Poi&nKisa gfeavS&Ilrtiita.
x	Pmmmmmm Številka 1 Olik
76,
V Uublianl, v petek 27, aprila 1923,
Leto S.
dnevnik
«»h»]» nak dan zlutraj, izvzemši pondeHke. MeseCna naroCnlna:
v tlubQani Dih 10*—, po pošti Din 12*--, Inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Woifova ulica št 1/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Hovostl-LJublJana“. Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Surove forme.
Slovenska publicistika se v splošnem že dolgo vrsto let ne more ponašati, da bi stala na višku dostojnega stvarnega boja, ki je običajen med večjimi kulturnimi narodi. Slovenci smo majhni po številu, v strankarski strasti smo pa bili ie od nekdaj veliki in smo prekašali v medsebojnem strankarskem boju druge večmilijonske narode. Znali smo vedno pomešati v stvarnost osebnosti in tako smo se navadno tako razgrevali v tem boju, da smo na zadnje vodili najostrejši osebni boj, na stvarnost samo pa pozabljali in končno tudi pozabili
Ta način boja nam ni donašal nikoli koristi, ampak vedno in povsod občutno škodo. Med tem, ko sta se lasala za Žive in mrtve dva, je tretji odnašal dobiček. In ta tretji je bil navadno tujec, ki se nam je smejal v pest. Zato se je nas lahko vladalo, kakor je kazalo drugim in ne nam. Niti naščuvati ni bilo potreba tujcu brata na brata, ker sta se sama rada mrcvarila. Ni brez podlage trditev tujcev, predvsem Nemcev, ki pravijo, da Slovani ne znamo zidati, ampak rušiti, da se ne znamo vladati sami, ampak da smo srečni samo takrat, kadar nas tišči trda roka tujca k tlom.
Tako je bilo že od nekdaj in danes m nič boljše, ampak še slabše. Po vo-fllni borbi je vsak pričakoval, da se strasti poležejo, da se forme medsebojnega boja ublažijo in zavzamejo meje dostojnosti, vsaj take dostojnosti, ki je mogoča tudi med nami. A kaj vidimo! Dasi je časopisje krenilo splošno na mirnejšo pot, divja osebni boj tem hujše med posameznimi skupinami. Na mesto dostojne oblike je stopila surovost, namesto stvarnega argumenta pa palica, pasji bič, klofuta in £e je treba tudi — bomba!
Dogodki zadnjih tednov in dni nam Pričajo dovolj V tem oziru. Maribor in Slovenska Bistrica ne bosta tako hitro Pozabljena in nam v tem pogledu nlka-nista v čast. Prepad, ki zija med Pristaši nacijonalne ideje in med kleri-fctdci se ni zmanjšal, ampak kolikor le možno, še poglobil. Prerekanje se je Preneslo iz časopisov na ulico, kjer najde izraza stvarno in strankarsko na-sprotstvo v pljuvanju, pasjem biču In klofutah posameznih zastopnikov, oziroma predstaviteljev te ali one Ideje.
Taki argumenti nikomur ne koristijo izmed udeleženih strank, ampak škodujejo prav občutno obema. Koristi in pa vsaj tiho zadoščenje in veselje ima samo tretji, in ta tretji je tujec, naš skupni neprijatelj. 2e z ozirom, da nas glodajo drugi, bi bilo želeti, da se ne spozabimo nikoli predaleč. Zakaj, če bi se kaj takega zgodilo recimo v Ljubljani, ali pa v Novem mestu, kjer smo takore-kcč sami med seboj, bi to sicer tudi ne bilo lepo, ampak lažje bi se preneslo m brez večje škode. Tu na meji ima pa to drago lice in Širši pomen.
