255. številk«.
Ljubljana, v četrtek 5. novembra 18%.
XXIX. leto.
l&h^ja vsak dan aveter, iahnai nedelja in pravnike, tor valja po pofiti projoman sa avstro-ogerske deBele i.a vse leto tr> gld.( r.a pol leta S gld.  sa^Aotrt lota 4 gld., *a jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bren pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., sa ietrt leta 8 gld. 80 kr,, sa iodon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kx
na mesec, po 30 kr. ea ftwtit leta. — Za tnjn deželo toliko vefl, kolikor poštnina tinaaa. Za oasnanila plaooje m od stiriatopne peti t-vrste po 6 kr., fie n* oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr„ oe m dvakrat, in po 4 kr., Se se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvols tr&nkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni!tvo ja na Kongresnem trgn fit. 12. Opravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, osnanila, t j. •>,« adraiijsirativne stvari.
Iz proračunskega odseka.
£b Na Dunaj i, 5. novembra.
Investicijsko posojilo je gotovo velevažna ■tvar, ali vzlic tema, da ae je danes bavil ž njim proračunski odsek, je zanimanje parlamentarnih krogov jako majhno. Ti krogi ugibajo že danes samo o prihodnji seji, v kateri pride na vrsto Pa-cakov predlog, naj se v vseh deželah češko krone uvede čefioina kot notranji uradni jezik. Znano je, da miniaterski predsednik grof Bodeni ni bil nič kaj vesel, ko je slišal, kaj namerava predlagati dr. Pacak. Prigovarjal je dru. Heroldu, naj češki klub opusti ta predlog, a Cehi se niso udali.
Jutri popolndne se snide miniaterski svet, da določi izjavo, s katero bo vlada precizovala svoje stališče glede Pacakovega predloga. Levičarji upajo, da bode ta izjava vsaj taka, da se bodo mogli ž njo zadovoljiti, in tega mvenja so tudi nemški poslanci iz Češke. Ti se še niso odločili za izstop iz levičarskega kiuba. Klubovih sej se sicer več ne udeležujejo in se delajo sila opozicijonalae, a!i za izstop se veuder ne morejo odločiti; zdaj pravijo, da bodo o izstopu sklepali po Badenijevi izjavi glede Pacakovega predloga. Čudni patroni, ti nemški poslanci iz Češke! Vsak, kdor količkaj pozna raz mere, mora vedeti, da Badeni pri tej priliki ne more drugače govorit', nego je glede jezikovnega vprašanja zadnji čas že večkrat v odseku in v zbor niči govoril: neodločno in nej&Bno. Prav zato pa je smešno, če čakajo nemški poslanci iz Češke na to izjavo, kajti taka na noben način ne bo, da bi nasprotovala Badenijevim drugim izjavam, katere so uzrok levičarski nevolji.
Še bolj nego za ministerskega predsednika izjavo se zanimajo parlamentarni krogi za usodo Pacakovega predloga. Za nujnost tega predloga bodo glasovali racen vseh n.ladoče&k<h poslancev tudi češki veleposestniki in vsi jugoslovanski poslanci. Zoper predlog bodo glasovali levičarji, nacijonalci, protiseraitjo in laški poslanci. Baron Dipauli pravi, da bode njegov klub glasoval za Pacakov predlog. Odločitev je torej odvisna od Poljakov. Ti niso prav uneti za Pacakov predlog in ga bodo najbrž pokopali, a ne iz nasprotstva do Čehov rego iz
Po narodnih slavnostih preko domovine.
Spisal S. 11. (Dalje.)
0 Sv. Jurju ne vem nič zanimivega povedat'. Cerkev je stara in za mnogoštevilne pobožne farane — vsakdo drži pri maši molek v roki — veliko pretesna. Hiše stoje večinoma na njeui zahodni strani, raztresene po zložnih obronkih. Trstenjakova rodna hiša jo še uro dalje v Kraljevcib. Pritlična ja in s slamo krita ; Trstenjakov brat, ki še živi, jo je izročil svojemu Binu v last. Na rojstnem doma Tretenjakovem se pravi „pri Edelmana", slovenski bi se to reklo ,pri Kneza" (knez = starešina, DorfiLi teater). Primerite koroškega „EllingaM, ki je imel pravico sedeti na knežjem stolu. Pred to hišo in pri večerni zabavi v Sv. Jurju so popovali rasni zbori domačih pevcev ter nam pričali o zavednosti tamošnjega Ijalstva. Verujte mi, da se prav nihče ni spodtikal nad tem, da je poleg nežnih glasov, prihajajočih iz grl vaških deklet, povzdignil njih župnik svoj bobi afii glas. aAItri pasti, altri costumi!"
dragih razlogov. Klub se sicer še ni odločil, ali skoro gotovo stori to v zraisln, neprijaznem stavlje-neatu predloga. V tem slučaju ho Jaworski izjavil, da so poljski poslanci pripravljeni pripomoči češkemu izrodu do jezikovne ravnopravnosti, da se popolnoma strinjajo z njih zahtevo, da pa iz formalnih ozirov ne morejo glasovati za nujnost, ker sodijo, da spada ta stvar pred deželne zbore, da torej predlog nasprotuje avtonomiji GaliŠke, v kateri je jezikovno vprašanje urejeno s posebno cesarsko naredbo, ne z državnim zakonom.
Proračunski odsek ae je v današnji seji bavi! najprej s predlogo o investicijskem posojila in potem razpravljal o proračunu poljedelskega min»-sterstva.
Debata o investicijskem posojilu je bila dosti zanimiva. Dr. Baernreither je fino in vender ostro dokazoval, da je razdelitvi budgeta jedini namen, prikriti slabo finančno stanje, da bode odslej formalen deficit nemogoč, ker bode vlada kar se jej bo zdelo primerno postavila v ta postranski proračun, ker nikakor ne gre, obremeniti na tak način bodočih generacij in ker se je bati, da se investicijski preliminar premeni v preliminar za politične usluge. Menge r je pojasnjeval, da je način budgetiranja, za kateri se je vlada odloČila, skrajno nevaren avstrijskim tioancem in priporočal naj se določi vsaj amortizacija. V jstem zmislu sta govorila tudi dr. Beer in dr. Stei n \vender, dočim je dr. Kaizl se izrekel zoper investicijski bndget poglavitno zategadelj, ker se nahajajo v njem postavke, ki so vse prej, nego investicije. Mauthner je stavil več konkretnih predlogov. Finančni minister dr. Bilinski je pač občirno, a ne posebno srečno odgovarjal, kaiti tega, kar se je navedlo zoper njegov investicijski badget, ni mogel ovreči, ker je neovržno. Končno je poročevalec Szczepa-nowaki priporočal nasvete pododsekove in odsek jih je odobril.
Pri razpravi o proračunu poljedelskega mini-steratva je mej drugimi govoril tudi posl. Kob č in sicer o poljedelskih razmerah na Spodnjem Štajerskem.
Razprava se je potem pretrgala. Prihodnja seja bo jutri.
V S J ubij sani. 5. novembra.
