraj zdanilo, sta šla Glavanova dva z volmi in vozom ter sekiro in cepinom goro. Logar je še ležal in premišljeval, ali bi že vstal ali pa bi še nekoliko potegnil, ko je zaslišal tisto značilno trenje koles ob kamenje in mu je priletel na uho gonjačev glas: ’Hej, sivec!’ Glas se'mu je zdel znan. Vse je zatrepetalo po njem. Vstal je, skočil v hlače, ogrnil kamižolo in šel na prag gledat, kdo gre z vozom. Toliko je bilo že svetilo, da je spoznal vprego in ljudi. “Sta že prava!” Smuknil je v hišo, se hitro oblekel, vzel iz omarice nekaj žgane pijače, odlomi! še vogal kruha, potem zateknil za pas lovski nož in vrgel čez eno ramo torbo, čez drugo pa puško. Prej je še nasul smodnika v prašnico in pritrdil kapico. (Dalje prihodnjič) Prijatefs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies V ogni St. Clair Am. In K. MO jiiiimiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiii = FARMA NAPRODAJ = Okrog 20 akfov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let staTih, = 400—4 leta starih. 800 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (rasp-E berry). Velika moderna hiša z 11 sobami,, za 3 družine. Ima avto-S matični thermostatic controlled furnez In vodni grelec. Hlev 40 x 80, s shramba za traktor in garaža 20 x-60. Vsa poslopja so nanovo barva-s na. Je tudi nad $4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se E nikdar ne usuši, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta = farma je bila prodana novembra 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca 9 s zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse z E skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po J E U. S. 20, 7 milj vzhodno od Painesville, Ohio, do Call’s Rd. (Call’s’ | = Nursery napis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd., obrnite “ = levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vprašajte LODI z = MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE 0034. | ................................................. APRIL 17. —Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. —Marijina družba pri fari sv. Vida priredi “Ballerina Bal!” v šolski dvorani. 18,—Podružnica št. 49 SŽZ priredi pomladanski ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24, —Društvo Mir št. 10 SDZ priredi zabavni večer s plesom Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 25. ^-Pevski zbor “Planina” priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Height«, Ohio. Po koncertu ples. * MAJ 1. — Društvo Srca Marije priredi ples v SND na St. Clair Ave. 2. — Monte Carlo priredi Dr. Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida. 8. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9. — Podružnica št. 32 SŽZ priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave. 9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND na St. Clair Ave. 9.—Prvi pevski koncert pevskega zbora “Triglav” se bo vršil v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po koncertu v Slovenskem domu 6818 Denison Ave. (čez cesto). 15— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 22.—Marijina družba fare sv. Lovrenca priredi “majski ples” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 29.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi “Leap Year Dance” v avditoriju SlND na St. Clair Ave. JUNIJ 6,—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma za'padnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JULIJ 3-4-5,—Romanje članov Zveze društev Najsvetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois, AUGUST L—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. N 15.— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svoj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22.—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. .k spametno. Tako so v Bujah izključili nekega Josipa Hrovatina in še enega njegovih tovarišev, ker da sta kritizirala državno upravo. Verjetno ne bo ostalo pri izključitvi, ampak ju bo Ozna še posebej ob svojem času povohala. IZ LANISCA IN MUN v Čičariji je pribežalo na tržaško o-zemlje 61 mladeničev. Štirje 30 iz Brgudaca. Mnogi od njjh so bili poprej navdušeni partizani in so sc borili za Trta. Toda vsaka sila nekaj časa! PATER LEOPOLD DANEU UMRL. — V Benetkah je 17. februarja izročil svojo dušo Bogu usmiljeni brat Leopold Daneu. Doma je bil z Opčin pri Trstu. V mašnika je bil posvečen v Rimu, novo mašo pa je imel na Opčinah. Novomaš-i niški govor je imel zadnji trža ški slovenski kanonik Slavec, tudi doma z Opčin. Daneu je kot usmiljeni brat potem deloval v Novem mestu, na Dunaju in v Palestini. Zadnja vojna ga je zajela v Novem mestu (Kan-diji), odkoder so ga Italijani pregnali v Benetke. Pokopan je na otoškem beneškem pokopališču. OSEMDESETLETNICO je obhajal v Škedni pri Trstu monsignor Josip Macarol, upokojeni župnik. Tam, kjer je dolgo vrsto let župnikoval, sedaj uživa zasluženi pokoj, BREZ KRŠČANSKEGA NAUKA.—Na ozemlju. Ki je pripadlo Jugoslaviji po 15. septembru in kjer zahtevajo poseb-obrtni list za izvrševanje “dušobrižniške obrti,” sta dobila samo dva duhovnika dovoljenje, da poučujeta otroke krščanski nauk v šoli. Drugod o-virajo odnosno prepovedujejo poučevanje verouka celo v župnišču in v cerkvi. Hočejo, da zraste rod, ki ne bo poučen v osnovnih naukih krščanstva. Tak je čas “zlate svobode.” Vsega tega seveda ne berete v nobenem komunističnem listu v Obdržite v uradu za okrajnega inženirja rese vseh ljudi v tem dlstriktu. On veruje v principe Franklin D, Rooselvelta. On veruje v to, da je blagostanje dežele odvisno od blagostanja vsakega državljana. Albert S. Porter Sedanji inženir okraja Cuyahoga je strokovnjak v inženirski vedi, Albert S. Porter. Star je 43 let, je oženjen in ima enega otroka. Iz državne univerze je graduiral leta 19£8. Kolt divdkni inženir ima 20 let obsežne skušnje. Mesto Columbus ga je uposlovalp kot pomožnega inženirja. Od 1932 do 1933 je bil pomožni državni divizijski inženir pri cestnem oddelku. Kot glavni pomožni inženir v okraju Cuyahoga je bil od 1933 do 1947. V tem času je dobil dopust 5 let, ko je služil kot poveljnik inženirskega kora mornarnice od 1941 do 1946. ^ Za okrajnega inženirja okraja Cuyahoga je bil imenovam prošlo leto in je še vedno v tem uradu. Na 4. maja bo kandidat za nominacijo na demokratskem tiketu in državljani okraja Cuyahoga bodo gotovo izbrali dobrega veščaka za ta urad, ako izvolijo Mr. Porter-ja. V dolgih letih v tem uradu se je natančno seznanil, kaj okraj potrebuje in vestno izboljšava okrajne ceste, mostove in razne zgradbe. V deželi uživa sloves, da je eden najboljših cv. Človekoljub V najbolj živahni ulici mesta Liverpula na Angleškem je nagovori] lepo oblečen gospod neke delavce, ki so navidezno bili brez dela. “Kako dolgo ste že brezposelni?” Nekateri so rekli, da dva tedna, nekateri celo da tri tedne. “Tedaj bo gotovo trdo pri hiši z jedačo in pijačo, gotovo bi spet radi enkrat dobro prigriznili”. Bilo