iHaBistfo p tpninmo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rsrk dan od li.—12. ure dopold. Telefon št. 113. (Maina listu: Celo leto .... . . f2 h Pol leta .... . . 6 K Četrt leta .... . . 3 K Mesečno . . . . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih osna* nilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. •" 105 Prihodnja številka „Straže4, izide vsled praznika v petek, dne 10. t. m. 20'/lX. Bliža se nam žalostna obletnica. Skoro bo preteklo leto dni, odkar je tekla po ljubljanskih ulicah nedolžna slovenska kri, odkar sta bila ustreljena A-damič in Lunder. Nad vsem slovenskim narodom je vladala tiste dni globoka, žalost, in ta žalost je navidezno združila vse Slovence brez razlike strank. Medsebojni napadi po časnikih so prenehali in svojo ost so obrnili vsi slovenski Časniki uroti skupnemu sovražniku — Nemcu. Tiste žalostne dni med Slovenci nisi op,azil strankarstva in öuli so se glasovi, da je bratomorni boj med Slovenci prenehal za vselej, da bomo pdslej vsi združeni v eni stranki, ki bo obsegala ves slovenski narod. Lepi glasovi .» . . A žal! Nedolžna slovenska kri je bila prelita zastonj! Kdor le količkaj pozna naše liberalce, ta je vedel predobro,, da so tiste žalostne dni igrali ostudno hinavščino, da so izkušali izkoristiti ljubljanske izgrede le v ojačenje svoje stranke, (ki je na robu propada. Lepe in ganljive so bile besede, ki so jih govorili znani liberalni grpmovniki, a te besede niso prihajfale od srca, bile so hinavske. Ljubljanski Župan k,Vseslovan“ Ivan Hribar je imel solzne oči, ko je govoril ob igrobu ustreljenih žrtev, z vznesenimi besedami je poveličeval njuno na*-rodno mučeništvo, in ogorčeno klical prokletstvo nad tiste, ki so povzročili da je tekla slovenska kri. Vsi tisti liberalci, ki so preje že dvomili nad pravo narodnostjo Ivama Hribarja», so bili zopet' potolaženi in poviševali so ga v deveta nebesa. Nekaj mesecev pozneje, „Morilec! “ Ta klic je odmeval od liberalnih klopi kranjskega deželnega zbora dne (8. januarja 1909. — proti deželnemu predsedniku baronu Schwarzu. In dr. Oražen je operiral z vidnim znamenjem, ko je proti baronu Schwarzu molil jkrvavo manšeto. Ce si vprašal, koga da je baron Schwarz (umoril, 6i dobil odgovor, da je kranjski deželni predsednik odgovoren za Čin poročnika Mayerja, ker je on — baron Schwarz — zahteval vojaško asistenco v» septembrskih dneh in je torej on odgovoren za strele iz vojaških pušk . . . Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Baron Schwarz je v deželnem zboru povedal, da je sklical vojaštvo Šele potem \na pomoč, ko je ljubljanski župan Ivan Hribar telelonično-zahteval vojaško pomoč. In Hribar je moral priznati, da je 19. septembra deželni vladi res tako 'telefoniral, kakor je trdil baron Schwarz. Kdo pač naj bi umel Hribarjeve solze, ki jih je pretakal 22. septembra ob grobu narodnih mučenikov? ... i‘ s; AJifFf In zopet pa-’ mesecev pozneje. Ljubljanski „Slovenec“ je,;ojpe(ovajno trdil, da se je Ivan Hribar zvezal z Nemci in da je podpisal tozadevno pogodbo. Hribar je to seveda (krčevito tajil. M svojem tajenju je Šel tako daleč, da je čelo obljubil nagrado »onemu, ki bi mu dokazal, da je podpisal pogodbo. Hribar je mislil, da je pogpdba uničena, da je izginila, iz sveta. A zgodilo se je drugače. Nemci so pogodbo skrbno hranili in Hribarja neprenehoma opominjali na to, za kar so se zavezali. In ko je Hribar najbolje tajil, je pa prinesel 21. maja 3909. dr, Ambroschitsch v kranjsko trgovinsko zbornico izvirnik pogodbe in' v javni seji Hribarju v obraz pred celim svetom pokazal original podpisov, med katerimi se blišči tudi Hribarjev. In 22. septembra 1998 se drzne Johann Hribar ob grobu narodnih mučenikov solziti! Dr. Oražen, zdravnik, narodni pivovarnar, liberalni deželni poslanec in občinski svetnik ljubljanski, je v neštevilnih svojih govorih omenjal manšeto, ki je bila okrvavljena 20. septembra. Hrumel je nad morilci, strastno napadal Nemce, in v kranjskem dež ein era( zboru celo pod nos. prikazal baronu Schwarzu krvavm manšeto. Človek bi bil mislil, da je vsaj ta liberalni prvak res naroden, da mu njegovo ogorčenje prihaja od srca. Pa tudi ta mož je v narodnem oziru