Kompromis na češkem. Grof Baieni sedaj neumorno deluje na to, da se osnuje nova atranka veleposestnikov. To hoče doseči s kompromisi mej konservativnim in liberalnim veleposeetvom. Ko se mu je to posrečilo na Gorenjem in Dolenjem Avstrijskem dela sedaj za kompromis za državaozborske volitve sa Češkem. Namene grofa Badenija pospešujejo češki Nemci, ki odrivajo veleposestnike od sebe. Grof Badeni upa, da bode v bodočem državnem zboru imsl 120 za vse slučaje zanesljivih glasov, to bodo Poljaki in veleposestniki. Ostale glasove, ki bodo potrebni za večno, bode pa že kje dobil. Pomagal si bode morda tudi sedaj s to, sedaj z ono stranko, kakor mu bode ravno kazalo.
Ogerske volitve in Hrvatje. Dosedaj j a ogerska vlada v državnem zbora mnogokrat potrebovala hrvatskih glasov. Zato je pa naravno, da se je na Hrvate nekoliko ozirala. Pri letošnjih volitvah je pa ogerska vlada dobila tako večino, da jej podpore hrvatskih glasov ni več treba. Zato pa sodijo hrvatski opozicijski listi, da bode izid letošnjih oger-sW>h volitev imel za Hrvate slabe posledico. Ogerska vlada bode le gledala, da bolje podjarmi Hrvatsko. Hrvatje se jej pa ustavljati ne bodo mogli, ker bodo njih pOB>anci v ogarskem državnem zboru sedaj peto kolo na vozn. Posebno v finančnih in prometnih ozirih bodo Madjari proti Hrvatom h-d:«j še brezobzirnimi, kakor so bili dosedaj.
Turčija bode še delala velike tržave evropski diplomaciji, tiedaj so prišli Turki na misel, da oborožijo vso mohamedance. Sprva M je zatrjevalo, da se v ta namen uvede neki poseben f sobni davek. Temu eo velevlasti oporekale Da h pa vzame ve-levlastim povod za o p rekanje, je turška vlada sklenila, da bode s prostovoljnimi doneski nabrala za* klad za oboroževanje. Obrnila ae je do mohame-danoev, da podpisujejo doneske, kat* re hočejo dati. Dovoljeno je pa tudi kristijanom, da donašajo v ta namen. Tako se pravi v dot.ičnem oklicu, v resnici je pa seveda nekoliko diugače. Turški uradniki bodo kar določili, koliko ima kdo „ prostovoljno* dati, bodisi že mohamedanec ali kristjan, Če se bode branil, ga bodo pa zaprli. Nekateri bogati Armenci so že dobili naloge, koliko imajo plačati za orne-
Trda noč j i bila že napočila, ko smo zapuščali kraj veselice, in dežja polni oblaki so bili prepregli nebo črez in črez. Dež ji mogočno pljuskal okoli naše kočije, ko smo se vozili proti sta-roslavnemu Ljutomeru mimo gradu Branok in sela Dro nr slavci, kar so Nemci popačili v .Malleg" in „Malleggendorf*.
V Ljutomeru me je gostoljubno sprejel v svoje stanovanje zdravnik dr M , in kmalu sem položil trudne ude k počitku Vse bi bilo dobro, ako ne bi imel ta preklicani eskulapovec nerazumljivo navado, da pričenja svoje ord nacije že na vse zgodaj. In moja zla sreča je hotela, da mu je prišla ravno tisto jutro najpoprej pod klešče kmetica, katari je moral bolan zob izdreti. Njeno bolestno vpitje v prednji sobi je mene seveda do cela zdramilo, in vse daljnje prizadevanje, da bi zopet zaspal, je bilo brezuspešno. — Ko sem pozneje g. doktorja vprašal, zakaj tako zgodaj ordinira mi je povedal, da pridejo kmetje zjutraj sgodaj v trg k maši in po drugih opravkih; tedaj poiščejo tudi zdravnika; če on za* mudi ta ugodni čas, nima potem celi dan nič opravila.
Ljutomer je prav Čeden trg (1140 preb.) z obširnim tržiščem sredi kraja. Tod ae je vrlilo ravno
premovanje kouj, in tu si labko občudoval iskro pasmo muropoljsko, ki je duleč na okolu na dobrem glasu. Hiše okoli tržišča so prav lepe; poleg nemškega hotela sta tudi dve prav dobri narodni gostilni in p' leg nemškega advokata uspeva prav dobro tudi naroden odvetnik. Lep razgled čiz okolico uživaš od viie Zomlič, nekaj črez 80 NI nad trgom.
Od Ljutomera do ogerske meje (proti Strigovi) je komaj uro hoda. ŽelezniČna postaja je precej daleč zunaj trga, onkraj Ščavnice. Odtod vozi b7 ktn dolga železnica v Spilield, in zato potrebuje cele tri ure in pol!
M. j postajama Križovci in Bučečovci je na desni (vzhodni) strani staroslavni trg Vržej, čigar prebivalci so menda še bolj dovtipni nego široko-znani Ribničanje. Meni je o njih najbolj ugajala pripovedka, kako so bruna v Gradec vozili, in pa kako so konjski zarod dobili. Bruna so naložili po črez na vozove in ker so se zadevala oh drevje, ki je rastlo na obeh straneh ceste, so začeli le to sekati, da so mogli z vozovi naprej. — Prvo kobilo pa je daroval Vržejcem sam kralj Matjaž, boteč nagraditi njih hrabrost v boja proti Tarkom. Ker pa ni bilo mosta preko Mure, da bi bili kobilo prepeljali na dami breg, zato so jo vodili ob levem
njeni zaklad. Armenci so v velikem strahu. Boje se, da v]ada oboroži mohamedance zato, da aopet napadejo kristijane. Tudi velevlasti to doaunevajo in so že turški vladi izrekle svoje pomisleke aaradi nabiranja omenjenega sklada. Turška vlada je pa baje jim odgovorila, da evropskih vlastij atv§r pač nič ne briga Ruski veleposlanik je neki o te] zadevi že s turško vlsdo precej ostto govoril. Ministri so bili zaradi tega malo osupneni, a vlada svoje Lam ere vendar ne misli opustiti. — Zadnje dni so se objavile oficijelne številke o nbitih pri velikem klanju v Cargradu. Soveda bo te številke mnogo prenizko, ker turška rblastva skušajo naravno vso stvar pomanjšati. Uradno poročilo samo priznava, da je bi!<) ubtih 2250 Armencev in 400 mohame-dancev. Sicer pa Še te storilke dovolj pojasnjujejo, da je \ opolno osnovan strah carigrajskih Armencev. Nedavno so imeli na neki francoski ladiji blir.u Carigrada strelce vaje Pokanje topov je vzbudilo v Carigradu velik strah. PoBebno Armenci ao tekli v cerkve »o se zaprli, misleč, da se začenja novo klanje. Turška iacla se je pritožila zaradi tega streljanja pri veleposlaništvu in izrazila ždjo, naj bodo v bodoče take vaje dalje od mesta. Veleposlanik je iz rekel svoje cbžalovanje, da je streljanje vzbudilo tak strah, a on vendar misli, da bi se moralo eari-grajsko prebivalstvo privaditi na pokauje topov.
Vzoren nemški uradnik Po vseh nemških ! i h t ■ h jo bil gro?en hrup, ker so bili Poljaki pretepli di'triktuega komisarja C^rnapa pri vzprejemu poznajs^ega nadškofa v Opolenici. Zahtevali so stroge naredbo v varstvo proti N?mceoa. Preiskava in sodna obravnava je pokazala, da je dotični uradnik neznansko hitro z vozom brez svetilk v temi za vozil mej ljudi. Ko so voz ustavili, da ne bi koga povozil, je ljudi surovo zmerjal, mahal s Bsbljo in zahteva?, da naj na ljudi streljajo žandarji, ki pa niso hoteli. Sploh se je pek • •-!■•, d* je uradnik le sam kriv, Če Poljaki niso ž njim ravno lepo ravnali. Sliši se, da hočejo teg.« upornega uradnika po-• iti v kolonije, kjer dosedanjim nemškim uradnikom ne bode delal sramote.
