Itovilka 119.
f^r IZHAJA VSA^I DAH "3H5
•S nedsljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
PaMOBične Številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) » Mnogih tobakarnah v Trstu in okoKri, Ljubljani. Gorici, Kranju, £t. Petru, čie^ani. Nabrežini, Hv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni.. Dorntergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poHlasico. ogtese der-arr.ih zavodov H 20 st. tvm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vjaka na-•la'.jna vrats K 2. Mati oglasi po S Btot. beseda, tajm&Dj p« atot. — Oglase sprejema „In§eratni oddelek uprave 3dinoati". — Plačuje s«e izključno le upravi Edinosti'4.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč J
NASOČmA ZSTAŠA
za vse ieto 24 K, pol leta 12 JC. 3 mesece f> K — t' na očbe brrz doposlane naročnino, se upravn ne ozu.»
isioaiis ia uttiisko Male ,E4iii.Jt!*s!£&3:poletna KV20.pilita • • o Vai dopisi nai ae poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovso
pismu se ne sprejemajo iu rokopisi se rv.* iračaj«. Naročnino, cgls^e in reklamacijo je poli'jati n.i uprava 1M-UREDNIŠTVO: nI. «:ioi <1© Galatti IS O'aruđui t ■ Izdajate j iu odgovorni u/ednik ŠTEFAN GODINA. Lasteč konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna tonsorc- > lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 13.
—— Po§£no-lir;iiiUni£nl r*£:in §t. SJ1-B52. -
-	Talofcn Stav, 1157 —--
. Narodna delavska organizacija1
priredi v proslavo
1. majmka
ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani Narodnega doma*' v Trstu
slavnostni shod
ii.
Popoludne ob H. uri v vseli prostorih Narod. doma" pri sv. Ivanu
velika ljudska veselica
s petjem, g;odbo. plesom in prosto zabavo.
Pevske točke proizvaja iz posebne prijaznosti popolen zbor slov. „Čitalnice" pri sv. Jakobu. — Koncertne godbene komade in sviranje pri plesu preskrbi
si. fv. Ivanska godba na pihala. Vstopnina k veselici prosta ; k plesu za gg. 60 stot., za dame 40 stot.
Slovenski delavci!
Praznujte ta delavski praznik vsi ! To naj bo naš dan, naš praznik !
ODBOR
BRZOJAVNE VESTI.
Občinske volitve v Piranu.
PIRAN 28. Danes, zadnji dan, občinskih volitev za III. volilni razred piranske občine, je imela, v kolikor je znano do 9. ure zvečer, ki ščansko-soci^alua lista 743 in liberalno-socijalistična lista 729 glasov. Demonstracije na dunajski politehniki.
DUNAJ 28. Danes so se na politehniki ponovile demonstracije proti prof. Engliio-derju in njegovim asistentom. Na shodu di-i&kov-tebnikov je bilo sklenjeno, da se ima glede klasiiikacije iu postopanja z dijaki od strani asistentov predložiti rektorju resolucijo. Mnogi dijaki ao žvižgali in razsajali v dvorani profesorja Englanderja, ki je imel tačas izpite.
Novi tajni svetniki.
DUNAJ 2<S. Cesar je predpoludne zaprisegel sledeče nove tajne svetnike: sekcij skega načelnika v ministerstvu za deželno hrambo FZM Tirol ia, fregatnega kapitana grofa Aleksandra Kielmansegga, člena gospodske zbornice Roberta Altb&nua, sekcij skega načelnika v trgovinskem ministerstvu dr. Rr.jsler-ja, državnega tajnika v ogrskem finančnem ministerstvu dr. Popovicsa, škofa v St. Hipolitu dr. Rosslerja, posvečenega škofa dr. Marschalla, generala K*dnocky-ja in vladiko Lukijana Bogdanovića. Po prisegi ao bili novi tajni svetniki v sprejeti v avdijenco. Rauch odpotoval v Budimpešto.
DUNAJ 28. Baron Rauch je danes odpotoval v Budimpešto. Dasi sam zatrjuje, da je njegov položaj neomajen, se vendar
PODLISTEK.	65
KAZAKI.
Kavkaška povest. — Grof LEV N TOLSTOJ.
Oleninu se je zdelo, da gleda lepa glava Marjanke vedno še iz hleva: a ni se ozrl nanjo. Ko je skočil s konja, se je zateknil s puško za stopnice, naredil nerodno kretnjo in se prestrašeno ozrl na hlev, kjer pa ni bilo videti nikogar, ampak je donelo le enakomerno šumenje molzenja.
Šel je v hišo, prišel čez nekaj časa zopet vun na stopnice in se usedel s knjigo in pipo pri čaši čaja tja, kamor še niso segali poševni žarki jutranjega solnca. Do obeda ni bil ta dan namenjen nikamor in je nameraval pisati že davno odlagana pisma: a bilo mu je bogvezakaj žal zapustiti svoj prostorček na stopnicah, in kakor v ječo, ga ni veselilo iti v hišo.
Gospodinja je kurila peč, hči je odgnala živino in, ko se je vrnila, je začela pobirati kravjeke in jih zlagati ob plotu. Olenin je čital, a razumel ni ničesar tega, kar je bilo napisano v odprti knjigi pred
splošno govori,, da bo primoran v najkrajšem času odstopiti.
Dr. Škarda deželni maršal češki ?
DUNAJ 28. Govori se, da bo češkim deželnim maršalom imenovan načelnik izvr-ševalnega odbora mladcčeške stranke dr. Skarda.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 28. Predsednik knez \fmdisch-giiitz je otvoril sejo cb 3. uri 30 minut. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je dvorni svetnik Ludvig predlagal, naj se njegov predlog tičoč se spopolnjenja zdravstva stavi za prvo čitanje na dnevni red prihodnje seje. Predlog je bil vsprejet.
Nato je bila prečitana interpelacija grofa Thuna glede tlere \Vahrraund, nakar je zbornica prešla na dnevni red. Na predlog predsednika je bil zakon glede ministerstva za javna dela izročen specijalni komisiji, obstoječi iz 15 členov. — Ko so bile izvoljene komisije, je bila seja zaključena. Prihodnja seja se objavi pismenim potom.
Imenovanje gaJiškega namestnika.
DUNAJ 28. „Korresp. biro* je zvedel, da objavi jutršnja „Wiener Zeitung" imenovanje vseučiliščnega profesorja tajnega svet nika dr. Mihaela Bobrzvnskega namestnikom in tajnega svetnika grofa Stanislava Badeni ja deželnim maršalom gališkim.
Ogrska vlada zgradi 4000 delavskih hiš v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 28. „Pesti Hirlap*' javlja* da je ministerski predsednik sporočil županu Barczy ju, da namerava vlada zgraditi v prestolnici 4000 delavskih hiš. Mestni za-stop je izjavil, da stavi v dobi 40 ali 50 let vladi potrebna zemljišča na razpolago ped pogojem, da si pridrži lastninsko pravico.
gg Angleška kraljeva dvojica v Kristijaniji.
STOKHOLM 28. Sinoči sta angleški kralj in kraijica s princesinjo Valeško odpotovala v Kristijanijo, poelovivši se prisrčno od kraljeve rodbine. Na kolodvoru so bili pri odhodu navzoči ministri iu načelniki oblastnii, zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
KRISTIJ ANI J A 28. Kralj in kraljica angleška sta danes popoludne prispela semkaj.
Samomor dveh Tržačanov na Reki.
REKA 28. Ivan Loinscek in njegova soproga, ki sta prišla iz Trsta in se nastanila v hoielu ..Sušak", sta si vzela življenje i tem, da sta v sobi odprla plin in se tako zadušila.
Eksplozija bombe v Poznanju.
BEROLIN 28. „Lokal Anzeiger" poroča iz Poznanja: V nedeljo po noči je prec „Hotelom de France*', kjer so imeli Poljaki zabaven večer, eksplodirala bomba. Razdejana so bila ena vrata in eno okno, neka gospa je bila lahko ranjena, dva pasanta sta bila vržena na tla in sta bila tudi lahko ranjena.
Boj med klerikalci in protiklerikalci.
ALIKANTE 28. O Torrevieji je prišlo med klerikalci in protiklerikalci do spopada. Oddano je bilo 20 strelov. Dve osebi sta bili ranjeni. Na lice mesta se je podal guverner pokrajine.
Kazenska razprava pred tatovi.
SEGEDIN 28. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila kazenska razprava proti dvem tatovom, ki ju je neki pastir videl, ko sta ob obrežju Tise skrila 1400 kroa, katere sta bila ukradla.
Med razpravo je predsednik opazil, da ]*e v»e občinstvo v sodni dvorani obstojalo iz tatov „raznih kategorij". O tem je obvestil
njim. Neprestano je obračal od nje oči in gledal krepko, mlado žensko, ki se je kre tala pred njim. In naj je stopila ta ženska v vlažno jutranjo senco, padajočo od hiše. naj je šla na sredo dvorišča, obsijanega od radostnega mladega solnčnega svita, in vsa njena vitka postava v svetlem oblačilu blestela na soincu in metala črno senco — vedno se je bal le eno, da bi mu odšla katera njenih kretenj. Radostilo ga je videti, kako svobodno in graciozno se je pripogibalo njeno telo, kako se je rožnata srajca, ki je bila vsa njena odeja, ulegala na prsih in dol po vitkih nogah ; kako je vzravnavala svoje telo in so se pod napeto srajco razločno črtale dihajoče prsi; kako so ozke noge, obute v rdeče stare čevlje, stopale na zemljo, ne da bi premenile obliko ; kako so krepke roke v zavihanih rokavih, napenjajoč vse mišice, ko jezno metale z lopato, in kako so globoke, črne oči pogledovale včasih nanj. Četudi so fine obrvi izgledale mračno, vendar se je izražala v očeh zadovoljnost in zavest svoje lepote.