je osem mož; vsi so pritrdili. “Pridite torej, ki ste pošteno lačni”, jih je polzval lepo oblečeni tujec ter jih peljal v najbližjo restavracijo. “Je ree pravo veselje videti kako jedo,” je rekel gostilničarju. “To je res. prekra-sno”, je odgovdril gostilničar. “To je bolj vzpodbudno kot kakšna pridiga”, je rekel tujec. “Vsako dobro delo prinese dober sad”, je odvrnil gostilničar. “Imate prav”, pravi tujec; “danes sem res v stanu napraviti dobro delo. Potrpite še za trenotek”. Cez hip se je vrnil s 'tremi delavci, dvema kočija-žema, eno staro ženo in dvema prodajalcema časopisov. Tudi tem slednjim so obilo prinesli na mizo, da so se lahko z veseljem zalagali. Le poglejte”, pravi gostilničarju ves navdušen, “to je prizor ! 0, ko bi mogel vsem ubožcem Liverpula preskrbeti potrebno hrano. “Vi ste pa res dober človek, pravi človekoljub”, je odvrnil gostilničar ves iz sebe ter že pričel računati, koliko bo znesla vsa požiiravščina, ki jo bode plačal ta prismuknjeni človekoljub. “Koliko oseb je sedaj tukaj? 10 - 12 - 14 - 16 -še 4 manjkajo za okroglo število”. “Potrpi, da jih najdem”, vzklikne navdušeno tujec in hiti (Nadaljevanje s 1. strani) srečo v Raši, malo poprej pa bi Titovo kraljevanje skoro prekucnili laški menihi v malem benediktinskem samostanu v Dajli, ki leži blizu Buj v Istri. Proti petim menihom benediktincem se je vršila 5. mrca razprava v Bujah. Obsojeni so od enega leta in pol do štirih let. Obsodbi se jtktreba čuditi. Menda so sodnikWmeli pred očmi, da so to Lahi in jih niso preveč zašili, če bi bili Slovenci, bi se drugače zdešli bad; njimi. Glavni namen, da se polaste samostana so obsodbo komunisti itak dosegi. Po vladnih poročilih so ti menihi skrivali živila, ker niso hoteli biti lačni. Skrivali so baje tudi lire in jih nekaj prenesli Italijo. Tudi tega niso prav premoženje samostana je seveda zaplenjeno. človek' se vprašuje, ali nišo mogli tem menihom vsega pobrati brez teh obsodb, Da je bila vsa razprava nerodna stvar, priča tudi dejstvo, da niso pustili k razpravi tujih časnikarjev, Dopisniki ameriških in drugih listov, ki so v Trstu, so namreč hoteli na to razpravo poslušat, pa jim jugoslovanske oblasti tega niso pustile. Vse v imenu “zlate svobode.” . Čistke v istri — Po Istri niso nezadovoljni samo rudarji v Raši, o katerih nesreči smo zgoraj govorili, ampak tudi drugi. Tako so na primer vrgli iz stranke nekaj ljudi, ki so bili vedno komunisti, ki pa se jim sedanje komunistično prijavili, kar so pridelali. Vse gospodarstvo zdi le preveč ne- ;e goriške, kolikor jo je odpadlo k Jugoslaviji, je b.l imenovan dr. Močnik. .Toda njega je Jugoslavija izgnala. Zato bo na Vipavskem, kot poročajo, leta do leta. Zato mora pa okraj takega moža obdržati še naprej v uradu. Slovenskim državljanom, ki bodo volili demokratsko listo, delil zakrament svete birme u- da napravijo 4.-maja križ pred imenom Albert S. Porter prav bodo volili. ------o---- Dr. Sawyer kandidira v kongres 21. okraja 4 pravitelj tržaške škofije (to je onega dela, ki je v Jugoslaviji) Msgr. Mihael Toroš. DR. JOSIP JEŽ je bil imenovan od zavezniške uprave v Trstu za strokovnega svetovalca za slovenskp šolstvo v tržaški državici. Nasledil je prof. Baraga, ki je odšel v Argentino. Dr. Jež je bil nekaj časa lektor za slovanske jezike na rimski univerzi. V KRMINU (OORMONS) je umrl begunec Henrik Perin 27. febr. Bil je ugleden gospodar v Medani v Brdih, odkoder se je umaknil v septembri.: pred komunističnimi