Dopisi.
Is Ilirsko llialrice, 2. novembra. (Našega h o d d i k a ) je sobotni „Slovenec* zop-t iedtnkrat prav surovo napadel. Mi sicer nismo poklicani braniti sodnika pred napadi, eaj sam pozna postave in se bode brani), če se mu bode sploh po l. <jbno z«ie!c, vender mislim, da je naša dolžnost, pojasniti onim, katerim nizm<-r^ niso znane, od kod in iz kakega vzroka ti napadi. N š kaplan K idolf je za svojo hranilnico nlagd mn< go zei«ljeknjiznih prošenj. Kor pa je on prepričen, da dandanes vs*k kaplan vse zna in VSS ve, zato se nun ni zdelo potrebno ts uloge kakemu izvedt-nen pokazati. Seveda jih je bilo mnogo t .• ■ . '. Gospodu ecdaiku eo se stranke smilile in klical je kaplana ali njeg. vega pisarja in p- pravijali so te prošnje tako, da so bile za ugodno rešitev. K.«plan v svojem veličji niti s tem zadovoljon ni bil, in seveda h- dniku ni ostalo druzega, kakor prošnje odbiti. Puklicali so svojega advokata dr. Šušteršica in ker tudi nj^goti rekurzi niso imeli uspeha, zato ta jeza. Še bolj malenkosten je drugi v*rok Dr. Šušterš:«* je za stranke, k< tO jemale dei-ar iz kaplanove hranilnice, vlaga! tndi tožbe ca zastaranje terjatev. Kako se vrSe trke obravnav «, je vsakemu juristu znano. Toda dr. Šu
šteršič se je k takim obravnavam vozil oRebno ali pa poSiljal svojega koncipijenta. Sodniku seveda to ni bilo všeč, ker on vš, da advokat, ki se pripelje iz Ljubljane k nam na obravnavo, si sme po tarifu zaračnniti čez 40 gld. Ker ai m mogel misliti, da ee dr. Šušteršič vozi zastonj k nam, opozoril js stranke na to. In tnfco se je v drng»č zameril temu „prijatelju kmetov*, in zato to maščevanje! Mi 8*j si druzega misliti ns moremo, kajti naš sodnik se ne meša v politiko, t«»roj gotovo ne rnore kako politično nanprotstvo hiti nzrok napadov. Priznamo pa radi, da j* sodnik zelo strog v uradu in prav ima, da je tak. Ali si morebiti kedo želi prejšne čase i a prejfine razmere pri naše ta sodišči nazaj? Kdo ve, kako j« nekdaj bilo pri nas, ne bode se mog*| prečuditi, da je bil sodnik Kovač v stann, v tem kratkem času toliko doseči. Vprašajte tog« ali onega mo!a, kak rod je bi preje pri sodišču in kako je r.daj. Zakotni pisači 00 dominirali. Vsak poštenjak, ali je prijatelj sedanjega eoduika ali ne, mor*, priznati, da tako vestnega, tako marljivega in trudnljubnt-g* sodnrk* ni imela Bistrica, kakor je goepod eudnik Kovač-. To bi potrdili, če treba, razun znabiti jodnega, vsi župani našega sodnega okraja.
Slovansko Sokolstvo.
Telovadbin vpliv na kratkovidnost šolske mladine. Pod tem naslovom je lani osnovan Češki mesečnik  za  praktiAkn   zdravilstvo  „Zdravi" prod kratkim objavil sledeči zanimivi članek: Telovadb* nima samo blagodejnega vpliva  na splošno zdravstveno stanj« .   ampak tudi posebej  »«a mnogo bo lezni in napake. Tako je dr. Gen-rg Martin iz Bor de<iux» na francoskem „kongreau z* telesno vzgojo* v Parizu  navedol   zanimiva dejstva  o t-in, kako presfreči, zmanjšati  ali vsaj omejiti kratkovidnost. Mej drugim pravi: Dandanes proti rastoči kratkovidnosti ni boljšega sredstva od temeljite  vsestranske telovadbo v razvojni dobi. Kratkovidnost praviloma ni podedovana,   no prirojena, ampak privajena in pri-gojena.   Pri otrocih  do 7. leta se malokdaj pojavi kratkovidnost    V btaronti 7 do 8 let ho pa že za ("enja in se  pokaže  največkrat v starosti 8 do 12 let. Po 12. letu se pršenja že redknje, po 15 letu nastaja že le jako redkokrat,  n*jredkej« es pa prikaže po 20 letu.   Po 25 letu kratkovidnont ne nastane nič več, ali sz drugimi besedami:   Kdor ni pobtul kratkoviden do 25 leta, oe posrane več kratkoviden. Če pa jo kratkovidnost nastala (torej oho bito v letih od 8. do 12., in do 15.)   *n več* tako hitro.   Gre torej jedino za to, da postanek kratko vidnost pri otrocih preprečimo s tem, da < dpravimo vzrok«    Za vzrok  p< <• inku   kratkovidnosti  pa je zm.->trati  to,   di   za t .te v a  šola take vrst«* del«, pri katerem jo treba vos čas sbliaa gledati. T«b dei ni meči odstraniti  az šol,   kai teorijo temelj šolskega dela v obče, toda učenca jo pripraviti n t.ko delo, namreč usposobiti ga,   da bi n« mog-l preveč blizu gledati. Šolska poslopja, tudi boljša, le v ne znatni meri  prepričajo   kratkovidni st, kar  je razvidno iz t. g.-., da dandanes, ko sezidajo kar šolske palače,  katere js  moči   izvrsrno Kaditi   in raz svetliti,   vendt-r ue  samo  ne gine kratkovidnost, ampak vedno  sumljivejo raste.   Učiteljev opomni, naj eedi učenec  pokonci,  malo   pom»gn.  malo j>o m.ga tudi pokončna p<«ava in najboljša šol-ka klop. Č o vek se moro pokonci dr Aut' le a pravilno raz v* timi mišicami    S cer pa kratkovidnost ni nič drugega, kukor »-krčitev c.iurne 05ea&S mišico. Ako po pravilni telovadbi  okrepi  nošičji s -stav, nr. nastanejo misičji krči. Mnogo opazovanja so VHtvarila prepričanje,  da čim   slabs-  Me-oie konstitucije je otrok, t.e»j laglje lo.staj ■ kratkovidnost in tem Iaglje se tudi veča.    Pri učencih pa,  kateri bo as vadili motodiško v teio*\»db>, kratkovidnost vcbe n ti ne
bregu navzgor o lo do izvirka reke in pottin ob desnem zopet nazaj do Vržeja — Ker pa ni hotela mladiča dob,'i, zato je svetoval neki berač Veržej-tem, naj kobili bučo podlože, da bode žrebe izlegla, in zato se v Vržeju ne sme vprašeti za bučo.