docela podoben svojemu soprvaku Hribar- Maribor, dne 0. septembra 1909. ju. Dr. Oražnu je bila krvava manšeta le reklama za svoj lastni žep. Dr. Oražen je hodil s krvavo manšeto od »zborovališča do zborovališča, ter kot pravi rodoljutj klical na bojkot zoper nemško pivo ter priporočal pod geslom: »„Svoji k svojim“ slovensko pivo, to se pravi po ljubljanski, iOraženovo pivo. Konsum njegovega piva je vsled tega rastel od dne do dne, in ko je prišel do viška, šel je dr. Oražen ter prodal svojo dobro ioočo pivovarno Nemcem, pristnim Nemcem. Nedolžna kri ljubljanskih žrtev mu je prinesla velik (dobiček ... Njegova manšeta pa danes ni več s krvjo oblita, ampaki s pivom. Da, res čudno je uplival 20. 2 X. na naše liberalne prvake. Vsa slovenska javnost ve, kako ulogo so igrali in še igrajo naši liberalci v državni politiki. Mesto da ßi roko v noki z našimi poslanci nastopali v državnem zboru proti našim mirodiji m nasprotnikom m proti Slovanom sovražni Bienerthovi vladi, v kateri sedita Hochenburger in Stiirgkh,, so jih pustili na cedilu in vrhu tega še ljuto najpadali, hujše kot nemški 'isti, in se zavzemali za Bienertha. Ni nam treba tega ponavljati, ker to je vsakemu predobro znano. Tudi to se je zgodilo -po (20. IX. Prav tako kakor kranjski, so tudi naši štajerski liberalci. Kolikokrat smo že ppročali, da so se zvezali z nemškutarji in Nemci, samo da bi škodili nam. Nič niso pomagali nemški napadi v Ptuju, nič razbite Šipe v Celju in Mariboru, nič prelita kri v Ljubljani, naši liberalci So jšli, ne zmeneč se za to, svojo narodno izdajalsko pot dalje. Vpili in kričali so sicer nad Nemci, pozivali Slovence k bojkotu proti Nemcem, trobili v svet, da So edino oni narodni, vsi drugi pa brezdomovinci, a za hrbtom so se pa vezali z narodnimi nasprotniki, kadar in kjerkoli so mogli. In taiko je prišlo tudi do tega, da so prosil Hans Wosehnagga, naj» jih podkupi.. In vendar je 20. IX. 1908. tekla nedolžna slovenska kri po ljubljanskih ulicdth- Tudi letos bodo slovenski liberalci 20. septembra gromeli nad Nemci, ki so lanjsko leto pretakali slov. kri. Tudi letos bodo tekle, solze, a st tem razločkom, da se je lani solzil Ivan Hribar ob grobu narodnih žrtev, letos bo pa pretakalo slovensko ljudstvo solze nad narodnim izdajstvom slovenskih liberalcev, nad „morilcem“ Hribarjem, nad s pivom oblito manšeto dr. Dražena in nad izdajalskim pismom štajerskih liberalcev do Hans Wosehnagga. Razmere pri politični oblasti v Brežicah Kriče po remeduri. V ta lepi in najbolj iove :ski k oličen štajerske dežele n-.m i «prijazna vlada pošilja že o ? nekdaj vodilne Uradnike, ki se odlikujejo ali po svoji nepoštenosti (n, pr. Vistarini- slabega spomina in neki predniki), . ali po svoji nezmožnosti pomešani z veliko porcijo nemško-nacionaine borniranosti in bi-rokraške nadutosti. Ko je pred dobrim letom previdni ■ in ara vse strani (posebno proti nemškonacio-nalni kliki!) preveč obzirni, a blagi grof Walter Attems vrišel na Vista.rinijevo mesto, se je hitro jel vračati ugled prebivalstva do te oblasti, koji ugled so predniki povsem izgubili in s tem občutno škodovali. svoji in državni avtoritet. Sedanji okrajni glavar je • že 'tlelj časa na dopusta, zato pa sedaj zopet svoje kozle preobrača začasni vodja; okrajni komisar Schaffenrath na način, da 'je • mera našega potrpljenja polna. Že- lani, o priliki, ko je ; okrajno glavarstvo adoptiralo Rapchov sistem in brez povoda jelo prepovedovati slovenske prireditve, celo nedolžne veselice, in celo po konceptnih (!) Uradnikih izvrševalo najnižje manuelne policijske posle (trganje plakatov'in pobiranje letakov!)), je ljudstvo mrmralo in očitno kazalo svoje začudenje nad tem postopanjem. Kar pa sedaj počenja komisar Schaffenrath, to je očitno in namenjeno preziranje Slovenskega prebivalstva. Sploh je Škandal, da si predrzne na-mestnišlvo na to vodilno mesto postaviti moža, ki prav nič 'ne razume jezika ljudstva, med katerim živi Že skoraj 10 let; ne zljubi se mu, da bi si pridobil temeljne pojme o našem jeziku. Letnik I. Pa njegova . politična sposobnost! Vsak kmečki župan ima več politične soli in resnosti ter (čuta odgovornosti v glavi kot (ta mož, 'ki je prava marioneta v rokah