„No, Olenin, ali ste že davno vstali ?* je zaklical Bjelecki, ki je v kavkaski oficirski surki stopil na dvorišče in prihajal k Oleninu.
„A, Bjelecki!" je odvrnil Olenin in
policijo, ki je odposlala več svojih agentov. Ti so z iiedH vse izhode sodiščnega poslopja in po razpravi &o aretirali vse občin-t vo, ki je prišlo iz sodue dvorane.
Jadrenica se potopila.
HAMBURG 28. Nemška jadrenica ,.Aana Maria", nakteana z žveplom, ki jp bila na potu iz Aarhusa r.a Sverisko, se je v viharju potopila. Utonilo je tudi vse moštvo. Ciklon.
FRANKOBROD o. M. 28. Iz Hankaua brzojavljaio, da je napravil ciklon na Kitajskem veliko škodo. Razdejano je bilo mnogo mostov in potopilo se je tudi več ladij. Tudi na poslopjih je napravil ciklon ogromno škode.
Aretovan trgovec z orožjem.
SOFIJA 28. Policija je n<?šla pri tukajšnjem trgovcu z orožjem Tufekčevu 13.500 rubijev v bankovcih po 500 in 100 iubl;ev. Ta svota prihaja, kakor je dokazala preiskava, od tatvine v t-lliški banki. Tufekčev je piiznal. da je prejel denar od armeaskih resolucij onarcev, katerim je prodil za 20,000 rublje v bomb in eksplozivnih predmetov. Pismo Roosevelta kongresu.
NVASHINGTON 28. Predsednik Roose-velt je poslal kongresu vnovič pismo, v katerem sili, naj se poveča oblast zvezne vlade ter ob enem nasvetuje provizoričr.e financi-jelne odredbe za slučaj krize.
Drugi del pisma se bavi z odnošajem med kapitalom in delom. Predsednik obsoja demagoge, ki napovedujejo boj bogastvu, toda najostreje obsoja one milijardarje, katerim je sin id»jot, a hči inozemska princesinja, in ki mislijo, da jim obstoji vaa čast v neuku3-nem razkošju, a svrha njihovega življenja da je pridobivanja moči, da jo potem na najgorji način zlorabljajo.
Balkanska politika Srbije.
iOd našega beligrajskega dopisnika.)
Gonja arstrijsko-uemakega in madjar-skega časopisja proti Srbiji dovela me je do razmišljevanja o smeri srbske balkanske politike. Kakor vsaka druga država, tako skrbi seveda tudi srbska oticijelna politika, da ščiti in neguje svoje interese tudi izven mej srbske države.
Kakor iucajo vse države s^oje dispozi-cijske fonde, tako ga ima tudi Srbija in ta srbski dispozicijaki fond iznaša, ako se ne motim, en milijon dinarjev.
Znano je vsakemu človeku, ki ae količkaj intenzivneje bavi s politiko, da se ravno iz dispozicijskih fondov davajo subvencije domačim in inozemskim časopisom, da v notranjosti branijo vladino politiko, v inozemstvu pa podpirajo interese dotične države in povzdigujejo njen ugled.
Kamo sreče torej, da bi se srbski dis-pozicijski fond pametno upotreboval! Zanimivo je za nas Jugoslovane, da si ogledamo nekoliko od blizu, kam se iztekajo žulji srbskega naroda in je-li bo on imel kako korist od velikih žrtev, ki iih doprinaša v obliki dispozicij skega fonda.
Nobena vlada ni dolžna sicer polagati računa o tem, kako uporablja di9pozicijski fond iu vsled tega ni možno imeti o teh iz datkih točnih podatkov ; po raznih znakih in pojavih pa se daia vendar približno sklepati, ? kake namene Be porabljajo vladam poverjene svote.
Hrvatako-srbska koalicijska politika je gotovo najbolj raz-
j v e s e 1 j i v a pojava v jugo i s ki politiki in nc precen'ji *e hrvatiki in srbski narod. Gotovo ■ njate, kako so si;-;vet bski li-^ti
so
o h d -Iževa1 i koaliciionaše, Belegagrada. Posebno tel*u te DOiitike. uredniku Lista" Supilu. Ne vem, za svo.o
s I o v a n -keri-sti za S'i epomi-svoječ ;sno da so plačeni iz to očitali vstvari-reškega „Novega da-li bi bil gosp.
mu prožil roko. „Kaj Vas je pripeljalo tako zgodaj ?"
„Kaj naj počnem! Spodili so me. Pri meni je drevi ples. Marjana, saj prideš tudi ti k Ustjenki ?" se je obrnil k deklici.
Olenin se je začudil, kako je smel Bjelecki tako prosto obgovoriti to žensko. Xo Marjanka je. kakor da ni slišala, povesila glavo, vrgla lopato na ramo in odšla s svojim brhkim, moškim korakom k shrambi.
..Sramuje se, sladko dete, sramuje se \ u je zaklical za njo Bjelecki. ..Pred Vami se sramuje !*' in veselo se smeje je stekel na stopnice.
„Kakšen ples je pri Vas? Kdo Vas je spodil
„Pri Ustjenki, hčeri mojega gospodarja, je ples. Tudi Vi ste povabljeni. Ples, to pomeni pogače in sestanek deklet,"
„A midva, kaj bova delala tam Bjelecki se je zvito nasmehnil, porne-žiknil in pokazal z glavo na shrambo, v kateri je bila izginila Marjanka.
Olenin jo skomizgnil z rameni in zardel.
(Dalje.)
. Supilo za svo;o politiko vsprejel iz Belega-I grada kako dei:at'»o podporo, ako bi se mu j bila ponudita ? ! Prepričan sem pa. da ne bi | bila taka podpora nič sramotnega, ker bi j bila le nagrada za koristno narodno ! d e l o, ne pa Judežev denar za izdajstvo. No. j bodite pa prepričani, da srbska vlada ni : izdala za politiko hrvatsko-srbske koalicije niti počene pare!! Najbolji dokaz ^ato je v dejstvu, da srbska vlada niti sedaj, 'ko so o važnosti hrvatsko-srbske sloge ži jako dobro prepričani v Pešti in na Dunaju, ne ve ceniti te politike in stoji na strani izdajalske politike srbske radikalne stranke v Banovini, podpira torej — četudi le moralno — politiko, ki je v diametralnem nasprotju h koristjo srbikega naroda in dosledno tudi Srbije same.
Ravno tako 3lepa, kakor z oziiom na politiko v Banovini, je Srbija tudi glede politike v Bosni-Hercegovini. Smešne in fanta* i stične so seveda vse one obdolžitve, s katerimi obsipljejo Srbijo nemški in madjarski listi, a fakt je, da oticijelna Srbija (čeravno 8 smešno majhnimi sredstvi in skoraj izključno I moralno) podpira srbsko šovinistično propa-'gando v Srbiji. O tem je avstro-ogrska vlada jjako dobro poučena in ve dobro, da prihaja ta srbska akcija le njej (Avstro - ogrski) na korist, kar najbolje dokazuje postopanje ministra Buriana. ki podpira to ' akcijo.
Da je avstro-ogrska vlada dala po svojem časopisju to stvar tako grozno napihniti, j temu je vzrok dejstvo, dajo hočevpo-rabiti (kakor ste ža omenili v ,.Edinosti") kakor orožje v boju proti hrvat-|sko-srbski koaliciji in bržkone tudi za pripravljanje terena za aneksijo.
Ako bi srbska oficijelna politika umevala ; svojo nalogo v sedanjih usodepolnih časih, ; podpirala bi v Bosni Hercegovini politiko, ki i bi bila slična pelitiki hrvatsko-srbske koalicije v B novini in ki bi skušala tudi Hrvate v okupiranih deželah sprijazuiti z mislijo ! aneksije k Srbiji, kar hi po mojem mnenju j ne bilo posebno težko, ker, kakor so se v j najnovejšem času banovinski Srbi sprijaznili • z idejo hrvatske države in so pravice te dr-Ižave — kakor je hrvatski posl. dr. Božo ; Vinkovie odkrito priznal na svojem volilnem shodu v Požegi — v Pišti še odločnejše in . navdušenejš« branili, nego Hrvatje sami. Tako bi se tudi bosansko hercegovinski Hrvatje : prav nič ne plašili postati državljani bratske, lali v resnici bratske Srbije, katera ne bi smela niti v sanjah miditi na to, da bi ;iim kratila pravico hrvatskega imena, k&to-1 liske vere in latinice, kar predstavlja vse i razlike med obema deloma istpga naroda.
Ravno tako kriva, kakir na zapadu, je : isrbska oticijelna politika na vshodu.