Radgoua je starinsko mesto na levi strani Mure in skoro že popolnoma ponemčeno. Na strmem desnem tiregu stoji Gorenja Radgona z gradom, v katerem je sodišče za bližnji del Slovenskih goric, po katerih raste izvrstno vino. Jugovzhodno je postaja Radenci, kjer je kopališče in izvira imenitna „radenska slatina". V Radgoni stoji vlak prav po iiepotreb.iom celih 40 minut, menda zato, da se tamošnjemu krčmarju kaj izpije. Prva postaja dalje proti Špilfeldu se imenuje Halbenraju. Od tod vodi cesta v K le k (Klocb), kjer je zdravilišče z mrzlo vodo. Kraj ima ime po zelo strmem griču, na čigar podanku se nahajajo romantične razvaline starega lileškega gradu iz XIV. stoletja. — Pir kl a pa je postaja za kopališče Ulajhsnberg.
Šp ille Id je majhen trg z lepim gradom. Malo pred Sv. Egidijem prestopimo poltično mojo marihorakega okraja, in ob jednem tndi jezikovno mejo slovensko. Železnica vodi tu najpoprej
črez viatiukt potem pa skozi 190 ni dolgi predor do postajice .Egidijev predor". Preko pesniške doline drži zopet dolg viadukt, in potem se pripeljemo skozi drug predor v Maribor; tu smo se po kratkem odmoru in okrepitvi presedli na „korofiko železnico".
Iz Maribora do Celovca drži 137 km dolga prega. Ko pridemo črez dravski most, se zavijemo na desno iu so vozimo mimo vinorodnih krajev Pekrje in Bistrica. V Runa h je imenitoa božja pot, in tam je bila prva slovenska gimnazija. Tudi imen.»no prazgodovinske žare, ki so podobne kranjskim, so izkopali že v okolici ruški. N*d imenovanimi kraji se vzdigojo gozdnato Pohorje, katero tujci radi obiskujejo zaradi lepili razgledov, na pr. od Sv. Volbenka (1037 m nad morjem.) V precej široki dolini pod Veliko Kapo stoji Sv. Lovrenc, kjer se naši rojaki prav dobro drže, dočim so v Marenbergu na drngi strani Drave že skoro popolnoma onemogli. Vuzenioa (Saldenhofen) nas spominja na dekanovanje nepozabnega Slomšeka, a Spodnji Dravberk na sosednji Slovenji Gradec in bližnji Stari trg, kjer je pokojni Trstenjak paotiroval (1879—1890) ter tudi umrl.
(Daljo prih.)
nastane, ali pa je omejena na najnižjo stopnjo. Tako na pr. jo v Angliji učeči se mladini odkazano razmetno jako znatno »Število ur za telovadbo, igre plnvanje itd., in kratkovidnost učencev v sekundarnih šolah je le 20%. V Franciji js na bcejih 24 2%, na Nemškem v višjih razredih 865% krat-kovidcev. V dekliških šolah, zlasti v višjih razredih se kratkovidnost dandanes razširja razmeroma najbolj in to jedino zate^adalj, ker so pri dekletih zanemarjajo telesne vaje. Učenkam je jednako treba temeljite telovadb?, iger, plavanja, drsanja itd., v jedoaki meri kakor dečkom. Majhne otroke, katerim je ustopiti v šolo, je ravno tako treba vaditi iu krepiti. Prod 7. letom bi se moralo deco varovati pred Čitankami in pisankami. V dttiščaicah in otroških zabaviščih hi se vobče moralo poučevati le ustno, in večina časa bi 80 moralo posvetiti telovadbi in igram.
Dnevne vesti*
V Ljubljani, 5. novembra..
— (Shod bIo venskih i a hrvatskih poslancev.) „Obzora javlja, da namerava posl. dr. La-giuja Bklicati Bhod slovenskih iu hrvatek.h po« slancev v L,nb!jano, da se dogovore gledo csnutja bkupneg* kluba.
— („Slovencu") neveda ni ugajal naš članek „Klerikalizem in pravica". Naravno, ker smo bolje og^etjli klerikalno postopanje, kakor je njemu ljubo. Ker druzčga odgovoriti na ve, skuša se izpodtikati nad našo trditvijo, <l\ *» je pred nekaterimi leti porodil krščanski sccijnlizem na Dunaju. Sme šiii hoče nas, češ, da no vem) nič o Kettellerjn in drug>h. Tu mu povemo, da nam je pač dobro znano, kako je škof Kett-»br pa srojeon občevanju z ž dom L s failero so bil seznanil z nekaterimi aocijalnimi ua zc-ri, katere je tikuial iz\ori«iiti za klerikalizem. Ketteler ia Lnsmlle sta bila jako dob;a prijatelja. Kdor je pa opazoval socijulno gib.t j* na Uuua.u, bode priznal, da je dnnajski krščanski socijalizem imel kaj Dmilo zv*ze z onim, ki sa je rodil v Nemčiji, temveč »e je na Dir--« j u saaiostojno porodil ali hoijo rrčtfuo razvil iz Scboaererjevega protisi>mitizma. Caio besom Voge*Baog-\ spiti in Članki v „Vaierlandu" na ta tvoj krščanskega socijalizma niso dovolj up! tali« Seveda kakor hitro se je rodil, so sega skuša i polastili naJrafori klerikalc«, m j drugimi inatll pater \Y i s, kateri sa je dunajskim socijalistom odpovedal, ko pa vide.1, da nočejo hoditi popolnoma po potu klerikvjizma. Škandi*lčki, o katerih je p; ea! naš list, m c, izmišljeni, temveč le prere^nični. „Slc onec" nuj 'e ne. :>odtikuj«i drugim, di ai stvari izmišljujejo, ko smo njega že tolikokrat na laži ujeli, in ko je bafi v njegovem taboru Už jako mogočno orožje, kar ho je zlasti« b zadnji dopolnilni volitvi v državni zbor pokazalo.
— (Rapertoir slovenskega gledališča.) Ivocoj se bode predstavljala veseloigra „Vojska v miru" spisala Moaer in Schonthan. Glede so betne piedutave nGorenjskega slavčka" opoziij iino novic, da so so cane znatno znižale, da ee ouiogoči vsakomur ustop k tej predstavi izvirnega dela. Začetek sobotni predstavi bo izjemoma ob 8 uri.
— (Osebna vest) Gospod župan Iv. Hribar vrnil se je s svojega potovanja zopet v Ljubljano ter je daces prevzel svoje uradno poslovanje.
— (Uradni list) javlja danes, da je bil za naazHn Gruiov spomenik, da je pa bil Vodnikov spomenik zadnje dni opetovano poškodovan in zamazan, to pa zamolči, da bi le zunanji listi zasra-movali v.ir"mesto!
— (Poročil) ce je akad. slikar g< sp. Alojzij Šubic z g'spč. Ženko Rot te rje vo. čestitamo!
— i „Slov planinsko draštvo") naznanja vsem društvenikom in sploh vsem prijateljem tun stike, da ee bodo, kakor prejšnja leta, tako tudi letos prirejali zabavno poučni večeri. Prvi tak planinski večeer bode že prihodnjo sredo dne 11. t m., na sv. Martina dan, v prostorih aNarodnega doma". Predaval bode zaslužni alpirist. iu častni član .Slov. plan. diuštvuk" gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem.   Natančneji vzpored objavi se v kratkem.