breških ultraf-nacionalcev. Samonemško uradovanje pod jnjegovo egido bujno . cvete, četudi je okrajno glavarstvo že pred leti nekaterim občinam, katere so to zahtevale, pismeno in slovesno obljubilo, da jim. bo pošiljalo slovenske odloke. Ce ta oblast ne drži svoje obljube, kaj pa naj si mislijo -kmečki župani o ; svojih dolžnostih. Vprašamo gospoda namestnika, ali se fo godi z njegovo vednostjo. Saj je bil dovolj jasno opozorjen na ’ta nedostatek in je obljubil odpomoč. Poživljamo vse občine, korporacije in zasebnike, da samonemške 'odloke brezobzirno vrnejo, še bolje pa, da jih pošljejo naravnost na notranje ministrstvo na Dunaju ali pa ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu, ki je imel drznost, v zbornici izjaviti, da mu ni nič znano o slovenskih jezikovnih pritožbah. One korporacije, ki tega ' še niso storile, naj takoj javijo glavarstvu, da sprejmejo le slovenske odloke. Bomo videli, če 'bomo • ugmajli te trde butice; treba le odločnosti in ponosa. Torej, slovenske korporacije, pozor.! Zapomnite si: politične oblasti vam po zakqnu in \; smislu danih obljjub morajo dajati slovenske odloke. Zelo se je komisar Schaffenrath odlikoval pri rešitvi prošenj turnerjev in Sokolov za ’dovolitev njihovih prireditev, to je sprevpdov po mestu itd. Četudi inu i je izza desetletnega poslovanja v Brežicah dobro znano, da; Slovenci Še nikdar niso povzročili škandalov, Nemci pa le ’ tedaj, tkadar jim politična, oblast ali orožniki niso pokazali zobe, vendar 'ta i gospod prepoveduje vse vpreke. Nimamo, sicer povoda posebno simpatizovati z društvom, ki je pred leti dopustilo pod terorizmom , raznih tebiastne-žev, da se je posamezne člane iz političnih razlogov šikaniralo, še menj pa sedaj, ko sokolska društva tvorijo takorekoč politično organizacijo, vendar moramo pribiti postopanje 'Schafenrathovo, ; ki je navdahnjeno zgolj po diktatu nemških bojnih petelinov in po njegovi animoznosti zoper vse, kar po slovenskem diši. Prepovedal je vhod z razvitimi prapori v mesto, 'četudi je tarnanjem kljubu prepovedi, potrjeni od ministrstva, na svojo pest dovolil, da so prekoračili mejo dovoljenih prireditev. Heveda, radi javnega miru in reda! Kakor da bi bilo bolj v interesu reda, če se me koraka pod disciplino, ampak vsak zase v nediscipliniranih gručah. To logiko ima le nemškonacionalni sv. Birokracij »v Avstriji. Pa dalje!. Mestna občina je vzela na znanje, da bodo na ‘Narodnem domu slovenske zastave raz-obešene; to se je Judi mirno izvršilo. Ko pai so drugi slovenski posestniki hoteli zastave razobesiti, rekel je ta : bistri logik, da bi se si tem kršil 'javni mir in red in to prepovedal. Zastave na Narodnem domu tedaj niso kvarne javnemu; miru, Če bi pa kdo .zrajven izobesil 'istotako zasitavo, ta pa, bi bila nevarna državnemu obstoju. Ali je to bedarija brez meje ali pa zlobna 'šikana. Mislimo, da je oboje prav. Čemu pa kliče , 60 orožnikov, če ne morejo i5 kričačev 'ugnati ? Občinske volitve v Brežicah se v kratkem vrše; ako se slovenski ugovori zoper imenik pravilno in postavno rešijo, potem morajo Slovenci saj v enem razredu zmagati, kar bi bilo radi kontrole me stu le v prid. Baron Steeb, ki Tpeljuje k nam Rau-ehov sistem, pa že cele mesece pusti akte ‘ležati na mizi. V imeniku so take nepravilnosti v pav'*",m podatkih, katere more vsak davkoplačevalec sam z davčnimi knjižnicami in plačilnimi nalogi dokazalu Kako je vendar to, da se predpisi na davkariji in v rokah davkoplačevalcev y več kot 50 slučajih ne vjemajo ? Zakaj pa oblast ne vpraša tudi davkoplačevalce, kot se je zahtevalo, ampak se drži (]e na popačene podatke občine. Tu nekaj diši prav zelo neprijetno! Stvar ne i bomo pustili mirovati, naj stane kar hoče. Viprašamo: Kateri 'davčni Uradnik je . dal te podatke, ki se ne vjemajo z davčnimi predpisi v rokah davkoplačevalcev ? Kdo je kontroliral1 te predpise? Zahtevamo točen in jasen odgovor; saj politična oblast vendar neče biti sokriva molilne sleparije ! Razmere na okrajnem glavarstvu v Brežicah. Občinska reklamacijska komisija je mnenja, da se mora davčne predpise na primer moža in žene sešteti, tako da imata skupaj le en glas, ‘četudi imata davek vsak za sebe predpisan, vrli tega