Kje so časi, ko se je ob nastopu Wade kralja Petra, oril po Bolgariji klic: „Živio ■kralj Petar!"?!!
Ta klic, ki *e je spontanno izvil iz pr&ij navdušenih Bolgarov ob času, ko je I bolgarski narod pričakoval, da Srbija pod ; novo dinastijo inaugurira pravo jugoslovansko ! in ne velikosrbako politiko, in pa namerovana i carinska unija med Bolgarijo in Srbijo: ta j klic in ta namera izpodbijata popolnoma vse : sedanje srbske trditve, da Bolgari nimajo smisla za jugoslovansko solidarnost ter da ni možno niti govoriti o srbsko-bolgarski slogi!
Ni moj namen, da bi preiskovali, da li so Srbi ali Bolgari krivi na tem, da je tako lepo započeto sporazumljenje med tema bratskima narodoma pomoriia mrzla slana separatističnega šovinizma; maiveč, z ozirom na to, da se ba?im danes le se srbsko politiko, ogledati si hnćem le, ds-li je srbska oficijelna politika z ozirom na Bolgare koristna Srbiji in Srbstvu ?!
Podpira li srbska oticijelna politika propagando za srbsko-bolgar-ko sporazumijenje ? Ne ! Mar*eč podpira z vsemi svo;imi močmi in skoraj z vsem dispozicijskim fondom srbsko protibolgarsko propagando v Makedoniji in doprinaša s tem svojim postopanjem, kolikor jej je le možno, k netenju smitno-sovražne medsebojne mržnje med Srbi in Bolgari.
Ravno pred par dnevi je prenehal v Sredcu izhajati bolgar ki dnevnik „Den'\ ki je (gksom tukajšnjih srbskih Ihto*1) prvi začel propagirati idejo srbsko-bolgarskega spora-zumrjenja, a prenehal je izhajati radi neugodnih fiaancijainih razmer. Ob njegovi smrti se človeku nehote usiijuje vprašanje : ah res ni bilo možno iz srbskega dispozicij skega fonda,
Stran II
»EDINOSTc štv. 119
V Trstn. dne 29. aprila 1908
iz katerega zajemljejo celo nekateri nemški listi, žrtvovati nekoliko za vzdrževanje omenjenega, jugoslovanstvu koristnega lista?!
Ne, sedanja velikos bska oficijelna politika nima smisla za take stkati, marveč trosi vse svoje siie v nezavestnem netenju sovraž-tva proti Hrvatom in Bolgarcm.
Vsled tega nimamo mi Slovenci nikakega razloga, da bi se ogrevali za sedanjo oficijelno balkansko politiko Srbije, marveč je naša dolžnost, da opozarjamo Srbe, da pot. po kateri hodijo sedaj, ne vodi do za-željenih boljših časov vsega ju-goslovanstva.
Srbi ne smejo pozabiti, da le kakor Jugoslovane čaka njih v bodočnosti glavna uloga! Kakor ekskluzivni Srbi pa bi morali OBtati vedno tako šibki in brez-vpljivni, kakor so sedaj.
Politična situacija.
Še malo dni in odpro se zopet dnevi parlamanta in z vstopivšimi poslanci vstopi v zbornico in pride tam do izbruha vse ono ne mirno gibanje na političnem polju, ki je po sledica dogodkov tekom velikonočnih počitnic. Državni zbor, ki se je začetkoma imel sestati še le 30 aprila, bo zasedal že od 28. aprila, ker važna pereča vprašanja ia dogodki zad njih dni zahtevajo, da se poslanci poprej posvetujejo med seboj in vlado.
Atentat na grofa Potockega v Lvovu je globoko vznemiril poljsko in malorusko jav nost, ker s tem krvavim dogodkom je bila dokumentirana nevzdržljivost dosedanjih razmer med obema siovanekima plemenoma v Galiciji : Poljaki in Malorusi. To razmerje pa ni le izključna notranja stvar Galicije, marveč prekoračajo njega posledice deželne meje in tangirajo direktno tudi parlament. Tako se sedaj h kompliciranim češkc-nemškim ^vpraša-njem pridružuje še novo dosedaj premalo uva-ževano vprašanje poljsko malorusko, ki bržkone opozori tudi na nič manje jrtežko vprašanje maloru9ko-romunako-nemško v Bukovini, ki je bilo dosedaj tudi podcenjevano.
Radikalni elementi med Malorusi so oja-čeni ravno s tem, tako da si tudi oni — ob znani vznetljiv .sti slovanskega ljudstva sploh — začasno prisvojijo vodstvo maloruske stvari v dunajskem parlamentu. Dosedanji predsednik maloruskega kluba, poslanec Romanczuk, ki ni bil na glasu kakor preradikalen, bo zamenjan s poslancem Ceglinskim. Razmerje med Polaki in Malorusi se s tem le poostri, go tovo ne v prid skupne slovanske stvari.
K težkočam, nastalim vsled dogodkov v Galiciji, pridružuje se velikonočni piruh češko-agrarnega „Venkova" o pretveznem tajnem paktu med Čehi in Nemci. Piruh, ki je bil gotovo brez potrebe, in je postal kamen iz-podtike, ki je spravil poedine češke stranke eno proti drugi. Latentna kriza »Narodnega kluba", v katerem sedijo vzajemno napadajoče se češke stranke, in kriza ministra Praška, postane labko akutna : potem bi pa postala akutna tudi kriza vse parlamentarne večine in ministerstva.
Uvažujemo-li razburjenost čeških krogov radi preprečenih slovanskih jubilejnih predstav na Duaaju in proti nemškemu ministru Pesch-ka, ki je preveč Nemec, da bi mogel biti dober miniiter ; ako uvažujerao nadalje ner-voziteto na češki in nemški strani na C škem radi raznih jezikovnih dogodkov v justični upravi — potem se mora reči, da so šan3e za mirno reševanje najbolj akutnega vprašanja, h kateremu ima pristopiti parlament, jezikovnega vprašanja, jako slabe.
Druge nevarnosti, ob katerih se lahko razdrobi parlamentarna ali vladina ladija, so : povišanje vojaškega kontigenta za 5000 mož in avstrijsko-srbska trgovinska pogodba. Obe vprašanji ste kočljivi. Kar se tiče prvega, se morda prisili vojaško upravo, da pričaka mirnejših razmer. Ali drugo vprašanje — trgovinska pogodba s Srbijo — mora sedaj na tapet in samoumevno razdvoji stranke, ki zastopajo agrarne, in one, katerim so industrijalni interesi bolj na srcu.
Nad V30 to zmešnjavo prestoluje dsug fantom : vprašanje povišanja oficirskih gaž in vzporedno z njim sklicanja delegacij. To vprašanje bi zopet moglo dovesti do krize skupnega avstro-egrskega ministerstva. ogrske in tuai avstrijske vlade. V tem pegiedu se bo 30. t. m. vršila skupna ministerska konferenca ki naj reži sporne točke.
Vsekakor slika je še prccej mračna in s zanimanjem smemo slediti razvozlanju parlamentarnega kaosa.
Čehi proti namestniku Coudenhove,
,Den;, glasilo poslanca dr. Kramara, je priobčil zelo ostro pisan uvoden člauek, v katerem proglaša sedanjega namestnika grefa Coudenhove odgovornim za vse sedanje narodne zmešnjave na Češkem. Namestnik da se ozira le na želje Nemcev in odklanja zahteve Čehov. Njegovo sovraštvo nasproti češkemu narodu je tako očevidno, da je vse češko časopisje odločno proti njemu. Mi se nadejamo, tako nadaljije list, da ostanejo trdni tudi naši poslanci in da se ne puste preslepiti po sladkih besedah namestnika, ki se ijih navadno poslužuje na konferencah. Ako se hoče, da se bo zasedanje deželnega zbora vršilo mirno, treba na praškem namestni-stvu sprememb Ako je vladi res do spremembe razmer na Češkem, bi morala cdpozvati grofa Coudenhove, kajti on je največa ovira za zboljšanje položaja češkega naroda. Grof
Coudenhove naj torej opusti svoje stališče, s katerega nam škoduje ; ako tega ne stori postane parola: ,Odstranite grofa Coudenhove !' programom skupnega češkega naroda.
Jubilejna slavnost našega cesarja.
Določeno je, a a bo cesar prisostvoval samo dvema jubilejnima slavnostima in sicer poklonu dunajske šolske mladine in slavnostnemu sprevodu meseca junija. Ce3ar ne bo prisoten na nobene drugi prireditvi.
Odbor, ki ga je imenoval praški mestni svet, da poskrbi za način proslave cesarjevega jubileja, je sklenil, da ne bo sodeloval na zgodovinskem sprevodu na Dunaju.
Atentat na cesarja Tiljema?
Dunajska policija je prišla na sled, da se namerava atentat na cesarja Viliema in na nemške kneze, ki pridejo dne 6. in 7. maja na Dunaj. Doznalo je namreč, da sta v ta namen došla iz Ženeve dva anarhista, ia to en Rus in en Spanjolec, ali izgubila se je sled za njima. Policija jo izdala stroge odredbe. Policija beče v prvi vrsti varovati cesarja Viljema, ker meni da je ateutat v prvi vrsti naperjen proii njegovi osebi.