— (Klub slovenskih biciklistov „Ljub ljana") imel bodo v letošnji aimski dobi po jeden krat na t «d»-n in sicer vsako soboto evečer kolesarske sestanke. IS tem ukrepom je gotovo ustreženo mnogim članom kluba, kajti večkrat in marsikje se je Že izražala želja, naj  bi se ukrenilo, da bi zbirali slovenski kolesarji v prijateljski dražbi. V soboto dne 7. t  m. je prvi kolesarski sestanek v p Narodnem domu*. Nadejati se je, da se ibere lepo število kolesarjev.
— (Izžrebani porotniki) za 4. letošnje porotno zasedanje v Ljubljani so: Jakob Abranovič, čevljar; Janez Belic, krčmar; Andrej črne, h Sni possBtnik; Lambert Fridr>oh, prokurist; Ivan Go-
gola, c. kr. notar; Ernest Hammerschmidt, trgovec; Karol H:nterlechner, čevljar; Ivan Jager, mesar; Josip Juvoruik, mesar; Jakob KUuer. Lgavec; Jalij Klein, trgovec s steklom; Janez Knez, trgovec; Joaip Ko2ak, mesar; Alojzij Knust, Čevljar; Anton Luckmann, tovarnar; Artur MutJeieen, hišni posestnik; Karo! Pollak, cišni posestnik; Josip P^rhauz, zastopnik , TJ.6u x t" ; Anton Prelesti, k, dežefnt knjigovodja ; Adolf Reit-h, snknostrižec; Franc Ksav. Son-van, veS^tržec; Ludvik Stricelj, dimnikar; Feliks Tonoan, kamnoH^k; Leopold Tratnik, pasar; Ubald pl. Trnkoovv, Ifkaruar, vsi v Ljubljani; Martin Brilej, trgovec; Karol Jnlovsek, posestnik, oba na Vrhniki; Ka^par Čarman, posestnik v Škofjiloki; Franc Gitinvva'd, krojač v Litiji j Adolf G*lle, graj-Ščak v Gorenji ŠAki; Josip Milavec, tigovec v Oiknici; Laka Mlakar, trgovec v Lukovici; J »ne s Mnrnik, h aoi posestnik v Kemniku; Janez M*ja-ron, posestnik v Borovnici; Karol Puppis, trgovec v Logatcu; Franc Sajovio, krčmar v Kranju, — Namesto i porotniki so pa: Anton Butecher, trgo vec; Henrik Debeveo, bUgajuik; Pavel Kbuer, hra-nilniČni kancelist; Fr>o c Kramar, krčmar; Aiojcij Krašovic, knjigovodja; Jauez Kubar, zavr>rovalnični tajnik; Ivan Marout, krčmar; Avgust Tomažič, trgovski tfg**nt; Janez Uran, lončar, v Ljubljani.
— (Umrla) jo včeraj g»spa Ivana Recher roj. Delkot, velikn podpornica vseh dobrodelnih naprav. N. v m  p. I
— (Ribarska enketa) bode zborovala dne 12. novembra dopoludne v mestni dvorani.
— (Stavbena kronika) Zgradba vojaškega nvgnoent;lOijskegft skladišča je dospela tako daleč, da se je včeraj moglo začeti s postavljanjem stresi ne.
— (Fijakarsko stojišče pred južnim kolodvorom) Jako čudne pojme o pospeševanji jav nega prometa ?mu tukajšnja fijakarska zadruga. Kak; r slišimo, vir žila jo »>amreč omenjena ZHdiuga prošnjo, naj bt jo mestni magistrat cdvezal od doiž no8ti, ob pribodn osobnih vlakov postavljati vozove pred jnžd kolodvor« Sa^.o ob sebi se umeje, da magiotiat ia prometnih o^irov tej čudnoj prošnji ni mogel ugoditi,
— (Javna razsvetljava) Z ozirom na deželno boloico ukrenil je meitni magistrat, da bode odah) v spodnjem St. Pf-terskern predmestju veaha druga ssetilkn gorela celo m č. Tudi na Karolinški zemlji poleg botaničnega vrta postavili se bodeta za eedaj dvo imtrolejeki svetilki.
— (Nova okrajna cesta.) Kakor so n*m po roča, nameravajo merodajni ftktorji občinsko cesto, ki se v Spodnji Šiški odcepi od državen ceste ter se pri 13 Žigrvdu etika z Dunajsko državno cesto, uvrstiti v kategorijo okrajnih cest.
— (Tujci v Ljubljani.) Tekom meeeoa oktobra bilo je v tukajšnjih hotelih m gostilniških prenočiščih 19G1 tujčevi za 181 več, nego istega meseca lanskega Ista
— (Čarobno predstavo) pr redi Mis. Supp^ns, \dova Blovt-nskega čarovnika Zupana, nocoj ob polu 9 uri v hotelu „L»oydB, jutri zvečer pa v Haf« erjevi pivaini na Sv. Petra cesti. Vstopnine ni nič.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. do 31. oktobra kaže, da je bilo novo rojencev 18 (asa 90*64•/,«), umrlih 11 (== 17 68 •/•»)» mej njimi je umrl za tifuzom 1, za jetiUo 2, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, za razlio nimi boleznimi G. M^j njimi je bil tujec 1 (=9 09 %), iz zavodov 4 (=36 3%). Za iufekcijoznimi boleznimi so obolele, m sicer: za tifusom 2, za vratico 1 oseba.
— (Premeščeni notarji) Noter v Zatilini gosp. Stanislav Pi mit je premeščen v Mokronog, notar v Žuž-mberku gosp dr. Rupert Bežek v Zatičino, notar v »Senožečah gosp. I. B e ž a n pa v Žužemberk
— („Sloveneou pa zna!) Od nekod se nam piše: .Slovenec" pripoveduje, da piše v „S1. Narod" neki razumnik iz Zagorja, da je spoštovanje čkofove avtoritete popolnoma pr ti krrščansko-socijalnom programu !! Gospodje naj pogledajo dotični „SI. Narod" in videli bodo, da smo le pisali, da se dobi na S'ovenskem krščanske socijaliste, ki kleče v strahu pred škofovo politično avtoriteto, kar je protikrščanskorocijalno. — Krščanski socijalisti pri „Slovencu", le ne hodite okoli te avtoritete, kakor maček okolu vrsle kaše. Spoštovanje cerkvene avtoritete škofove je tndi na naši strani nepopisljivo. Kdo ie cdkritosrčnejši krščanski socijalist, mi ali .SlovemVvci", o tem se pač ni treba pri« kati , ker svojo cdkrtosrčnost v tem ozira js .Slovenec44 pokazal pri zadnji državnozborski volitvi in njegovi patroni vtdao z dejanji dokazujejo, da so le teoretično navdušeni krščanski socijalisti. Končno želimo, da se „Slovenec" odvadi falsifik o van j a, katerega se je tndi pri našem dopisu posložil in da naj se ne boji preveč, če se bo vsled njegovega pretiranega klerikalizma res pričelo — daniti. .Konfuzne" članke o krščanskem socijalizmu v .Soči44, naj pa „Slovenec" dobesedno
priobči, da se bodo njegovi naročniki mogli prepričati o njihovi konfuznosti.
— (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil v kranjskem dež. zboru sklenjeni zakon, s katerim se idočkjo davčse občine Cajnarje, JeršČ-, Krajine, Kremenca, Osredek, Zgornje Otave, Ravne pri Št. Vidu in Ši.rukljeva vas iz občine Bloke, vasi Unec i: Rftkfck pa iz občine Planin i.