nasilniki. Dosegel je štarost'77 let. To je prva slleia, ki nam predstavlja nore vrste kombinacijo bojnega letala in bombnika na “jet” pogon. Spodnje letalo 'je North American P-86 bojno letalo, nad njim pa je B-45 bombnik. P-86 ima brmo nad 650 milj, BJ,5 pa nad 480 milj na uro. Dr. Sawyer kandadira v kongres 21. okraja Dr. Royden K. Sawyer je odprl kampanjo za demokratsko nominacijo v kongres iz 21. okraja. Dr. Sawyer je eden izmed redkih zdravnikov, ki se politično udejstvuje v naselbini. . Dr.,Sawyer je graduiral iz michiganske univerze ,eta 1937. Obiskoval je John Marshall odvetniško šolo. Potem se je vpisal na medicinsko fakulteto na WestfAn Reserve univerzi, kjer ie graduiral 1943.. Tekom zadnje vojne je'služil kot stotnik v zdravniškem koru do novembra 1947. Nato se je vrnil v iasebno prakso v Cleveland. Pred štirimi leti je bil kandidat za ohijsko legislaturo in pred dvema letoma za senat, ko je bil še v armadni službi. Dr. iSawyer pravi, da bi, če bo izvoljen, vestno zastopal inte- Ko je gostilničar videl, da ga ni nazaj, je izročil vso družbo policiji, toda nič ni opravil, ker nobeden izmed povabljenih ni nikoli prej srečal tega človekoljuba. Kupujte Victory bonde! DELO DOBIJO ženske se sprejme za Čiščenje podnevi ali ponoči Plača. Zglasite se v Employment uradu 7. nadstropje THE MAY CO. (74) ženske za čiščenje od 6 zj. do opoldne Poln čas. Plača Zglasite se v 5. nad. Employment Office Wm. Taylor & Co. (73) MALI OGLASI RAZPjlODAJA os'tankov, obleke in hišnih predmetov, bo jutri in v sredo od 11. dop. do 5. pop. v Cleveland College avditoriju na Pubic Square. Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 5 sob; v družini sta dva otroka, 14 in H let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 0796. (73) Sobe išče Priletna ženska bi rada dobila 2 ali 3 neopremljena^obe v okolici St. Clair Ave; in 79. cesta. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče MU 5687. (Apr. 8, 12) LimirrtTLrijmrumrmji^^ TetrinKja IVAN MATIČIČ iAjXT-TjTnJTJTT_TT_nJTJTjTJTJTJTriJirLn_rLn.rLri Dva, tri dni — pa sta zopet raztrgana od vrha do tal, prav kot v Suhem grabnu. Mati pa šivaj in šivaj! Nu, nič zato, je tu kup butar, ki jih zdaj obro-čarja nosita k domu. Toda Pe- še škornjice in čižeir.ce za šolarje. Oh, to je kaj odveč na svetu! Po vseh kotih jih išče, kajti že od spomladi se ni nihče zmenil zanje. Nekaj jih najde pod pečkom, nekaj na iz- trin še ni ugnan, še vedno ne- bi, ali nihče jih ne more, obuti, k^j sitnari. Tevž naj gre še sekat palice, ker staremu se zdi, da jih ne bo zadosti čez zimo. Dobro. Petrin zajaše za hišo rezilnico. Ju kolje palice ter jih obrezuje, da mu trske kar frčijo izpod rok. Ko se tega dela naveliča pa zleze v obročnjak. Tu pa uvija obroč ra obročem ter s trto povezuje lepe okrogle kolače, k: jim pravijo “koratele.” Daši ivnet in v kratkočasno delo zaverovan, tudi tu ni mogel dolgo vzdražati. Pritiskal je namreč mraz in sneg je pričel naletavati. Tedai so se ore-hovski bosci zbrali pa navsezgodaj potrkali na vežna vrata: “Dobro jutro svet Andrij, da bli srečni mi in vi! Ce ne daste pari klobas, kola bojo šle na vas!”—Na vso moč vpijejo paglavci, zbrani v gručah, ter trkajo od hiše do hiše. Nihče jih ne odganja, povsod jim dajo kaj drobiža ali pa orehov in krhljev, kajti to so izpodleza-varji, znanilci srečne zime. Petrinka spravlja vkup toplo oblačilo za otroke, pcsebej pa V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Elizabeth Bijek je za vedno zatisnila svoje blage oči 12. aprila 1945. Tri leta Te zemlja črna že krije, na grobu zelenem čuva Te križ, solnce pomladno na grob Ti res sije, a v duhu pa vedno med nami živiš. Žalujoči: SOPROG in HČERE. Cleveland, 0.112. aprila 1948. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZALJENEGA IN ISKRENO LJUBLJENEGA OČETA Frank Koščak ki 2a je Bog poklicat k sebi dne 10. aprila 1940. Tretje leto je že minilo, ko zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt. Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo, večna luč naj Vam sveti, dokler nas ne združi Eog, Žalujoči ostali: OTROCI. Cleveland, O., 12. aprila 1948. trdi so ko rog. Zato jih je treba najprej pošteno namazati s salom ter omehčati pri ognju. Da, zima daje Petrinki brige, Petrinu pa nič. On sedi na svoji relzilnici sredi hiše pa kolje in reže in se za ves svet ne meni. Ne sliši vojske otrok iz zapečja in ne vidi navlake okrog sebe. On tako rekoč uživa svoj zimski počitek in nič ne premišljuje za katerim delom se bo peha] jutri. Tu uživa svoj blaženi 'mir, dasi se v tej raz-vleki in gneči ni mogoče gibati in spričo trušča ni slišati grmečega boga. Petrin mirno obre-zaiva obroče, čeprav mu bosci visijo na hrbtu in se mu valjajo pod nogami. Potem se spravi v obročnjak, in če kakega paglavca dregne z obročem v glavo, se mož niti ne zmeni. Pač pa stegne obroč, ko mu je vojske zadosti, pa oplazi, kamor pade. In v hipi' je v hiši mir, kakor bi napravil čudež z obročem. Sicer Petrin tudi m taka puščoba, da bi se pogovarjal.s samimi ljubimi obroči., Zdaj pa zdaj se mu odveže jezik pa prične razkladati, kar ve zanimivega iz svojih mladih let. .Takrat pa je v hiši tišina; oglasi se komaj še kdo izmed dojencev in pa enakomerno škripanje se sliši. Bosci si glodajo krpata oblačila, Nežica in Nej če zbirata fižol, Petrin pa govori, Pravil je marsikaj, tako da je bilo v Petrinovi hiši kljub navlaki in gneči kar prijetno, še celo iz sosednjih hiš je prišel kdo vasovat. In tudi Rezika je smuknila včasih malo k sosedom na razvedrilo, a kaj, ko pa je bilo povsod toliko razvlake: obroči, obročarji, obročarstvo, zraven tega robkanje koruze, popravljanje orodja pa zanimive povesti. Snega pa toliko, da pokajo ostrešja. Brižni gospodarji mečejo opasivne ivrvi čez. strehe in izpodrezavajo sneg. V toplih hlevih prežvekuje blago od jutra do popoldne, potem pa mu namečejo v jasli in nad jasli nove kupe sena in re-zanice, da živinče prežvekuje dalje do trdne noči. V pečeh tlijo zboji, na ognjiščih se kuhajo žganci repa, krompir, bob, zelje in žganci iz dneva v dan. “Mati, kluha!” “Kaj te duši naduha?” “Mati, lačen!’’ “Vsaj ne boš počil.” “Mati!” — “Mati!” — “Mati!” Petrinka se pa nič ne razburja, temveč lepo prijazno užene drugega za drugim. Končno vzame dojenca v naročje — in dete se ji zarije v obilne grudi, ki bi lahko štiri napojile. Zato s svojim sladkim mlekom Petrinka tudi nič ne hrani. Naj si ji le približa kak bosec kadar doji. Petrinka ga brž obrizga po obraizu. Da, pri Petrinovih je živahno, na Orehavju prijetno. Nihče ne jadikuje, nihče Se ne razburja. Ob tej prijetni zbranščini se kar naglo približa božiči Zdaj pa brž navlako v krai, po hiši posnažite, pomij te in vse spodobno pripravite. Petrin nasuje v lonec žerjevice in blagoslovljenega lesa pa gre po hiši, okrog hiše in hlevov — in kopica otrok ga spremlja. Vsepovsod diši po kadilu, in bosci so srečni, ko vidijo toliko spremembe. Mati pogrinja v hiši veliko javorovo