pa Še skupaj kak davek. To so vendar po stari praksi, v nebroj določbah potrjeni od upravnega sodišča, trije glasovi! Ali vejo okrajno glavarstvo v Brežicah? Ali se je dovolj podučilo, če tega ne ve? Seveda, ker so slovenski glasovi, zato se jih mora črtati. Radovedni smo na odločbo; zdi pa se nam, da tudi tu tliši po Rauchu. Vederemo! Se mnogo bi lahko napisali, pa za danes je dovolj, U To stoji, da je na politični oblasti v Brežicah zavlaidal ttuh ere Haerdtl-Schreiner-Hochenburger, celo več, da Je Ja urad popolnoma v oblasti par nem-Škonacionalnih kričačev v Brežicah. Nekateri politični uradniki so slepo orodje breške občine, tire;* lastne volje, brez vsake previdnosti Tega ne bodemo na noben način trpeli in slovensko prebivalstvo celega političnega okraja se mora ustaviti temu sramotnemu početju. Višjim oblastim pa kličemo: Dajte nam resne uradnike, sveste si svoje odgovornosti, ki poznajo potrebe, v-zik in navade ljudstva. Proč z marionetami nemŠKonaciopJalhe klike! Proč z uradniki brez čuta odgovornosti^ brez primernega poznanja razmer, brez resnosti, ki se igrajo z ljudstvom in njegovimi čutili. Raznoterosti. Državni poslanec dr. Benkovič,se je podal na Dunaj, da na pristojnih mestih ožigosa razmere na okrajnem glavarstvu v Brežicah in zahteva primernih ukrepov. Stapinski — Bilinski Vest, da bi se poslanec Sta-pinski sprijaznil z Bilinskim, ni resnična. Stapinski je poslal „Slovenca“ sledečo brzojavko: „Vest, da bi se bil sprijaznil z Bilinskim, je napači . Pošljem listom popravke in se peljem na Dunaj remonstrirat pri vladi. Slovanska Jednota naj živi.“ — Glasilo čepkih agrareev prinaša razgovor s posl. Stapinskim, v katerem je ta izjavil, d, je s častno besedo zagotovil dr. Šnsteršiča, Udržala in Prašeka, da ne bo storil nobeaega političnega koraka brez sporazuma s Slovansko Jednoto. oeški poslanci SO imeli v soboto zborovanje v Pragi, na katerem so se bavili z Bienerthovim vabilom na konferenco. Sklenilo se je, da se bodo povabilu odzvali, samo zastopniki kluba čeških radikalcev m državnopravne napredne stranke so izjavili, da ne gredo ra konferenco. žiborovanje nemških poslancev. Konec preteklega tedna so se zbrali v Linen vsi mžjeavstr ji državni in deželni poslanci. Obsodili so obstrukcijo, češ da služi le nekaterim slavohlepnejžem in pa Ogroin. Izrekli so se za spremembo zborničnega poslovnika in sklenili, da se lex Axman vnovič vioži. Splošno so se izrekli zoper vlado s § 14., računajo pa z razpustitvijo zbornice. Nemški izgredi. V soboto so imeli dunajski Nemci zborovanje, po katerem so demonstrirali po ulicah proti Čehom. Nastopila je polic ja in izvršila v eliko aretacij. Pri demonstracijah je bilo več oseb ranjenih, med njimi učiteljski kandidat Mundnik tako težko, da je kmalu nato umrl v bolnišnici. Zadeva Woschnagg, in — celjski liberalci. Sobotni „Narodni Dnevnik“ pravi, da sluti pisca v oni. osebi, s katero je baje g. dr. Korošec, „imel zaupen sestanek v „pisoarju“ na celjskem kolodvoru dne 11. aprila t. 1. ob y»9'. uri zvečer.. Resnici na ljubo konstatiramo, da je bil g. dr. Korošec dne 11. aprila v St. Juriju v Slov. gor. in Sv. Lenartu vi Slov. gor. in se pripeljal z vozom pozno po uoči domov, Petek-tivi „Narodnega Dnevjnika“, kateri celo svoje zveste pristaše v „pisoarjih“ na kolodvorih kontrolirajo,, niso dobro videli ali — pa namenomai napačno poroča- li. v- V isti številki pravi „(Narodni Dnevnik, da sluti pisca v oni osebi, o kateri je govoril g. Vlad. Pušenjak v brzovlaku z gosp. Kramarlšdčem. Obrnili smo se tozadevno na g. VI. Pušenjaka, kateri je izjavil, da se je takrat pogovarjal o g. dr. 