Hrvatska.
Umirovljenje prof. Šurmina. Rauchova klika pobesnela.
Dolgo se je še širila govorica, a'i nikdo jej ni mogel prav verovati. In vendar je resnica : baron Rauch je pognal vseučiliščnega profesorja Surmina — razmerno še mladega moža in glavarja velike družine — v penzijo! Vprašujete po vzrokih ? Dekret, ki so ga dostavili prof. Surminu ne vsebuje niti besede o vzrokih tej odredbi. S cinizmom, kakorš njega so zmožni le nasilneži brez vsake vesti, javlja Rauchova klika pref. Surminu, de je Njeg. Veličanstvo blagoizvolilo dovoliti, da ee rečeni profesor pošlje v penzijo! — Zgodilo ee je brez vsake disciplinarne preiskave — Gbsodili so odličnega moža, ne da bi ga niti zaslišali. To ni niti — turška ju stica. Pravijo, da je Njegovo Veličanstvo bla-goizvogilo dovoliti. Ali hrvatski listi povdar-jajo povsem umestno, da je cesar brez vsa-cega dvoma odločil še le na podlagi kakega poročila in je gotovo, da je baron Raucb — kakor je storil g-ede Srbov — lagal, podtikal neresnične stvari, da je obrekoval in da je torej krono zavel s kako drzno denuncijacijo.
Glede resničnega razloga, ki je dovel do tega udarca proti profesorju Surminu, ne more biti nobenega dvoma. Profesor Surmin je poslanec, je odličen člen hrvatsko-srbske koalicije, je v opoziciji proti sedanjemu tiranskemu režimu na Hrvatskem, je političen nasprotnik baronu Rauchu, je mož, ki 1 ubi svojo hrvatsko domovino in se bori za njeno pravo : eto, to je razlog, da so prof. Šurmina pognali predčasno v penzijo, da so njega in njegovo nedolžuo družino materijalno oškodovali, da so odvzeli vseučilišču eno najod-IiČnejih sil. Da se podlo maščuie nad eno osebo, je pogasil nedotakljivo svobodo in avtonomijo vseučilišča, je zadal udarec, ki kliče na brezobziren odpor toliko akademsko mladino, kolikor zbor profesor;ev. Hrvatska javnost pričakuje, da izlasti ludi poslednji z ojstri c nastopom posvedočijo svojo solidarnost z žrtvijo Rauchovega beanila. Profesorji zagrebškega vseučilišča so postavljeni pred vprašanje : ali hočejo re3 postati špijoni in detektivi Rauchovi,^ da se jim ne zgodi, kar se je zgodilo prof. Surminu ?! Takovo vseučilišče bi se samo odreklo vsaki svobodi, vsaki neodvisnosti, vsaki časti ia ugledu. Da profesorji nastopijo proti takemu atentatu na svobodo in dostojanstvenost vseučilišča — to jim je tem najnujneja dolžnost, ker se že širijo glasovi, da je nizkotno maščevanje, ki je zadelo prof. Surmina. namenjeno tudi vseuči-liščnim profesorjem d.ru Bauerju, d.ru Vrba-niću in Š šiću.
Simptomatično je, da niti Frankovo „Hrvatsko pravo" ne more drugače, nego da nastopa proti postopanju s prof. Surminom. Pravi namreč, da ob tem vprašanju ne sme biti nikakega strankarstva, marveč morajo vsi, ki jim je v resnici na srcu bodočnost hrvatske prosvete, povzdigniti svoj glas proti atentatu na največi kulturni zavod. — Glasilo disidentov Frankove stranke „Hrvatska Sloboda" pa poživlja : Udarim^ vsi složno in do vseh skrajnosti po Rauchu in njegovih trabantih in bojkotirajmo jih — bežimo od njih.
Baronu Rauchu se menda zgodi kakor proroku Bal&amu, ki je hotel preklinjati, a je nehote blagoslavljal. Rauchov načrt je oči-vidno ta, da bi z nasiljem, strahovanjem in nizkotnim maščevanjem zastrašil in razgnal opozicijo; znamenja pa kažejo, da jo le utrja in jekleni.
Dotaknivši se vprašanja, da-li prof. Surmin dobi naslednika, naglašajo hrvatski listi, da le malopridnež, nevrednež, propalica more se drzniti, da bi ob takih okolnostih zašel mesto prof. Šurmina.
Pijana klika Rauchova se igra z ognjem in le zaslužena usoda bo, ako jej ogorčenje naroda, temeljito osmodi pr3te.
„Hrvatska Sloboda" proti Rauchu.
Skupina poslancev, ki je izstopila iz Frankovega saborakega kluba, je začela izdajati svoje glasilo: „Hrvatsko Slobodo". V svoji prvi številki prinaša list senzacij onelna
razkritja, ki kažejo, da je Frank zaveznik eksponentov madjarske vlade na Hrvatskem. Avtor članka — poslanec Peršić — naglaša, da Frankova politika nima nič starčevičanskega na sebi in da iz9topivši poslanci za tako delovanje niso mogli dalje nositi odgovornosti pred Bogom, pred hrvatskim narodom, pred svojo vestjo.
Poslanec Peršić pripoveduje, kako so poslednja leta večkrat poskušali, da bo delo stranke krenilo na druga pota. Ali vse zastonj. Čim bolj so se oni upirali, tem trdo-vratneje je Frank vstrajal v grehu. Se sramom se posl. Peršić spominja raznih afer, v katerih je Frank igral nečastno vloga; aferi z Argusom in Strassnovom, obisk pri We kerlu, sttke z Rauchom preko proslulega Kršnjavega. zahajanje k Czernkovichu itd.
Posl. Peršić zaključuje, rekši, da on in somišljeniki ni90 mogli dopuščati, da bi se take sramote še nadalje dogajale. Zato so zahtevali vsa duševna in stvarna jamstva, ki so jih falzifikatorji naukov Starčevičevih dali le na pol z izvolitvijo novega predsedništva in poslovnega odbora, ali z istodobno in preračunano peklensko namero, da bodo prepre-čali vsako delo predsedništva in odbora, da pokažejo s tem, kako da stranka ne more naprej, da mora propasti, ako jej ni predsednik in jedini vodja ter izključni gospodar — dr. Frank. Pustili po nas — vsklika posl. Peršić — da se spuščamo v borbo, a ob enem so nam vezali roke in odiemali orožje !
Ta karaktoristika vse perfidije in uma-zanosti Frankove politike prihaia od moža, ki je bil dolgo časa sobojevnik Rauchu in ki ga gotovo dobro pozna.
Grba na dopustu.
Zborni poveljnik Rade Grba v Zagrebu je nastopil enomesečni dopust. Nadomestoval ga bo za njegove odsotnosti FML Viktor Damkl.
Baron Rauch tajni svetnik.
Z Dunaja javljajo : Baron Rauch se je izjavil, da vsi napadi koalicije ne omajajo njegovega položaja, kajti on ima proti koaliciji orožje, ki mora delovati. Baron Rauch je dal tudi razumeti, da bo v kratkem imenovan tajnim svetnikom.
Ogrska.
Budimpeštanski list o aferi Rauchov i.
,N. Budapester Abendblatt' se je bavil te dni v nekem članku z afero Rauch-Meda-ković, in prani : Ta viteška afera je, hvala Bogu, že končane. Baron Rauch je dobil, mesto zahtevanega zadoščenja, od svojih prič le dolgo — izjavo, pravi memorandum, ki ga pa je kakor pravijo, sestavil baron Rauch sam. Da je baron Rauch častnik, bi bil po tej vitežki opereti brezpogojno degradiran na prostega vojaka'.
Za pomiloščehje župnika H inke.
V	Turčanskem sv. Martinu zapiičela je med Slovaki akcija, da se odpošlje cesaiju prošnja, naj pomilosti slovaškega župnika Hlinko. Prošnjo podpišejo v&i Slovaki omenjene županije. Hiinka je, kakor znano, obsojen v dveletno ječo.
Drobne politične vesti.
Dalmatinski namestnik Nar-de Ili se po osemmesečnem dopustu vrne koncem meseca maja v Zader ter zopet prevzame deželno v pravo.
Socijalisti občinski župani. Hesenska vlada (v Nemčiji) je odklonila izvolitev treh socijalistov občinskimi župani.
Dnevne vesti.
Delavski praznik, 1. majnik. Ker je
1. majnik dan, ki ga praznuje delavstvo vsega sveta, namenila se je praznovati ga tudi „Narodna delavska organizacija" in sicer : s slavnostnim javnim shodom v „Narodnem domu" v Trstu ob 10. uri dopo-ludne.
Popoludne ob 3. se pa zberemo vsi v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu, kjer se bo vršila veBclica s petjem, plesom in svobodno zabavo.
Naš narod v Trstu sestoji večinoma iz delavstva, ki se zamore uveljaviti edino le z odločnimi nastopanji. Tako moramo tudi dan 1. majnika proslaviti z impozantnim številom na shodu in na veselici, kamor kliče vsacega zavednega slovenskega proletarca narodna dolžnost!
Agitirajte torej med narodom ter pridite VSi s svojimi družinami !