— (Lovsko) V lo*skem reviru gosp. Jooipa D-41eve pri Postojni je minoli teden bil lov. Nekdo je ustrelil lepega srnjaka. Lovec se pa svojegi plena ni vesolil. Ko ga je hotel pobrati, je srnjak, ki je bil le ranjen, vstal in zbežal. Skočil je v Pivko, da jo preplava. Psi BO* plavali za njim. a se je jim v vodi branil. Ker je pa bil obstreljen, ni vode preplaval, temveč ga je voda potegnila v brezdno, kjer Pivka aginjeva v postojinsko jamo. Zginil je lovcu izpred oči in morda bodo <;anamc: čez več tieoč let v kaki jami občudovali ostanke njegove.
— (Odlikovanje) Župan v Št. Juriju ob južni železnici, slovenski skladatelj g. dr. Gustav I pa vi c je dobil v priznanje svojih velikih zaslug naslov cesarskega svetnika.
— (Promocija) Na gra^kem vseučilišči je bil 31. oktobra pionaoviran doktorjem medicine g. I,'>;n Maje iger ie Maribora.
— (Bodoči dež glavar štajerski) Nemški listi štajerski so postali ptecej nervozni, no no čuli, da se bode dež. gUvp.r grof Att«ir>s, čigar pristransko postopanje glede celjske gimnasije ostane Slovencem v živem spominu, moral umakniti s svojega meoia Sloveucecn ustrežo vlada gi.tovo, čs odstrani grofa Attemea, ali če postovi na njegovo mesto zopet grofa \Vuruabrauda, ki j» udaj brez kondicije, bi Slovenci ne h-ii nič na boljš-jra.
— (Državnozborska volitev na Goriškem.) Kandidat grof Attems je umaknil svojo kandidaturo za in a Viil i goriških mest in trgov, tako da se zdaj poganjata zanj samo še dr. Bujatti m dr. Maraui. Pri zadnji dopolnilni volitvi, ko jo bil voljen umrli princ Hoh^ulohe, so Slovenci glasovali za tira. Bu-jattija in najbrž bolo tudi sedaj tako postopali.
— (Pol društvo   rEdinost")  prirtdi v ne deljo, dne 8. novembra, shod v LomVru, na katerem se bode govorilo o osuurji okrajnega glavarstva za trž ško ckolico.
— (Razpisane službe.) Na trorazredni Ijnd-eki soli v Knežakn drugo učno mest) z dohodki III plač. razreda. Pnfiuie do dns 14. novembra ckr. šol"kemu svetu v Posrojiui. — Na dvorazred niči v Čatežu ob Savi drugo učno mesto z letno lačo 450 gld. Proš'je do dne 30 novembra okr. dol. svetu v Krškem.
* (Poroka v cesarski rodbini ) Kakor smo žo poročali, se poroči to dni nadvojvodinia Marija Doroteja, hči nadvojvode Jož'f*. z vojvodo d' OrJeans, sinom grofa de P»ris, kateri ie pretendent na f an-cosko krono. Včeraj se je vr/"la v cesarskem dvorcu Venonoijaolja nadvojvodmje Marije Doroteje, potem je bil slavnostni diner, v ibrunu pa v grajskem gleddišču gledališka predstava, kateri je pri-8C8tovnlo nebroj članov raznih suverennih rodbin in nekaj najvišjih državnih fuokcijonarjev.
* (Potres) Iz Mosta na češkem se poroda, da se je tam v noči od totka na sredo primeril močan potres. Prvi sum-k, kateri jo spremljalo močno podzemsko grouienjo je trajal skoro d -set sekund Ljudje so atralunn bežali iz luš. Drugi sunek je trajal pet sekund. Potres se je čutil daleč po vsi okolici, a naredil je le neznatno škodo.
* (Ponudbena razprava) radi razprodaje materijalnih odpadkov. H d razprodajo ruzmh železnih, pločevinskih. usnjenih iu drugih odpadkov, ki se v teku 1. 1897, 1898, in 1899. nabero v c. in kr. pomorskem n^enalu v Polju, se vrši dne 16 novembra t. 1. ob 4 uri popoludne pri c. in kr. poveljstvu pomorskega arzenala v Pulju ponnd bena razprava. Ponudben* razpis se lahko tudi pogleda v pisarai trgovske in obrtuiške zbornice v Ljubljani
* (Nazori so različni) Znan operni pevec je nedavno tega slišal v neki novo zgrajeni hiši petje. Pevčev tenor je bil tako krasen, da je pevec takoj pohitel v dotičto hitio. N xh -1 je pevca, ko je slikal sobo. Operni pevec je pevajočemu slikarju svetoval, naj popusti slikanje sob in naj se izšola kot pevec, Češ, da lahko postane zuamemt umetnik. „UinetD'k sem zdaj tudi44, odgovoril je sobni slikar. BAli operni umetnik niste", dejal je operni peveo, a slikar ga je krepko zavrnil rekši: .Gospod, jaz som pošten človek. V gledališči pojete zvečer še po deseti uri, a jaz mislim, da nsj pošten človek po dnevi dela, ponoči naj pa spi". In slikal je dalje sobe in hodnike!
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Minka V r a n č i č v Loškem potoku '6 krone, nabrane v veseli dražbi. — Družba „ponočnih krokarjev" v
Iđriji .pri Han i" doloma tuli „pri Pepefu Kosu" in v .kavarni* 6 kron z geslom: „Sai pač dovolj ognjena — Ljubav do doma ni n bena,— Ki strastne ni;
— A neizconib besedij, — Iz de) se javljaj žar strastij !
— G. Karolina O b r s n e I v Divači 4 krone 4 9 vin., katero so darovali v I).vači Postojnčan, Prosečan in št. Pete čan v spomin odhajajočega ženina o slabem vremenu.— Gospodična Ivanka Pri-možiČova 3 kron«, katere ro zložili povodom krstitve najmlajšega Bo.-oi.uika „C rilom" gospodje Antoa, Ferdn in Iva?i Primožič. —Skupaj 16 kron 49 vin. — Ž-veli redoljubni darovalci in darovalke in  njih nasledniki!
Dunaj 5. novembra. Pri včerajšnji de-žolnozborski volitvi na Dunaji in v dolenjeav-strjskih mestih in trgih so krščanski socijalisti sijajno zmagali. Na Dunaji bode v dveh okrajih, v prvfm in v drugem, ožja volitev, v prvem mej šestimi klerikalci, tremi liberalci in tremi Bocijalnimi politiki, v drugem mej dvema kr£5. Bocijalistoma in dvema liberalcema, v vseh drugih okrajih so zmagali kršč. socijalisti. Selio-uererjanci so bili povsod pobiti. Liberalci so ohranili samo tri mandate, nekaj pa jih dobe najbrž še pri ožji volitvi.
Dunaj 5. novembra. Danes se je po običajnem slavnostnem ceromonijelu vršila poroka nadvojvodinje Marije Doroteje z vojvodo d' OrlčaBS.
Kolonija5.novembra, »Kolnische Ztg.44, pišoč o tajni pogodbi mej Nemčijo in Rusijo, pravi, da je Bismarck postopal brezvestno, ko o tej pogodbi merodajni h ftktorjev avstrijskih ni obvestil, ker je posta\il Avstrijo v nevarnost, da bi bila začela vojno z Rusijo, česar bi gotovo ne bila storila, da je vedela za tajno pogodbo.