'Joštu, ravnatelju „Zadružne Zveze v Celju“. Omenil je, da. se govori, da se g. dr. Jošt približuje „Zadružni Zvezi v Ljubljani“, da pa je načelstvo, kakor tudi uredništvo ..Zadružne Zveze v, Ljubljani1“ odločno proti temu, da on kedaj sprejme v službo pri ljubljanski „Zadružni Zviezi“. Sopotnik, kateri je informiral „Narodni Dnevnik“, bo lahko, če ljubi resnico, oziroma, če je natanko slišal in razumel pogovor, to potrdil, potrdi pa tudi to |g. Kramaršič. — Sedaj ima, besedo g. Fr. Jošt, „Narodni Dnevnik“ in „Slov. Narod*-! Krščanska organizacija med Slovenci vsestransko napreduje. To se je zopet pokazalo pretečeni teden na Kranjskem. V torek in sredo je v Ljubljani zborovalo katoliško dijaštvo, da izpopolni svojo organizacijo ter si začrta nove poze 'delovanja in napredovanja. Med tem zborovanjem je 'kraljeval tisti sveži idealizem, ki je doma samo med mladino in ki nam je porok, da se bodo izvršili storjeni sklepi j n izpolnile dane obljube. ITega sestanka se je tudi udeležilo veliko dijakov s Štajerskega. V četrtek pa je bil na Brezjah občni zbor „Slomškove Zveze“, ld je dokazal, kako lepo napreduje društvo krščanskih učiteljev, ki bode, kakor Maže sedanji razvoj, kmalu zbralo pod svojo zastavo večino kranjskega učiteljstva. Obeli sestankov se je (udeležil g. prot. dr. (Hohnjec, ki je zastopal krščansko Štajersko organizacijo. Slovenski krščanski učitelji na Štajerskem, organizirajte se! Predsednik „Slomškove zveze“ je na \ njenem občnem zboru na Brezjah, štajerskim somišljenikom, tovarišem in tovarišicam, zaklical te-ie besede : Organizirajte se! V vaši deželi je tekla zibelka nepozabnemu Slomšku, Zadnje volitve so ondi pokazale, da je še med vašim ljujdstvom mnogo Slomškovega' duha, da je ogr,omna večina naroda katoliška.' A kako je ondi med učiteljstvom? Zdi se,, kakor da hi v tem stanu ne bilo prav nič iSlomfelkovega duha, kakor da bi se bilo vse učiteljstvo odtujilo naj-globočjemu prepričanju slovenskega ljudstva. A to vendar ni mogoče! Pred leti že smo imeli ondi somišljenikov, in ker ti še niso pomrli, jih poživljam, da stopijo na plan, da ustanove svoje društvo, da ohranijo med učiteljstvom vsaj to, kar je 'še 'katoliško, da nam mladega naraščaja ne pogoltne vsega svobodomiselna organizacija. Skrajni čas je, da to storite. (Odobravanje.) — Mi iskreno želimo, da bi te besede v naši lepi deželi našle odmev. Se je veliko učiteljev- in učiteljic na Štajerskem, ki so odločno krščanskega svetovnega jiaziranja ter obsojajo, da se je toliko učiteljev udinjalo liberalni Narodni stranki. Tem učiteljem in učiteljicam kličemo: Združite se v kr- ščanskem društvu! Pokažite v javnosti, kar yarn narekuje razum in veleva vest! Proč z vsemi obziri, proč z bojaznijo! Gre se za vaš blaigor in za ugled vašega stanu. ,Gre se pa tudi za blagor naroda, kojega otroke odgajate. Društvom! S. K. S, Z. je pred časom poslala svojim članicam tiskovine' (glede statistike društev. Prosimo, ^ da slavna društva,, ki še niso izpolnila, blagovolijo to v kratkem storiti ter z imeni odbornikov društva za 1. 1909 yred poslati S. K. S. Z. v Maribor. Obmejni kolek. Tu pa tam opažamo, da prav mnoga društva in posameznifki še vedno pošiljajo nekolekovana pisma in dopisnice v svet. Naša narodna. dolžnost zahteva, da povsod prilepimo obmejni kolek. Ne odpošljimo nofciene poŠiljatve brez obmejnega koleka,! Hrvatski glas o Dobrni. Nek odličen Hrvat se je izrazil v listu „Hrvatska“ o našem štajerskem kopališču v Dobrni sledeče: „Že mnogo let zahajam s svojo soprogo zdraviti ge v Dobrno z razlogom, ker ie tam voda zelo zdravilna in da se tudi nahajamo nekaj Časa mecl brati Slovenci. Kakor vfeako leto, tako sem tudi letos šel tja, ali bil sem naravnost1 razočaran nad nazadovanjem tega lepega kopališča. Ni mi bilo treba dolgo iskati vzroka, ker sem sam občutil vse neudobnosti, katere bi se v kopališču, ki hoče Uživati svetovni glas, ne bi smele dogajati. Prva in glavna stvar je to. da se uprava tega kopališča nar baja v rokah človeka, ki je obenem tudi udravnik kopališča, m kateri se bolj briga, kako bi dražil pacijente, kakor pa za pravi red. Iz ‘te anomalije izhajajo razne šikanacije posestnikov ob priliki kopanja in stanovanja v kopališčih zgradbi, katera — mimogrede rečeno — nikakor ne odgovarjajo uredbi modernega kopališča. Petrolejska razsvetljava in razne druge neprilike pri služinčadi bi se morale v interesu dobrega glasu kopališča odstraniti. Dvia važna razr loga pa sta, da mene ne bo več tja, namreč nezdra-va voda, radi katere je že več oseb obolelo, in pa ignoriranje nas Slovanov, posebno Hrvatov. Jaz mislim, da so tu vsi gosti enaki, da vsi plačujejo enako drage kopališčne pristojbine, in edino, prajvo bi bilo, da se ‘“vsak igost enako upošteva* Ves Čas svojega bivanja v kopališču nisem slišal od godbe niti enega hr-vatskega komada* igrati, in naj rojstni dan cesarjev tudi ni bilo nikjer kake hrvatske zastave, akoravno so bile vse druge razobešene. To podajam javnosti in opozarjam kopali šen o upravo, da v interesu dobrega glasu zdravilišča odstrani te nedostatke, drugače ne bo dobila več hrvatskih in; drugih (slovanskih gostov.