Poslanec dume v Trstu. V ponedeljek popoludne je dospel v na^e mesto ruski poslanec dume Je fremov. V spremstvu tukajšnjega ruskega konzula si je ogledal „Narodni dom" in se je jako povoljno izrazil o vsem napredku Slovencev. Rekel, da poleti pride še več posl. dume v Trot. Odpotoval je včeraj zjutraj.
V	spomin. Kakor malokedo, je zaslužil pokojni prijatelj Ivan Biček, da se ga spominjamo na tem jasnem mestu. Inteligenten delavec in ob enem vzoren rodoljub je bil pokojni. Kakor človek ni poznal sovraštva, kako delaven je bil uzor pridnega delavca. Kako prisrčno je ljubil svoj narod to je dokazal stem, da je že proti koncu svojega življenja prosil svojo soprogo, naj opusti vsako potrato na pogrebu — samo da podari družbi Sv. Cirila in Metoda 50 K!
Vedel je, da je to za revno udovo te-lika svota, toda še bolj revna — je menil — naša zapuščena šolska mladina, Naročil je,
naj se mu ne podarja vencev in se mu ne postavlja nagrobnega spomenika — samo da dobi naša šolska družba mal spomin po njem ki je vse svoje življenje delal — po svojih skromnih močeh za stvar svojega naroda.
Žena pokojnikova, vredna soproga, po katerem žaljuje sedaj, je obljubila, da izpolni poslednjo željo dobrega Ivana in da podari družbi svoto, kakor jej je velel umirajoči. Ta lep čin narodnega delavca naj bi posnemali vsi oni, ki imajo in ki bi lahko zapuščali ter pomagali revni naši Stiski mladini. Ako je delavcu siromaku poslednja želja, da koristi svojemu narodu, naj bo ta želja sveta tudi onim, ki imajo kaj in ki lahko pomagajo.
Tebi Ivan pa blag spomin in : Večnaja pamjat!	Priiatelj
Akad. fer. [društvo „Balkan * priredi v nedeljo dne 3 maja v Bazovici veliko veselico v prjd tamošnje ljudske knjižnice. Na koncertu sodeluje pevska društva iz Bazovice, Gropade, Opčin in Padrič ter godba iz sv. M. Magdalene spodnje. Začetek ob 4. uri popoludne. Veselica se vrši v prostorih gosp. Urbanč ča „pri Lipi".
Otvoritev ljudske knjižnice v Ro-colu. V nedeljo, dne 26. t. m. je otvorilo akad. fer. dr. „Balkan" ljudsko knji/nico v Rocolu. K otvoritvi, ki se je vršila v prosto-rih g. Gerdola, je prispel tudi naš državni in deželni poslanec gosp. dr. Rybar. Množica ki je polnila vso veliko dvorano, je s svojo obilno vdeležbo jasno pokazala zanimanje, s katerim spremlja rodol.ubno delovanje vrlih naših akademikov. R)colski tamburaši, ki so svirali naše lepe narodne komade, so spremenili otvoritev v pravcato slavnost. Gospod Ferluga je pozdravil v imenu društva „Balkan" navzoče g03te, a v imenu Rocolcev jo pozdravil g. Jakob Lah društvo „Balkan" in posebno še g. dr. Ryb&i*a. Po otvoritvi knjižnice je povedal Rocolcem njihov priljubljeni poslanec g. dr. Rybar v kratkih jedrnatih besedah, kaj jim je dano s to knjižnico. Me-rodajni krogi jim ne dajo narodnih šol in sredstev izobrazbe, zato jim jo dajo last n|i si n'o vi z ljudskimi knjižnji-c a m i. Z veselim petjem se je slavnost zaključila.	__
Tržaška mala kronika.
Tržaška „maffia". Drugi rokovnjaški kvartopirci in ženščine (regnicole) aretirani
in na begu. Policija se je slednjič energčno lotila pometanja Avgijevega hleva ! Vršijo se v vese!em tempu aretacije in begi! Po aretaciji kvartopircev Sepich, Cusin, Mosca, Mariotti, Belli in dvv li konkubin, bivših šan-tantk, ki so jim pomagale loviti kaline, je strah in trepet v jako razsežni bandi pustolovcev in pustolovk.
Mnogo njih je povohalo vihar in so jo v čas popihnili. Tako razvpiti Casolo in Guido Urizi ter druga „divette"-vlačuga imenom Mina B.
Včeraj je bil aretiran Josip Schodovr-nik, 31-leten, iz Ljubnega na Štajerskem, vulgo ,,Pepi NTeo" — takoimenovan radi čopa las na desnem licu. „Neou je drug razvpit kvartopirec in satelit solnca „Pepi longo". Vodil je kavarno Cesaro na trgu Cavana za račun lastnice Olge Pavan; s katoro skupaj živi v ul. Fortino št. 9.
Včeraj sta bila aretirana tudi drug gost kavarne „Centrale", malo več ko dvajsetleten mladič, in še druga „dama".
Živahno gibanje je na policiji; druge aretacije so predstojeće. V sodnih krogih govori se že o aretaciji sledečih „gospodov": Mario M., Rudolf D., Oscar M., ntkega na-poletanskega sladoledarja iu nekega istrskega krčmarja v ulici Maddonina. DiUgi M., Sici-lijanec, je zginil že od par dni sem !
Direktor kavarne na Novem trgu, brloga „Mondo", je tudi na žerjavici. . l Hvalevredna je eneržija policije, ki jo je razvila, če hočemo, precej pozno, ali ki je vsekakor pa že doprinesla dober sad. Trst je imel od nekoliko let sem prav malo razloga zavidati najrazvpitejšim kvartopirskim brlogom ! „Regnicoli* pa, kakor se vidi, so igrali v tem velemestnem blatu veliko vlogo.
Kronika „regnikolov". Humbert Mo-selli, star 21 let, pometač iz Rima, je bil včeraj aretiian v 6vojem stanovanju, v ul. Pieta št. 25, ker je predsinočnjem zažugal sostanovalki Ani de Vit z besedami: „Ubijem te s revolverjem!"
Nabirač ubogih izseljencev, ki je zažugal krčmarju S smrtjo. Fnip Sredanović, star 32 iz Črnogore, je bil včeraj popoldne aretiran, ker je zažugal krčmarju Milu StaDČiću v ulici Crosada. da ga ubije. Razljutil se je proti krčmarju za to, ker ga je ta dal kbacniti iz gostilne, ko je videl, da je Sredanović vzpodbujal svoje rojake k izselje\an)u v Ameriko.
Se eden., ki žuga s smrtjo. Po Italijanu in Črnogorcu pride na vrsto Anglež. Isti, Thomas Grood, 37 leten kurjač iz Dublina, uslužben v parniku „Carpathia** od Cunard Line, je bil med vožnjo zažugal I. in II. mašinistu parnika s smrtjo ; enega je celo ranil.
Deklica zgubljena in zopet najdena.
Zasebnica Florinda Bello, stanujoča v ul. del Pozzo št. 9. III, je poslala svojo dveletno hčerko Erneatko v spremstvu btarejše deklice na obed k svoji svakinji na Barrieri. Po obedu je deklica neopaženo odšla in je zašla na poti domov. Nekateri ljudje so zapazili malo punčko, ki je jokaje tavala na cesti brez cilja, in sojo privedli t bolnišnico. Včeraj je prišel po njo
V Trstu, 29. aprila 1908
»EDINOST« štev 119
Strm« TU
oče, ves srečen, da je našel svoje dete po eni noči strašnih muk in skrbi.
Tatvina in aretacija. Fran G., 22 leten
pek iz Bistrice, je bil predvčerajšnjem zvečer aretiran v pekarni Ferdinanda Bertos v ul. Stadion št. 24 radi suma, da je vkradel svoji hišni gospodinji Terezi Bernot znesek 60 K. 4 zlate prstane vrednosti čez 300 K, dve zlati verižiči vrednosti 160 K, srebrno verižico in dva zastavna listka, kateri predmeti so omenjeni gospej zmanjkali iz predalčka, kjer jih je shranjevala.
Težka nezgoda na postaji Sv. An dreja. Matej Zafred, uslužbenec pri državne železnice, star 28 let iz Naklega in stanujoč v ulici del Pozzo štv. 2, ko je včeraj pii-penjal dva vagona, je prišel po nesreči med dva odbijača, ki sta ga stisnila in malone strla.
Tovariši so ga spravili iz kraja nezgode in ga poslali v bolnišnico. Zdravniki so konstatirali jako težke notranje poškodbe in potre-senje možganov.
SmeŠnica. Razlika: Sodnik (ženski priči): Samska a.'i omožena? — (Priča je vzdihnila) — Sodnik (pisarju): Samska! — Sodnik (za četrt ure moški priči): Samski ali oženjen? — (Pričaje vzdihnila): — Sodnik (pisarju): Omožen !
Koledar In vreme. — Danes : Peter muč. - Jutri : Katarina Sienska de v. - Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne-f- 14° Cels. — Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
Naše giedaHšče.
V nedeljo se zaključi gladališka sezona z ljudsko predstavo. Uprizori se:
Požigalčeva hči.
Ljudska igra s petjem v 5 dejanjih.
Češki spisal Jos. K. Tyl. Nastopi vso dramsko osobje in sodeluje godba in pevci šentjakobske čital-nice.
Začetek predstave že ob 7. uri zvečer.