Pokret nacijonalne misli je še mlad in dasi ima zdravo jedro, vendar se pojavlja tupatam v nečednih, včasih naravnost v odurnih oblikah. To je pri vsakem početo umljivo in tudi oprost-ifivo do neke meje. Zato je v interesu pokreta samega, da se nezdravi pojavi odpravijo. Zakaj nacijonalna misel bo dosegla rvoj cilj le takrat, ko bo imela za seboj zadosti močno in zadosti številno masa S posameznimi skupinami v masi se ne bo dalo mnogo doseči, vsaj trajnih uspehov ne.
Naše priprosto ljudstvo pa ni menda v nobenem oziru tako občutljivo kakor im mošnjičku in pa pri obliki, kako se * njim občuje. Z lepo besedo in taktnim Ä«stopom dosežeš vse, z odurnostjo in *tlrovostjo pa prav nič. V njem vzbudiš Oblast odpor, katerega ne premagaš z Nobenimi argumenti. In če ga ukrotiš z brutalno sila Jo bo prenašalo le toliko časa, dokler se mu ne bo nudila prva Prilika, da se je ne iznebi
Nad vse mučno je vsakomur gledati totalni boj, ki često divja med pravima totoma v lastni hiši in za kulisami. Še nmčnejši pa je, če se prenese ta boj iz «Se na dvorišče, na ulico in cesto.
Pri nas je toliko tako potrebnega in hvaležnega dda za narod in državo, da je pač škoda velike energije in sile, ki se trati v medsebojnem prepiru, ki do-«aša narodu in državi samo gmotno in moralno škodo Posameznih pS^Jer »e lahko udejstvuje zelo uspešno ravno pokre. uu• jouadsip v, nam ni treba niti omenjali, O tMiogah in ciljih Orjunasev Es., severni meji j« napisal celo «mufften
Razvoj parlamentarne krize.
Nesprejemljive demokratske gahteve.
STALIŠČE RADIKALNE STRANKE.
Beograd, 26. aprila. (B) Včeraj popoldne ob 3.50 je bil g. Davidovič v predsedstvu vlade pri g. Pašiču in mu sporočil odločitev demokratskega kluba, da ne odstopi od svoje zahteve po poslovno-volilni vladi. Q. Pašič je odgovoril, da bi pristal tudi na poslovno volilno vlado, toda ta vlada bi morala imeti širši delovni program, kakor pa ga zahtevajo demokrati. G. Pašič meni, da bi morala nova vlada, donesti uradniški zakon, davčni zakon, Invalidski zakon, zemijoradniški zakon, tiskovni zakon, gradbeni zakon in zakon ö ustrojstvu vojske. Delo vlade bi moralo trajati dotlej, da se doneso tl zakoni in le če se pokaže, da ni mogoče delati, tedaj naj bi se šlo na volitve. G. Pašič je zahteval od Davldo-viča, da mu predloži detailirane pogoje. Včeraj popoldne okoli 5. ure je g. Davidovič poročal svojemu klubu o svojem razgovoru s Pašičem, nakar se je razvila diskuzija o predložitvi detajlnih pogojev g. Pašiču. Največ je bilo govora o širokem programu koalicijske vlade, katere program bi se dolgo časa ne mogel izvršiti. Demokrati žele, da bi prišlo že v jeseni do volitev,
DEMOKRATI STRELJAJO ČEZ CILJ.
Beograd, 26. aprila. CZ) Danes ob 9. uri dopoldne je poselil g. Davidovič predsednika vlade Pašiča v ministrskem predsedništvu in mu je sporočil, da mu še ne more izročiti konkretno stiliziranega odgovora demokratskega kluba, dokler se ne konča seja. Vendar pa mu je rekel, da se je v demokratskem klubu ugovarjalo dolgemu delovnemu programu koalicije. Nato se je g. Davidovič povrnil v demokratski klub, kjer se je nadaljevala včerajšnja seja in se je razpravljalo do 11.15.