“ Sadovi Mahnertovega govora so se že pokazati včeraj zjutraj na mariborskem kolodvoru, kjer so nemške barabe napadle Orle in enemu ukradle čepico. Navzoči policaj ni ganil niti z mezincem, čeprav se ga je pozvalo, naj stori svojo dolžnost. O tem bomo še spregovorili. Kako govorijo protestan-tovski pastorji. Pretečeni četrtek so mariborski Nemci in posi-linemci obhajali Sedanieier. Že to označuje tisti duh, Mi dandanašnji vlada med njimi, duh vsenemštva. Niso slavili Andreja Hoferja, velikega avstrijskega junaka, ki je za svojega cesarja in jza veliko avstrijsko domovino tvegal in žrtvoval življenje. Niti niso slavili premagovalca do tedaj nepremagljivega Napoleona, slavnega avstrijskega nadvojvodo Karola. Slavijo pa Bismarka in Hohenzollnerca in se vnemajo za blaženo Vsenemčijo. )!n da bi ta vsenemški duh zagorel kar najmočneje in vzplamtel kar najvišje, so za tovornika naročili ne Wastiann, temveč priseljenega vsenemškega agitatorja pastorja Mahnerta. Iz njegovega govora samo en značilen odlomek: „Es ist eine trübe, dunkle Zeit', darinnen wir leben. An den Toren des deutschen Wien brüllen tschechische Horden ihre slawischen Lieder ; um das Auge eines Erzherzogs nicht zu beleidigen, wird die deutsche Reichsfahne niedergeholt, wahrscheinlich zum Dank für die Nibelungentreue 'des Deutschen Reiches, als die Kriegsfackel im Osten hellodernd aufflammte in der Winterszeit. PfaJffenfäuste greifen gierig nach der Freiheit, trommeln an die Tore der Volkfeschule, donnern an die hohen Portale der deutschen Universitäten. Und was unsere Stadt anbelangt, Volksgenossen, ist denn Marburg nqch eine deutsche Stadt? Hat’s nicht schon eine starke fwindt-sche Unterschicht von Lehrlingen und Taglöhnern, von Handwerkern und Dienstboten ? Ragt nicht, fast so hoch, wie der Turm des Doms, das windische Trutzhaus trotzig und hochmütig über die roten deutschen Z 'egeldächer ? Ist nicht das Gymhafeium, die Lehrerbildungsanstalt, der Beajntenkörper aller Arten windisch überstark durchsetzt? Und zeigt mir deutsche, deutschgeborene und deuts(chbewußte katholische Priester! Ach, außer ihrem Ehrenbürger, dem Mönch auf der Festenburg, darf unsere Stadt sich keines deutschen Priesters freuen, vom Bischof bis zum letzten Kaplan — lauter Slawen, vor denen deutsche IFrauen und Mädchen im Beichtstuhl hingegossen knien, die die religiöse Erziehung der deutschen Jugend in der Hand halten, denen deutsche Männer die JHjände schüttßln ! Und Rothemden sah ich neulich leuchten auf dem Bahnhofsplatz: und auf windischen Tschamaren sah ich schwanken die Feder des FaiKken. Volksgenossen! Drohend, warnend stieg Laibachs Schicksal oft vor meine Seele — soll auch diese unsere geliebte Stadt versinken im slawischen Meer? Freunde, es geht um die Heimat, um die liebe, schöne Heimat!“ Doslovno smq ponatisnili te besede, da širša javnost spozna, kako in ka} govorijo iz Njemčije im-portirani protestantovski pastorji, Mi si v Avstriji služijo kruh. Ne dostavimo niti ene besede kritike. Besede same govore dovolj glasno in povedo dovolj jasno, kako daleč je že prišlo v naši ljtibi Avstriji iv kaj si vse sme pri nas dovoliti ianatično Vsenemštvo. Štajersko. Mladeniški shod se vrši v nedeljo dne 12. sept. v Slov. Bistrici. Natančneje še poročamo! — Dne 19. sept. se bo pa vršil na Gornji Ponikvi mladeniški shod, na katerega že zdaj vse okoliške mladeniče opozarjamo. Spodnja Polskava. Poslanca Pišek in Novak sta imela včeraj pri nas dobro obiskan shod, ki je prav lepo uspel. Natančneje poročilo prinese prihodnja številka „Slov. Gospodarja“. Gornja Polskava Predzadnji „Štajerc“ me je počastil z dopisom, zaradi katerega ne veni, koga bi bolj pomiloval, „Štajerca“ ki je šel na iim ali pa duhovitega dopisnika, ki se je b'amiral. Ožita mi neko splošno človeško slabost, namreč pozabljivost. Kazal sem jo baje