Društvene vesti.
Narodna čitalnica v Rojanu, priredi kakor že objavljeno, dno 3 majnika v „Narodnem Domu" v Barkovljah svojo prvo le-tošmo vrtno veselico z igims, šaljivo pošto tamburanjem in plesom, ki bo trajal do 11 ure v noč. Vspored je zanimivo ia obširno sestavljen. Med drugim sta na vsporedu bur ka „Damokijeiev" meč in Kaškovičeva kmetska burka „Oj ta šuopsar". Cisti dcbiček prireditve namenjen je za vstanovni fond v v nabavo društvene zastave. Radi tega opo zarjamo in uljudno vabimo vse rodoljube naj ee odzovejo našemu vabilu. Odbor pa te potrudi, da se bodo obiskovalci lepo zabaval?.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu naznanja gcam. pevkam in g. pevcem, da sodeiu e v petek 1. majnika na veselici, ki jo priredi „N. D. O." pri sv. Ivacu. Zato se vabi uljudno gce pevke in g. pevce k pevski vaji, ki se bo vršila jutri, četrtek ob 8 in pol uri zvečer
Akad. fer. društvo „Balkan" bo imelo svoj redni sestanek danes ob 8. uri zvečer v gornji dvorani restavracije „Balkan". Predaval bo tov. Obersnel o „Dualizmu". Ker pri dejo tudi važna oficijelna vpr ašanja na dnevni red, se tovariši poživljajo, da se celokupne vdelezbe sestanka.
Gostje vedno dobro došli!
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vsprejelo na znanje pravila lokalne skupine praške : ,Češko-slovanske obchodničke beseda' s sedežem v Trstu.
Nar. delav. organizacija
Narodna del. organizacaja
priredi 1. majnika popoludne ob 4. uri \ese lico na vrtu in v dtcrani „Narod, doma" pri sv. Ivaru, Na vsporedu je petje, godba in zvečer ples.
Za veselico vlada splošno zanimanje. Naj torej noben tovariš ne manjka.
Vesti iz Goriške.
Par besed na upravo južne železnice. (Iz Povirja.)
Skladovna cesta iz Sežane v Divačo vodi vsporeduo z železni^no progo. Na par meHih se pa križata. Seveda imamo na kri£uliš£ih oziroma železaičnih prelazmh zatvornice, ki se zapirajo ob prohajanju vlakov. To so sama znana dejstva, radi katerih nisem vzel peresa v roke.
Toda neke zatvorcice ali rampe so vredae ovekovečenja. Te so pri Goreniah pri ^Povirju. Neštetokrat se morajo jezili nad njimi vozniki toda ali nihče se ne meni za njih jezo. Zatvornice zapira čuvaj pri četrt ure oddaljeni čuvajnici. Čuvajnica je na nasprotnem koncu vasi na poti v .Lokev, zatvor niče 60 pa na cesti med Povirjem in Divačo. Dokler je zapiral te zatvornice čuvaj rve, v bližini ceste nahajajoče se čuvajnice, ni bilo vzroka za pritožbe. Čuvaj je videl po dnevu na cesto, ponoči se ga ja lahko zaklicalo, da je spuščal voznike dalje.
Sedaj je vse drugače. Zatvornice so zaprte že ves četrt ure pred prihodom vlaka.
Da bi se vsaj dvigniie koj po prihodu vlaka! Toda čakaj, saj potrpežljivost železne duri prebija, pravi nek pregovor.
Vozniki čakajo potrpežljivo tudi na vetru in mr azu, da se dvignejo te šmentane zatvor-

niče. Nič. Kličejo, pa glas se izgublja v daljavo. Živina, potna in utrujena, pa čakaj tam. da dočakaš, kdaj se odpre zapreka Res idealne zatvornice! Opravičeno morem trditi, da nimajo para na zemlji, vsaj ▼ civiliziranih deželah ne.
Dne 26. t. m. sem bil sam priča takemu čakanju. Neki dobroznani posestnik je Cskal pri tem železničnem prelazu od 9 ure in četrt do desete zvečer, Tri četrt ure, če ne še več, (kajti nisem dočakal, ,da bi se zatvornice dug nile), medtem pa sta prešla mimo cela dva vlaka.
Nekemu gostilničarju iz D.... se je pri petilo, da je čakal tam nad eno uro z vozom slednjič se je vrnil, ker je med tem bilo prepozno, da bi dosegel vlak državne železniee.
Znan mi je slučaj, da je posestnik, vr > čaj oči se domov, čakal skoro poldrugo uro z vozom, predno je mogel nadaljevati pot.
Za danes zadostujejo ti fakti.
Ako pa ne bo boljše, postrežem lahko z imeni, da izve širni svet, sčim so nam je boriti tu pri nas!
Nikakor ni moj namen, da bi koga de-nunciral; to konstatiram kakor opazovalec. Skrajni čas je, da se temu odpomore. Najbrže se železničca uprava boji za življenje potujočih in morda se najde kaka kreatura, ki jo celo proglasi za humanitarno.
Seveda imamo tu županstvo, toda čemu, kmalu ne vem. Ono, ki je poklicano, da skrbi za blagor občine in občinarjev, naj se tudi zgane. To je njegova dolžnost. Toda ne klečeplaziti, prositi; zahtevati je treba ! Cesta je tu za promet, ne pa za eksperimente muhaste železnice in nje uprave.
Za zdaj dovolj. Če pa ne bo boljše, nap-nemo druge struue.
Zeleznična uprava pa naj poskrbi, da ne bedo goreniske zatvornice ovira prometu.
Vesti iz Istre.
Imenovanje. Kontrolor moške kaznilnice v Kopru Ludovik Urban je imenevan upraviteljem, pristav iste kaznilnice, Kaiol Adrario, pa kontrolorjem sodnijskih ječ v Zadru.
Vesti iz Kranjske.
XVI. občni zbor „Slovenskega planinskega društva V soboto se je vršil v Ljubljani občni zbor S. P. D. Načelnik gosp. prof. Orožen se je ozrl na 15 letno uspešno društveno delovanje. Po poročilu tajnika g. Hauptmana o delovanju osrednjega društva in podružnic za 1. 1907 je imelo skupno dtu-Štvo koncem poslovnega leta 1907. 2662 članov, io sicer osrednje društvo 634, 17 podružnic pa 2028. V pore čilu o delovanju po-edinih podružnic se gla>i med drugim :
Tržaška podružnica čvrsto deluje, zaznamovala je več potov in steza, njeno glavno delovanje pa je raziskovanje podzemeljskih jam. Preiskala je novo jamo v Nabrežini. v Divaški Vilenici je deakrat priredila javno razsvetljavo in v jami Dimnici v Slivjah je pričela z napravo vboda ic poskrbela, da bode vsa zgradba kmalu izvršeup. Tudi je napravila mnogo skupnih izletov.
Interesantno je bilo poročilo blagajnika.
Dohodkov je imelo osrednje društvo 42.014 K 90 vin., izdatkov pa 40.771 K 53 vin., Gotovine je 61 K 16 vin., hranilnih vlog pa 1182 K 21 v. Izkaz o premoženju je sledeči : pohištvo in zaloge 3467 K, koče in druge planinske priprave 46.639 K, posestva 3614 K, gozdi 900 K, terjatve 1820 K, b!a-gajnični prebitek v gotovini in v vlogah 1243 K. Skupno premoženje 58.500 K. Dolgov je 13.555 K, tako da znaša čista imovina z odpisi vred 44.945 K. Proračun za leto 1908. izkazuje dohodkov 12.443 K, izdatkov pa 31.910 K, tako da je primanjkljaja 19 458 K. Vseh 18 podružnic — ilirsko-bistriška še ni začela poslovati — je imelo dohodkov 56.274 K, ttroškov 44.324 K, prebitka 11.949 K, imetja 103 818 K, dolgov 43,750 K, čistega imetja 60.067 K, posojil pa 13.350 K.
Velezaslužni prof. Orožen, ki ni refiektiral več na predsedstvo, je bil izvoljen častnim članom. V novi odbor so bili izvo-lieni qg. : dr. Fran Tomiušek, dr. An t- Svi-geli, dr. Fran Zupane, dr. Jakob Zinavc, Jo?ip Hauptmann, Ant. Sušteršič, Ivan Ko-renčan, Ivan Macher, Ivan Mlakar, Viktor Skaberne in Fran Jesih ; z4 revizorje pi gg. Iv. Mejač i u Henrik Lintuer.
Občni zbor „Dramatičnega društva" v Ljubljani. Občni zbor „Dramatičnega društva" se ie vrfcil v znamenju težke krize, ki jo zlasti radi epecitičnib kranjskih političnih raz mer prebija ljubljansko gledališčno vprašanje. Predsedn;k B 1 e i n w e i s je poudaril kulturno potrebo slovenskih predstav v Ljubljani in vzkliknil h koncu : „Nečastno bi bilo za naš narod, če bi v L;ubljani opustili slovensko gledališče, ko ga imamo že v Trstu!" Odbornik M i \ č i n s k i je dejal, da mora biti konec tem večnim krizam, ki škodujejo razvoju
Vsak gostilničar in trgovec z vinom
popravi lahko skisano vino s praškom od kemika RONCA, kateri skisanemn vinu kislino vso odvram«.