Berolin Tj. novembra. »Reichsanzelger11 Izjavlja oficijozno, da so za pogajanja mej Nemčijo iu Rusijo glede t*jne pogodbe vedeli samo Bismarck, nemški drž. tajnik unanjih zadev in ruski poslanik Suvalov, vsi drugi, tudi višji faktorji, so zanje izvedeli, ko so bila že doguaua.
Narodno-gospuddrsKe stvari.
— Trgovska in   obrtniška  zbornica v Ljubljani,   ii '-.i,.-    Zbornu-ui taiuik se je v ,in hIu tega   o uisa i brnu  na ces kr.  okrajni glavarotvi Kamnik in Kranj, đa poia.ucniio i njima izvrši naročilo. V dotičnih dfipiaih j<> ta povd.trjal, da bi se potrebovalo mnogo ta^a,  če bi se dogovarjalo z v-ako krajevno občino posebej, Zategadelj se je po j redidočein  posvetovanju z nekaterimi  občinami in tovarnarji stavil zadeven jjrridl.ig na o men j* ni c. kr. okrajni t,laVf.rstvi.   Pri t^h *hod h bi b lo urediti vpiMauj," fJcJe Hir škov   a elamnopletatake tečaje, njihao racsvetljavo,  kurjavo m snažtnjo in pri nekaterih  krajiti tndi  .a atoioanje  ia alamopletar-sktga učitelj..   Poleg teg a bi so tudi latiko v obče ra^motrivalo vprašanje,  kako pospešiti pridelovanje slame za  pletenje.   O vsebini  zgornjega deželno vl.tdnega liopisi bo se obvestili tudi tovarnarji slamnikov.   C. kr. okrajni  glavarstvi K«muik in Kranj fcia v svojih dopiiib z dne  2G  avgusta, oziroma 3   septembra 18ii6. izjavili, da se str<njati s pr- d logom zborničnega tajnika.  V led tega je zbornični tajuik naznanil c. kr. okrajuemu glavarstvu v Kam-o kn, da se je vtu-m udehžeoim ob.inau^ poelal dopis, s katerim ae je  naznanilo, da  je v »s  c   kr. mini .st» rstvo za uk iu hogot'aatje z ukvoin z dne 4 avgusta t  1  Št. 8"-.il odredilo, da je z dop'su c. kr. deželne vlade z dne 13. avgusta 1896, št. 12.396 zaznamovanih krajih ob jfai-nakh  m . unLh mesecih osnovati štiri  do šeet  tednov trajajo«'«- učna tečaje za slamopletarstvo. Dalje se je naznanilo, da so se v posvetovanje  radi ettoikovnega vprašanja povab la z^stopBfva obč n:   1.  v  Domžale občine Domžale,  Dob, Jarše,   Dragom->lj,   ibau, Podrečje, 1). p-ilja vas, Homec,  Brezovica,  T^rzinj, K •Ah a in Radomlje;   2. v Lukovico občine Prevoje, Krtina, j Lukovica, Zato polje, Češujice. Rafjlče in II >va ; 3. v Kamnik občine K<«rxo.ik( Podgorje, Zgornji Tuhinj, Tunjice, Stranje, Mekine,  baiarca   in Volčji potok; 4  v Dolako občine Dolsko in Dol; 5. v M o ravče občine Moravče, Drfija, Velika v. h, Spodnje K- hozs,   Peče  in  Brezovica;  6   v Bfengei občine Mengeš, Loki, Moste in SubadoSe. Slu dni dnnvi bo se določili hI .!«-.«i : m) za Domžsle 14 september ob 9  uri dop.;   b) za Lukovico 14   sept.  cb 2. uri pop ; c. ta Mi.noi" 15  sept. ob 9 uri dop.; d) za Kamnik 17 aoptemb a ob 2. uri pop ; () za Dolsko 24 sept. ob 10  uri dop.   Občina Brezovica se je obvestila, da ee p< svetovanj  bhko udeleži v Domžalah ali pa v Moravč.h, kakor ji bolje hodi. lito se je naznanilo c. kr. okrajnemu glavarstvu Kranj glede tmoda v Gerkljab, h kateremu so se za 16 aept 1896   ob   polu  3.  tiri  povabil** BSltopscVa občio Cerklje, Liho viče in Z'l g. (Daljo prih.J
Za, *sliit>otiie -
boleh a ve vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
železuato vino lekarjaPiccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta), 2 (8202—1)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol litorskih steklenic 4 gld. 50 kr.
75.000 kron je glavni dobitek velike ino-mostske 5 0-krajcarske loterijo, ki se izplača samo z 20° o odtegljajem v gotovini. Svoje Čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že «ine 7. novembra.
Iz uradnega lista.
IkvrAllne mil fkickatlvnc draibe: Janeza Čornivca posestvo v Utikn, cenjeno 2128 gld. 50 kr., dne 7. novembra in 11. decembra v Kamniku.
Jako) i n D erg lina posestvo v Lanišah, cenjeno 5S05 gld., dne 7. novembra in 12. decembra v Ljubljani.
Barbaro Kopač pose-tvo v Ljubljani, cenjeno 14.000 gld , dne 9. novembra in 14. decembra v Ljubljani.
Franceta Kalana zemljišče v Zabreznioi, (preloženo) dne 10. novembra in 11. decembra v Radovljici.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. oktobra: Marija Zaje, goatilničarjeva žena, 54 let, Poljanska cesta 6t. 15, splošna vodenica.
V hiralnici:
Dne 31. oktobra: Marija Robas, kajžarjeva vdova, 47 let, jetika in starostna bebost.
Meteorologično poročilo.
November,	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Neho	Mo krina * mm. v 2i urab
4	9. zvečer	742 5	7-4	sr, svzh.	oblačno	
5 a	7. zjutraj 2. popoL	745 5 74t)4	50 68	sr. jvzh. p. m. svzh.	oblačno oblačno	o-o
malom
Srednja včerajšnja temperatura 63n, za 10° pod aor-
IDuLi^sa-jslca, borza
dne 5. novembra 1896,
	101	gld	25 kr
Skupni državni dolg v srebru    .   . .	, 101		25 ,
avstrijska zlata renta......	, 122	|	50
		9	20 ,
Ogeraka zlata reuta 4 .,....	. 121	rt	80 ,
Ogerska kronska renta 4"/,	i»9	*	25 j.
Avstro-ogerske bančne delnice	. 938	t	—
	S67		25 [
	. 119	fi	70 ,
Merniki drž. bankovci f.a 100 Mark	. M		72« t ,
			74
80 frankov........	9		52
Italijanski bankovci .......		■	45
C. kr. cekini..........			68 .
+
Sorodnikom, prijateljem in znancem oznanjava pretužno vest, da nama je predraga žena, oziromH prezUta mamica, gnana ,H212,
Franja Poklukar
učiteljeva soproga
v 88, letn svoje starosti, danes 4. t. m. ob 10. uri zjutraj, previđena s svctotajhtvi umrla.
Pogreb preljube/.njive rajnee bode v petek ♦J. t. m. ob i>. uri dopolndne.
Najblažjc blagi blažiteljici najblaijo blaginj-sko blaginjo preblaženo blažečo hfaltltOltl 1
V Ribnici, dn*'s 1. novembra Ih9r>,
Mihael Poklukar        Ciril Poklukar
učitelj, soprog. sin.