v tem, da sem „iz ljubezni do politike“ pozabil oznan ti cesarsko mašo. Ker nisem za cerkvena oznan iti dolžan proti nikomur odgovornosti, kakor svojim preč. predstojnikom nisem namenjal v začetku sploh mčesar odgovoriti. Ker me je slavno obrambno društvo k temu pozvalo, bočim pojasniti celo zadevo. Cesarske ma'e ni bilo, 1.) ker je bila šola zaradi bolezni due 9 avgusti zaprta; 2.) ker je bil g03p. organist bolan. Molil) se pa je dae 18. avgusta po sv. maši za cesarja in imeli smo naslednjo nedeljo v ta namen Te Deum, katerega — ljubi dopisnik, dovoli izraz — nisem pozabil oznaniti, kakor sem prvega kot „cesarsko- kraljevo“ misleč kaplan „cesarsko mislečih faranov“ dne 15. avg. samo iz navedenih vzrokov opusti!. Obžalujem, da se v dopisu očita g. Žedru, da mi je rekel na shodu v obraz neko zabavljivko. V resnici tega namreč ni storil, o čemur bi lahko pričalo 80 oseb. Ksr zadeva v dopisu g. drž. in dež. poslanca Pišeka, vam moram še pripomniti, da se je prisrčno smejal, ko je slišal v dopisu. — Pavel Žagar, kaplan. Gorica pri Račah. Slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 12. t. m. veselico v prostorih g. Št. Čelo-figa. Na dnevnem redu bode: tamburanje, petje, „V Ljubljano jo dajmo“, drama v treh dejanjih, šaljiva pošta, konfeti, srečolov in slavnostni govor. Vse rodoljube v mestu in v okolici vabi — Odbor. Kapela. Poslanec Roškar je imel včeraj pri nas shod, kateri je krasno uspel Udeležilo se ga je nad 300 ljudi. Govoril je tudi nadrevizor Pušenjak. Propadli kandidat Zemljič seje nekaj vmešaval, pa se je strašno osmešil. Natančnejše poročilo prihodnjič. Sy. Barbara v Halozah. „Štajerčev“ dopisnik hoče cerkev sumničiti, češ, da se ni dovolj slovesno proslavil cesarjev rojstni dan, ker se ni streljalo, će bi bil v cerkvi, vedel bi, da je bila cesarska maša z blagoslovom in za hvalno pesaiijo, streljanje pa je že tako v razvadi, da 6e niti več ne ve, ali kje streljajo zoper oblake točonosce, ali je kdo zbntal kako hišo, ali se kje obhaja god. Strel res pri nas ni prav nič izvanrednoga. Sicer pa „Štajerčevo“ lajanje ne doseže pametnega Človeka. Glede volitev v Gra diščah naj se nič ne zanaša na štajercijansko zmago, ker tam, r.«un dopisnika, ni nobeaega štajercijanca več, vsi so nekam izumrli. St. Barbara V Hslozah. Semkaj dobimo brzojavno postajo, ki se nastani pr. g Ulrich, kamor pride tudi poštni urad z novim uradništvom, za okolico pa dobimo bržčas prepotrebnega selskega raznašalca, saj promet je ogromen. — Nov trgovec g. Stsreič, ki je bil dr slej pomočnik pri g. Reieherju, se kani nastaniti v stari šoli. — Vaš list „Straža“ nekateri naši tukajšnji naročniki ne dobe, (poš a ?) pač pa se pridno vsepovsod bere, kjer je nimajo niti naročene. Kostrivnica, 5. septembra. Nehote smo se povpraševali, kaj je danes v Kostrivnici. Cerkev v zastavah, pred cerkvijo prostor okrašen s slavoloki in zelenjem, a od raznih stranij pa so prihajale procesije mladeničev, prikorakali so celo mariborski „Orli“, ki so vzbujali veliko zanimanja. Mladeniči treh dekanij so se zbrali, da si pri čeustohovski Mariji, ki si je v Kostrivnici izvolila svojo svetišče na Štajerskem, naberejo novega navdušenja za sveto narodno stvar. To je vzrok prihoda takih mladeniških množic, ki so včeraj obiskale Kostrivnico. V dopoldanskem delu tega slavja ie bila krona vsega nad vse krasna pridiga našega mladinoljuba Gomilšeka. Neumorno je bodril mladeniče k ljnbeini do Marije, katera je njih pomočnica in mati v vseh težavah in potrebah. Popoldanski del pa se je pričel s telovadbo Orla, ki je izvrstno vspela. Ogromna množica je z velikanskim ploskanjem in Zivioklioi dajala duška svojemu navdušenja. Po telovadbi pa nas je vzprejel bližnji kozolec pod svoje okrilje, kjer je bilo veliko lepih navduševalnih govorov. Govorili so stud. med. Arnšek, abiturijent Rezman, načelnik Orla Š ška, odposlanec graškega „Kresa“ g. Vehovar, tajaik šut in veliko drugih mladeničev. Zborovanje je jako spretno vodil č. g. Gomilšek. Po zborovanja so se mladeniči zopet zbrali v cerkvi, kjer je imel č g. sladkogorski kaplan ganljiv govor, katerega gotovo nobeden mladeničev ne bo pozabil. Na to so še mladeniči v takem redu, kot so prišli, zopet razšli mirno na svoje domove, nesoč seboj mnogo novih misli in načrtov, katere izpolniti njim pomozi Bog! Dobrnske novice. Do 16 avgusta je bilo tu 842 gostov. Še zdaj jih je precejšno število večinoma gratis. — Dne 31. VIII. je v toplicah nagle smrti umrla gospodična Julie pl. Huymann, hčer viteza Huymanna, ravnatelja v Puntig>mu. Bila je komaj 17 leta stara. — Letošnja trgatev bo slaba, opazuje se peronospora in na grozd plesnoba in smod. Le če bo do 20. oktobra t. 1. zvanredno lepo in toplo vreme, smemo upati na srednjo trgatev. Da ne bi bilo toče, bi vse lepše stalo.