Prašek za popravljanje skisanega vina v omotih za 10 hekt. . . K 7*— 99	ohranjen je vina	,,	„	„ 3*—
05	, 7'_
°e°ievPri Ivan Sclmster-ju, Trst'nI. G. Donizetti 5
TELEFON 855	Razpošiljatev proti povzetju.	TELEFON 855
Napravite en poskus in repričani bodete, da ni nikaka sleparija.
nr
Naznanilo.
Glavni zastop banke „Slavlje"
===== za Trst in okolieo =====
obvešča tem potom slavno občinstvo, da bo imel svoj« uradne ure od 2T. t. m. do 24. avgusta t. 1.
samo v ulici Caserma št. 14, I. nadst.
vsak delavnik od 9.—12. ure predpoludne in od 3. in pol do 6. ure popoludne ; ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure predpoludne.
			
			

k Črevljarnica ooo Crevljarnica
Raffaelo Garis f
TRST, ulica delle Mura št. 7 v
Izdeluje vsakovrstne črevlje po amerikanskih ali francoskih oblikah ter j?
izvršuje vsaio popravo v 24'tiii uran. I
CENE ZMERNE.
Zaloga in prodaja originalne angleške orfime za črevlje. '
Zdravljenje krvi
~~I Čaj „Tisočerni cvetu (Millefiori
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim f»luća;em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljajjju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje star-e 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „jfi due JKori" £rst, veliki trg
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom.
Ulica Campanile št. 15.
Pohištva
Velika izbera
Pohištvo svetlo !n temne, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne posteije. slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje >n tudi posamezni komadi.
Trst, via Chiozza 8
(Radeče table)
VITT0RI0 DOPUCHER
$Najnižje cene.
I
TOVARNA ZRCAL
ATTIL10 PIZZORNO
TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vašari. - Telef. 687.
Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje starih zrcal. — Skladišče krist	navadnega in delanega
stekla. — Zaloga navadnih in ogiajcnih šip za koČiie Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala z ure Šipe z vsakovrstnimi risbami — ^panirsn'f
I Or. ERNEST MENZEL I
specijalist za otročke bolezni —
prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike
sprejema od 4,-5. pop.
■ a
5
: : Tt?ST ;: Trg Sv. Caterina štev. 2.
D _■
Edirri zavod
Trst
za popravljanje Pnevmatiko«
via S. Lazzaro št. 16
Trst
Podružnica tovarne usvjatih in gumijevih antiderupantnili pnevmatikov
fi. Gar?onnet, 77 ftue de paris9 Clichi (Seine)
Izvršuje popravljanje pnevmatiko? z antiderapants iz gladkega gumija, notranje prevlake s tkanino, pnevmatičnih črev vsake tovarne, počenih, prerezanih ali na drug način pokvarjenih. — Popravlja se z redko preciznostjo ter se jamči za trajuost, kakor pri novih.
Specijelno patentovano vulkaniziranje. — poprave se izvršujejo v najkrajšem času.
::::: V pekarni in sladčičarni :::::
VINKO SKERK, Trst via flcqaedotto 15
in V podružnici via Miramar 9 ee dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado fina dezertna vina v buteljkah, raznovrstne biškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torta In i krokante. — SPECIJALITETA: PUSTNI KROFI.
Tržiška fouarna za olja, mazilo za vozoue, kemiski proizvodi
Kollar 8c Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj pri nano kakor najbolje in naj-trajneje mazi'o, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarmu/.v.v.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in dragi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, msst za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, vofičilo za čevlje itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIČU rMonfalcone) pri Trstu.
DOBIVA SE
VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu
* TEKOČINA GODINfl
m protinu
prirejena v Trstu Rafaela 6oditia, lekarna „ynia Jit adonna della Salute" pri od lekarnarjev: sv. Ja obu in Josipa godina, lekarna ,fii\' 3gea' farneto K
Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetja ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko pošt, in zavoja
Stran IV
EDINOST* §t. 110.
V Tretu, dne 29. aprila 1908
CARLO GORTAK Zaloga olja - Jrst - V. Santa Catenni 13. ^
slovenskega gledališča in di^ kreditirajo slovenski narod pred tujci. On vidi edini napred-k v tem, da se nastavi stalen gledališki ravnatelj in da dobi ,.Diam. diušivo, tako finančno ozadje, da se mu ne bo treba bati teh večnih kriz.
Župan H ribar so je pridružil temu nasvetu in, ker mestna občina bi bila morda za kako žrtev, zato naj stopi novi odbor z njo v dogovor glede stalnega ravnatelja. Dram. društvo pa mora obstajati. Ljubljana ne more in ne sme biti brez slovenskega gledališča; to že zaradi našega narodnega življenia.
Gg. dr. Ilešič in intendant Juvančič sta izjavila, da ne moreta več sprejeti mandatov.
Za predsednika ,Dramatičnega društva' je bil izvoljen ca to g. Karol vitez BI e i-wei s in v odbor so bili izvoljeni gg. : Fran Govekar, Fran J a n č i g a j, Fran K o-kal, Etbin Kristan, dr. Kuliel.i, Karel M e g 1 i č, podplk. v p. M i 1 a v e c in J. Rozman.
Finance kranjske dežele. Proračun dtžele kranjske kaže za leto 1908 primanjkljaja 3,143.000 K. Z nakladami se pokrije 2 096,000 K. tako da ostane nepokritega primanjkljaja 1,047.000 K.
Vesti iz Šfajerskd,
Požar v gozdu. Na pose<t?u grofa Fr. Attem:a blizu Gradca je p». gorelo v petek do 8 oralov mladega gozda.
Razne vesti.
Zvest pes Teb dni se je v Beču na Ogrskem dogodil slučaj, ki zopet pokazuje znsno zvestobo psa. Vaški pastir je bil z govedo na paši ; kar nenadoma je zbesnil vaški bik in napal pastirja. Z enem udarcem svojih rogov ga je podrl na tla in se pripravljal, da ga pctepTa z nogami. Ko je pa3tir;ev pe9 opazil nevarni položa), zaletel se je v bika in zgrabi! ga z zobmi za gobec.
Bik e besno udarjal psa ob zemljo, da bi se ga otrese!, ali pes ni popustil. Na kcncu je vendar le pes v tej bobi pediegei in plačal svojo zvestobo z življenjem. M* d tem so pa prišli ljudje, ki so besnega bika ujeli in rešili pastirja.
Japonski cesar je podelil kardinalu dr žavnemu tajniku Meriy del Valu veliki trak reda vzhajajočega solnca. R -d je izročil japonski poslanik na Dunaju Ubida potom dunajske nuncijature.
Kdo učenjakov živi najdalje. Nemški učenjak Madden je zbral statistične podatke o tem, kako dolgo da živijo rfzni učenjaki. Madden je trdil, da najdalje živ* o astronomi najkrajše p. p suik:'. Izjema ie bd nemški pesnik Goethe^ ki je živel nad 80 let. 60 let živijo romanopisci in kritiki. Skladatelji živijo manje. Fdoiogi učakajo 65 do 70 let, bego-slcvci pa nad*70, pravniki do 70 let, slikarji nekoliko več. Prirodcpisci in zgodovinarji živi i od vseh Hlogotov najdlje.
Veliki roji kobiiic so opustošili severni del Tunisa. Zaposeli so 60.000 kektarjev zem Jjišča.
'^-r;- /žvVV ^svv.
-miHBBWWI
Ugodna prilika. nabaviti si nov šivalni
stroj samo za gid. 32 s triletno garancijo, naj pridejo v ulico S. Caterina 9, dvorišče, skladišče 1 A, k er so ra predaj če čtiri.__t) 20
na veliko in na drobR0 TELEFON 865.--
Zavoljo pomanjkanja &£;
tem potom olikano gospodično, prijetne zunanjosti, zmožno slovenskega in nemškega jezika, v zakon. Imam 35 let in stojim v c. kralj, službi z 2000 K , letne plače, šivilje z nekoliko denarjem imajo prednost. Dopisi se prosijo pod rIDEAL':, glavna pošta, ; Trst.
aj lepše slike ::
je dobiti v elektiofotografskem ateljeju
Antona Jerksca v Trstu
vi«i delle Poste štev. 10
Fotogrrrlranje Fe vrši izključno pri čarobni električni razsvetljavi. Ogleite si krasne umetniške izdelke v vhodu, ki so neprenosljive v efektu.
^v . ^ ..	-z/

M
ti
ilali : zlsa. rr-Tuni>. ■ : o 3 s«>t. b -ud' : mas: ms	- ** utiiijo -?..wiat
več, Najir jaigv :v :• • 40 sJo.'tr '* —: rltča '.e trk,-	=
t
V/olfl/Cft i^ht^a oblo k površnikov, perila za iCP»!\C£ lAUvtd moške in dečke. Plačilo na
mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12/1.