mizo z belim pr- tom, nanj pa položi velik "župnik”, ki ga je pravkar spekla in ki tako prijetno diši po nageljnovih zbičah, kakor samo bo-trinja pogača. Okfog “župnika” naltrosi svetinjic, molkov in svetih podobic. Rezika in Nežica pripravljate jaslice v kotu, oče postavi na klop za mizo lonec otrobov. V peči na drvah se pečejo klobase, na ognjišču se kuhajo suhe tepke in krhlji. Tevž pripravlja veliko baklo, ki jo je teden dni sušil nad ognjiščem. Tako prijetno toplo je v hiši. Petrolejka na stropu sveti vse svetleje ko druge večere. Iz zapečja strmi kapica otrok v to božično čudo. Nihče izmed malih si ne upa približati se božični mizi; kajti kdor se je dotakne, dobi ulesa po. go, pri fari pa vzoni kakor daljni klic sredi blagonoči. Blagi božični prazniki! Ljudje si jih voščijo pa zadovoljni kramljajo pri peči. Petrinova mati je napekla potic, Niso kdo ve kako namazane, cvebe so kaj redko posejane, a potice so dobre, da otroci kar vriskajo. Po praznikih se pa šele ogenj razvname. Tepežni dan je na Orehovju zapovedan praznik. To rli samo dan paglavcev, ampak še bolj je fantičem in fantom in vsem odraslim ljudem. Dopoldne gredo tepeškat otroci, pravo tepeškanje pa se vname šele popoldne, ko pridejo na vrsto odrasli. Pri Klavžu se zbirajo fantje, tu ga podro nekaj litrov, za korajžo, potem si pa obesi Žnidarjev pleten koš na Pri vsaki hiši zaplešejo s košem na sredi.. Potem se pa mora dekle odkupiti in prinesti pehar orehov, lešnikov in krhljev. Zdaj pa hajdi z njimi! Nič ji ne pomaga, naj se še tako sramežljivo brani, z njimi mora na tepeškovanje. In družba se usuje v naslednjo hišo. — “Odreši se, odreši se!” Šibe gredo tepeškarji pri kaki hiši bridko! Ne samo pehar orehov, S s vsem živoltu. Tako jih je opla- rame. Fantje gredo od hiše do šila mati, bržčas zato, da ji ne' hiše, pred njimi pa razteza har- razkopavajo mize. In proti polnoči se pomikajo bakle proti fari. Velike sence gazijo po snegu druga za dru- moniko godec. “Orehe, orehe za trde zobe, —dekliče, dekleta za urne pete!” NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodni, kom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt pretrgala življenje mojemu dragemu soprogu Nicholas Guštin Dalj časa je bolehal In po svoji mučni bolezni je dne 22. marca ob deveti uri zvečer v Gospodu zaspal, previden s sv. .zakramenti, v mestu Clevelandu, Ohio. Doma je bil iz Križevske vasi. župnija Metlika. Belokranjsko. Rojen je bil 6. januarja 1879 in je bil ob smrti star 69 let. V Ameriko je prižel leta 1903. Več let je bival v tukajšnjem mestu Kansas City, Kansas, kjer je bil faran cerkve sv. Družine in več let pevec na koru. Po njegovi smrti je bilo truplo pripeljano sem v Kansas City. BcgrelA je toil 29. marca s pogrebno peto sv. mašo, ki jo je daroval Rev. H. Mejak. Pokopan je na Mt.Calvary pokopališču. Prisrčni se zahvaljujemo vsem, ki so naklonili zanj sv. maše in cvetlične vence: Mr. in Mrs. T. Picely, Mr. In Mrs. P. Prudič, Mr. in Mrs. J. Ulle, Mr. in Mrs. O. Prinčič, Mr. in Mrs. J. Brodnik, Mr. in Mrs. P. Gen-cope, Mr. in Mrs. J. Kobal, Mr. in Mrs. D. Lusdn, Mr. in Mrs. J. Jange r, Mr. in Mrs. R. Hlad, Mr. in Mrs. Hanobek, Mr. in- Mrs. Ganich, Mr. in Mrs. Plivelich, Mr. in Mrs. Wm. V. Long, Mr. in Mrs J. Posavad, Mr. in Mrs. P. Kapel'. Mr. in Mrs. Wm. Gardner, Mr. in Mrs. J. Le-garth, Mr. in Mrs. P. Posavad, Mr. J. Posavad, Mrs. Anna Posavad, Mr. in Mrs. 8terbenct Mr, in Mrs. Kogoy, Mr. in M*s. Kain, Mr. Barbič, Kate &mdh