Učenec
vzprejme se takoj v večjo trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe vzprejema iz prijaznosti uprav-ništvo ^Slovenskega Naroda". (3210—1)
Prodajalnica
s kletjo, magacinom in stanovanjem
v I.lliji. blizu cerkve, na lepem krajn, ti« «la 1. jami-vnrjn 1H07 t nnjeui. V tej prodajalnici se prodaja mešano blago z najboljšim uspehom od leta 1868. — Več pove hišni lastnik v Litiji St 53. (3181—3)
Praktikant
Ne t uit o | v#pp«>|nie (3186—3)
pri poštnem uradu v Grosupljem.
V vogelni hiši na Tržaški cesti (Vrtača)
se odda za februvarijski selilnl obrok
s tremi sobami. — Takoj se pa odda v novi hiši ravno tam v tretjem nadstropju (3190—2)
stanovanje s štirimi sobami.
Več se izve pri Filipu Supan6ič-u na Rimski cesti. Daje se v najem dobro obiskana
gostilna
z mesnico in špecerijsko prodajalnico.
Več se izve pri II. Kreft-■■ v Karlovem
na Ilnatskem. (3206—1)
Pod stroj* o jainščfiio
z  mnogimi  spričevali   iu  pohvalnimi   pismi  potrjene kot
kmetijske stroje
Mlikuiorrziilce, nilntllufce ild.9 kakor tudi nnjboljie
šivalne stroje
(M ro<ll»Jiif>, kroju*«',  Aivllje nedosegljive v tr-
pežnoati in deb.viti zmožnosti in nizki ceni se naročuje jedino :
Florijanske ulice št. 24 v Ljubljani.
aMJ~~ •■■i solidno, točno postrežbo in dobrost Birojev se [«>>-potnoiua jamči. ~W (3182—2)
Svetovnoznana kot najstarejša in največja
tovarna za rolete in žaluzije
premične zastore in varnostne stene
je
Maxa Vet ter le ixi-a
v llrotovl iiu €7e£lcem. Največja izber platnenih in lesenih rolet, ža-lnzij in zastorov v različni okusni izdelavi.
fftV Nuj nižje eeae zugoto?! jene.
Opozarjamo p. n. hišne posestnike na svoje, za celo stavbe posebno nizke skupne proračune, kateri bo ne morejo dosoči ne pri stavbinskih mojstrih, niti pri drugih tukajšnjih ali potujočih agentih družili tovarn. Ilustrovaui ceniki in proračuni, kakor vsa druga pojasnila brezplačno pri zastopništva (3183— 2)
Florijanske ulice št. 24 v Ljubljani.
flV Pri sedanji li narodHli nt m|»oiiiI»<I ilovu IJuJeino vkljub ntikliu veuHin ie lo—ln>°/0. ^|
Poslano v pojasnilo.
Ker je začetkom letošnjega poletja nafa tovarn, za roletne ln žaluzlje v Hrotovakeui na Oeikem
popolnoma pogoivla, nam ni bilo mogoče nekatera tukajšnja naročila pravočasno vposlati. Vkljub tema pa danes, navzlio neresničnim izjavam potujočih agentov in drugih obreko-valnib jezikov, z veseljem priobčimo vest, da smo vslcd nove zgradbe in povečanja svoje tovarne in razširjanja prometa, v ugodnem položaju, izvršiti vsako naročilo v jako kratkem času. Zamoremo torej s polno pravico javiti, da nas vsled sedanjega povečanja tovarne ne more doseči nobeden naših konkurentov ter da moremo najnovejše izdelke ponuditi po nizki ceni. Dajemo toraj za najlepše iu trpežna izdelke, solidno in pošteno postrežbo popolno jamstvo ter prosimo no poslušati obrekovalcev.
Za roletne ali žaluzijo itd. uljudno prosimo naj so p. n. občinstvo blagovoli obrniti naravnost do našaga jedi nega glavnega zastopnika gospod« Andr. HallekarJR, Florjanske ulice it. 24, v IJubijani tor jamčimo tudi za njego\o poštenost. Isto tam se dobe na zahtevo brezplačno bogato ilus tro vani oenlkl, proračuni o skupnih Stroških, kakor tudi vsa potrebna pojasnila.
Usojamo se opozarjati p. n. hišno posestnike pri novih zgradbah in prezidanjih na Bvoje, za cele stavbe posebno nizko stavljene cene, katere so ne dosežejo pri stav-binskih mojstrih niti pri agentih drugih tovarn. 0 tam so lahko vsak Bara prepriča, ako povsod proračun /i to zti-hteva, ter potem najboljše in najcenejše lahko uvoli ter sc vsake neprilike obvaruje. (3163—8)
Priporočajoč se k nadaljnim mnogobrojnim naročilom z velespoštovanjem
Žitovsko-Hrotovska tovarna za žaluzijo in roleto Maksa Vetterleina, Hrotov (Češko).
Spretnega in zanesljivega
solicitatorja
takoj vzprejmem.
Advokat dr. A. Suyer
(4198—9) v Ljubljani.
Potrtega srca javljajo podpisani v svojem in tvojih sorodnikov  imenu  tužno  vest,   da je  Bog po svojem nezapopadljivem sklepu poklical na boljši svet visokorodno
gospo
Jeanetto Recher
roj.
po vzprejemu tolažil svete vere v sredo dne 4. novembra po daUlem trpljenju.
Pogreb bode V petek dno t) novembra  iMi>n oli 4. uri popoludne il Ime žalosti, Rimska cesta st. 2. Kajnca se priporoča blagemu spominu. Slovesna črna   masa  hode v torek dne   10. novembra 18960b IO. uri dopolndne v kupni cerkvi frančiškanski.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1896.
Viktor Recher, sin — Jenny Recher, hči. — Fani Reoher. s i na h a. — Pavel Zeschko, c. in kr. nadporoČ-nik v V. ulanskein polku. — Erna Zeschko roj. Recher, Elza Recher, Štefanija Recher, Simona Recher,
unukinje. (U211)
Št. 33.5*23.
(320'.
One 12 <let'eiail»ra leto** oddala sa bodo pri magistralu meftfn« ct'Nitr Fran JoMipove j u l»i (ej 11«" ust utiot•% na v-t njeno mestnin revežem, ki ne dobivajo redne podporo ?z ubožne^a zaklada.
Prošnja za podelitev teh ustanov, kriti rdi j« «| ♦ in sicer A\'t-
po '-J^> u«l«*Ht-t pa po 1£0 vložiti je «1«» I. 111. pri magi-
strat m-m vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne Q. novtmbra 189G.
Ivan Werner
izdelovatelj gias&virov iz Gradca Je <Io*<>l v lijiililjunaa i 11 \x|ircj<kinn (tudi na d> želo) ^
naročila za ubiranje glasovirov 5
za popru % IJuiiJr. kak r tudi za iiiakiip ^lilMf»v ir<»\ in ^ litliinonij«'v ali za ah mr m l»o m ^Iuno% lil. J,
Več se iz*6  pri upravništvu   „Slovenskoga Naroda",  kjer se k/ v7prejemajo naročila. (32-3 — 1)
Velika S0~krajcarska
Pojutrišnjem
loterija a cfaomasfa. I   žrebanje!
(«057-19)
f^liivni il«»t»Hel4
S75.0001 v gotovem
e 20°/0 odbitka.
Nrerkc po 50 kr. priporoča J. C Maver, banka v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Laatnina in tisk „Narodno Tiskarne".
115554
74