^ Žito pa je prav lepo ia bogato obrodilo. — Due 22. julija bila je nekaka pr.vatna komisija zastran nakapa St. Joških pašnikov za pašniško zadrugo na Dobrni. Veleblag. g. dr. Rudolf Breschar je kot vodja celjskega okrajnega zastupa povabil načelnika pašniške zadruge, dobrnskega župnika, c. k. okrajnega živiaozdravnika Gassa iz Celja, potovalnega učitelja Goričana in načelstvo zadruge sploh za ta izlet. Spoznalo se je, da je svet pod cerkvijo sv. Jošta, večinoma last Vanovšeka, Jurka in Habeta, kakor nalašč za skupne pašnike pripravljen. Gotovo nad 100 oralov lepo ležečega, a skrajno zanemarjenega pašniškega sveta se tam nahaja. Pri cerkvi, kjer je bila ravno pobožnost vednega češčenja, je bila obravnava glede nakupa pašnikov. Zalibog niso posestniki bili voljni prodati pašnikov, da še celo v najem nočejo iste dati. Gotovo je tukaj vmes kak sovražnik našega kmeta, ki sicer za vse dobro vnete kmete hujska zoper zadrugo. Upamo, da bodo posestniki vendar spoznali, kolikega pomena da bo zadruga za nje in za celo občino. Sestavil so je zapisnik in se je predložil poljedeljskemu ministrstvu. Upamo, da bodemo mesca majnika že imeli skupne pašnike, če ne tam pod cerkvijo sv. Jošta, pa k;e drugje v naši obsežni občini. Koroško. Celovec. Südmärkgau. Tukaj so ustanovili pred kratkim Siidmarkgau, ' v kajterega so včlanili spodnjqlkoroške 'podružnice Siidmjarke ter boroveljsko. Sklenili so ustanoviti Siidmarkini podružnici v Dobrlivesi in •; v Bistrici V Rožu! Na zborovanju je govoril državni poslanec Dobernig ter povedal, da bo treba tudi na Koroškem pričeti z naseljevanjem Nemcev v slovenskih krajih. Razvil je v tem oziru podroben n,ačrt, 'katerega so udeleženci zborovanja odobrili. — Koroški -Slovenci, ščitimo svojo rodno grudo! Treba bo misliti na to, kaj Uborno Slovenci postavili v bran proti delovanju sovražne nam Siid-marke! Upamo pa, da se ustanovi društvo, ki bo varovalo slovensko posest ob meji. Št. Jan v Rožu. Učitelj Marinič je nastavljen v St. Janžu v Rožu! Službo ima med. ploven-skim ljudstvom, živi od slovenskega davka, poučuje v, Šoli, ki je zidana s slovenskim denarjem,, poučuje slovenske otroke slovenskih starišev, je po noči in po dnevu obdan od Slovencev', moral bi torej skrbeti za izobrazbo slovenskega ljudstva! Ta 'čudak je pri veselici požarne brambe, ki je sestavljena iz Slovencev in ki ima namen slovenske hiše Ščititi, rekel: Ta požarna hramba naj brani nemške iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ p brivec Maribor. Šolska ulica 2. 55 Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pri vatnih stavbah. 2 Najnižje cene! NajsoMnejša in točna postrežba! la «debelo. la drobilo § Župnijska ulica št. 3. Q se priporoča prečastiti duhovščini za naročila .Ä, različnih moštrane, kelihov, ciborijev, les-tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno jp> orodje popravljam pozlatim in posrehrim v i»: Sinji ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim 38 Svoji k svojim! Svoji k svojim! Narodni dom = Hotel ===== belem volu v Celju Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn udobno Kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Maribor Tegethofova cesta 33. pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. (rnmnfnnp S slovenskimi ploščami, čistim in vVl cilllUlUIlU jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. ES. H 3 Sil ■ ZBSk. ■ sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizk h cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vipa; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : s se priporoča za obilni obiski B ÖT m jjfgj U □i