■ v v
Isce
gg pošteno dekle k malej družini v Dal-
n acijo, katera bi vstopila v službo za pohišna dela Mesečna plača K "20. Stroške potovanja 82 jej po enem letu služba povrne. Naslov: Marija J e n Č e k, Molini di Brtno, Dubrovnik (Dalmaciji^___________817
ftfiovci ii'idmO ob,ek za možke in dečke uyaid l&liCia od g!d. 5— naprej ..Ai
bnon mercato", ulica Carducci ex Torrente 31. Fro-
daja se tudi na obroke.	134if
Q-i*rnio%rnH(Q želi men.iati službo radi pn-OirUJCVUUJa boljška. Pisati: Glavna Pošta Trst pod št. 246 A. P.	G09
OH "S"3 C <3 soba s hrano za enega ali dva go UUU& SE spoda. Ulica San Francesco šl 23 vrata 2.	6<K)
Modistinja
42, HL, levo.
izvežbana prodaja in izdeluje elegantne klobuke. Molin Grande
53S
Vsakovrstne slamnike t
gg. trgovcem Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stob p Domžale Kranjsko. Cenik na zahtevo poštn. prosto. Ctne primerne, postrežba točna.	580
Išče se
mladi vrtnarski delavec za vrtnarski zavod v Zadru, in to kakor stslni delavec. Plačilo po dogovoru. Plača se mu tudi vorni nino. Ponudbe pod „Vrtnar" poste restante Arbanasi pri Zadru.	668
4
ZALOGA

Rihenberk
pod Štanjelom je najlepši kraj Vipavske doline. — Gođtilu rt Ličen nudi tečno postrežbo, izborna vipavska vini. teran kraški in Steinfeldsko pivo; 21 sob za preno-j čišča. — Maks Ličen, gosti ničar.	551
Po^or!
Ql/fllf .{?P.el2r.?laS.f-P.°-,1 Podpisani naznanjam si av. občinstvu. 111*111	mSTya,ZimmCltO.|da sem odprl novo gostilno pri pošti
Izvršuje popravljanja po zmernih cenah, v sv. Križu pri Trstu. — Točila sr
_ _	nI bodo izborna domača vina. Kuhinja
Trst, ul. Giouanni DOCCaCCIO 4 bo preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili
polunadstropje. v\ww	vsakem času. Slavnemu občinstvu je
j na razpolago krasen vrt, kakor tudi krog-jišče. Pričakujoč obilnega obiska bilježim
tZFSn...
SI
Istrske^ in ticlmctlnskesa ulnci
zajamčeno pristnega T
s prodajo na čebelo in drobno
Bernardo di Chiara
C) TRST, ulica dei Sachi štev. 9 <3>
^^ Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah. J
Prilika ! Okoristite s? ti mlci SeGchesri® štev« 3
najdete v veliki izberi okvirje veake vrste in delalnico
udani Fran Košuta
pok. Frana.
za povekšanje fotografij
po najnižjih cenah.

Prodajainics« specijalitet
Trst, Acquedotto 3 Napoljska zmes Pa ta di Napoli
, garantirana po 32 in 36 krajcarjev
Podpisasl icn « aH«.]	snretto feooolo itev 19 1
ia Togla ulic« d*s O tcIo) otvoril
RT ZAL

u đom»e* r»»o, pride) iz zrvjii. rinc^r^lor y licla (otoi Br»», ia p prodajam v «od6 ifc tu svaki« nlc»h. Ze san kraj Van tagotovlja. da Je kak« . oxt najijet " . .. Eirnor^-a ecnjtn:® odjemalcem jamćitl n	nj . :.«• --m -kV 11, Ua «lo»i?««
t originalnih aodo« -.- nr.r-- t o-1 i^ctib	v Bo<a
ta da ga tako raapoiil u	- .. r.i-i .,
Za krčmarje in ; . arje erimerne cen». V aftdl, ia m v-.Ca- ;ti t Vslo-Laro^tc beiclim te av
Uo«j«
tVAN CVITAM16.
r.ajfireje oljo, ». ajatasneja. aiollijpnska omaka, para dlžkcga jabolka po 14 krajcarjov škatljloa.
' "oecia
zmožnega slovenščine in italijanščine sorejme takoj
Hotel „Ballsan"
za delo pri {dvigalu (lift). Ponudbe istotam.
Pekarna in sladčičarna
Benedikt Suban, Trst
ulica deir Istria štev. 12
Dobi se svež kruh trikrat na dan
testenine lastnega izdelka liiškotinov in l.kerji v buteljkah.
Velika prodaja moke. sladkarij itd.
Po zmernih ccnah - Postrežb < n:i dom.
if, n ^m.«. ■ .i« n» »	n .rs*aau»a i
Prodaja;niča ]cstiyin
n_______ •
* .J.
d5 Andrea i
Teracerarski mojster
Trst - S^n Glacomo \n Monto 6
prvo pocšjefjie sa navadns In fina teraeerarska dela
.. ---------•- obstoječe od leta IS52. © gj
Sprejme ee tudi popravljanja.	j '2*
Siiajaiišfo y Mirodilnici Mlzzan iS- Glacoins; S- Jak« 'o | "jj
T r, *2 t:- ■ i ' - . * ,.
priznaj) kakor najbolja in neprekoelji • va vrsta vseh gumijevih higijemdn h predmetov in ribjih mehurjev — DVELETfiA GARANCIJA —
M. Gal — trst, Csrss 4.
PoSiljatve gld. 2, 3, 4, 5. _ Delzlnloa pasov, klinih pssov, olast.c-nlh nogovic, obvez, ravnodnsjev, ber-golj in bidat Irigatorji od gLl 20 naprej. Tocloneri za vročioo K 2, nav. K —'^J.
h ' /.ji
'.i
uiioa Oinlia 7 S
Prodaja: k-.vo, rlž, tostsnina, slid: or, msko. maslo, ,.!!o, rijo. I suha sadje,ko£tanj. otrobi, ^očivje itd.
Poštm pjšiliatve na deželo od 5 k^ r.aprej. Otrrbi, moka. ove3 na drobno in dđbelo po konkurenčnih cenah Vsak dan sveže bia^o.
F^ArOČi/Q i/^Df FiHjalka na ij'l CoSiđ, E\Buia Opčinah 176


Srst, čc?ss štev 21
Velikanska zaioaa moderneaa obuvala
Amerikanski črevlji Higijenični črevlji ShćES:
Obitvalo za šport in lov. — Neprekosljiva kvaliteta. — Elegantne oblike.
koši, vampe in osoljeni jeziki.
Trst ul. Belvedere 40
Prodaia se goveje meeo prve vrste, kakor tudi gra^ko msso,
_____najtineje telečje in janeje, ko -
Vse po najzmernej?ih cenah.	UJani C. Sovrano.

K^f Kdor želi vzeti v najem kako
iim ianovanje, skladišče ašl
Obrne naj se na f fjeite " OIT1C
aviorizov&na agencija za nepremičnine in trgovino
ulica II. O-io^asini iS pritličje. — Telefon 371.
Uničenje stenic in jajclc.
Podpisani prodaja naravna vina lastnega pridelka iz lastnih vinogradov, nahajajočih se v okolici Poreča.	CENE: v sodih najmanj 5G litrov
Zzm	po 16 kr. liter
Vino belo	„ 20 „ „
Dcmaa tropinovec „ 60 „ „
Zp, trgovce cene po dogovoru.
Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene sodove se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in prosti
prev	Ivan Stanich
veleposestnik v Istri.

mozaična miz;ca ter jedilna soba. Sprejme se naročila zavgciki sleg Specijaliteta dela za ladje, ffiizar, ulica Cereria štev. 2.


ANTON J0GAN, mizar
Sprejme vsakcvratca naročila in popravljanja.
Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje.
TRST — ulica Farneto 45.
Skladišče pohištva
VITT0RI0 VOSiLLA
preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico SanHa s!. S vogal ul. Porporella
nasproti kavarne Fedel Triestino
je bogato založeno z novim nepro-kosljivim solidnim in eleg. pohištvom
CENE ZIVJERNE.
Čudež iznajdbe!
Tekočina
Pietro Cucit
mizar
Trst, ulica Fontana št. 7 in 0.
Saacijaliet za razkošno pohištvo vsakega kroja.
Vsakovrstna dela v lesu.
je prsis- b. kaiscna :: kv
kakor najuspešnejše sredstvo ter edina med številnimi tekočinami te vrste.	| 6
ISORG-ANA-1 uničuje stenice, ne da bi pri tem škodovala pohištvu ter no smrdi. Kjer se eukrat pomaže s tekočino . MORGANje izključeno, da ^e stenice zopet zakotijo. „SiOR-	y.
GA>'A" je preizkušena od kompetentnih oblasti. Onim, ki so v stanu dokazati nevspeh. se denar	f
vine. _ po deželi pošilja se po poštnem povzetju. — Staklenice po 25 krajcarjev.
1 mtrodi?nid " TomaŽ Zađulk ulica Fameio 33	i'' 0
KS STARA MIRODIL.NICA
M. F. Huber Succ.
TRST. ul. Barriera vecchia štev. 26.
BOGATA ZALOGA barv, poviak. Ćoplč^v, prataenij, ke-mičcih izdelkov, miner. vod. parfl-mov. zamahi železne ±lc», elastike za cep!je-;je. Ma l i STEKLENIH SIP



m^spp v -s'' * ■ - ■ A- s=s
flote! Balikii>is
70 soh. e«'8ktr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne Poč kaj & -ogl,
llaikaii