Demokratski klub se je po daljši debati zedinil na sledeče pogoje za vstop v koalicijo:	1. Kratek delovni
program. 2. Poslovna volilna vlada. 3. volilni mandat se javno objavi. 4. Ako bi se pojavila nesoglasja v koaliciji, naj vlada ne poda ostavke .ampak naj se takoj razpiše nove volitve. 5. Demokratski klub naj dobi sedem ministrov, med njimi tudi resort za notranje zadeve, nadalje ministrskega podpredsednika in predsednika narodne skupščine. 6. V službo naj se zopet sprejmejo sposobni uradniki, kaznujejo pa oni činovniki, ki so pri volitvah kršiti zakon. Demokratski klub je nadalje sklenil, da odklanja vsako sodelovanje z džemjetom kot versko organizacijo, ki se mora, ako želi vstopiti v koalici-
jo, strankarsko opredeliti in razpustiti svojo versko organizacijo. Na koncu seje je bil izvoljen odbor za stilizacijo teh zahtev, katerega tvorijo poslanci Pribičevič, dr. Marinkovič, dr. Pečič, dr. Šumenkovič, Davidovič in’ dr. Ribar. Ta odbor bo eventuelno nadaljeval tudi pogajanja s podobnim odborom radikalne stranke.
Ko je redakcijski odbor stiliziral zahteve demokratskega kluba, je odšel g, Davidovič opoldne zopet k ministrskemu predsedniku Pašiču in mu izročil pismeno formulirane pogoje svojega kluba. G. Pašič ie Izjavil, da bo te pogoje proučil in potem o njih poročal radikalnemu klubu.
NESPREJEMLJIVE ZAHTEVE.
Beograd, 26. aprila. (B) Minister Ljuba Jovanovič je izjavil, da so zahteve demokratskega kluba nesprejemljive. Zaradi tega je verjetno, da bo ministrski predsednik Pašič danes aii pa jutri dopoldne vrnil kroni mandat za sestavo nove vlade. Doslej se pa to še ni zgodilo.
IZ RADIKALNEGA KLUBA. - G, PAŠIČ NA DVORU.
Beograd, 26, aprila. (Z) Ob 9. predpoldne se je začela seja radikalnega kluba. Na tej seji bi imel g. Pašič poročati o pogojih, ki jih stavljalo demokrati za sestavo koalicijske poslovne volilne vlade. Ker pa je demokratski klub razpravljal čez 11. uro, je zaprosi! g. Ljuba Jovanovič, naj se seja demokratskega kluba odgodi do 4. popoldne. Vse dopoldne so bili radikalni poslanci v klubovih prostorih in so v skupinah razpravljali o položaju. Medtem je imel predsednik vlade Pašič v ministrskem predsedništvu konferenco z poedinimi ministri, nakar je odšel ob 11. na dvor in zaprosil za avdijenco. Kralj ga je takoj sprejel. Avdijenca je trajala pol ure. Kakor se zatrjuje v radikalnih krogih, je g. Pašič pojasnil kroni dosedanji potek razpleta krize in naglašal, da še ni prejel odgovora demokratskega kluba, katerega dobi šele popoldne.
Beograd, 26. aprila. (B) Danes ob 1. uri popoldne je g. Davidovič v predsedstvu vlade predložil g. Pašiču pogoje demokratskega kluba. G. Pašič je pogoje vzel na znanje in rekel, da se bo o njih posvetoval s svojimi tovariši v vladi in v klubu.
Beograd, 26. aprila. (B) Danes popoldne je bila kratka seja radikalnega poslanskega kluba, na kateri je g. Pašič dobil proste roke za vodenje razgovorov z demokrati.
Vsled težkoč s telefonom so mora-I te, žal, izostati zadnje vesti iz Beograda.
Naši muslimani v Carigradu.
Carigrad. 26. aprila. (Z) Semkaj je dospela deputacija jugosloven-skih muslimanov, da se pokloni novemu kalifu, Naš poslanik v Carigradu Živkovič je predstavil to deputacijo zastopniku angorske vlade Halilu paši, ki je izrazil svoje veselje, da so muslimani iz Jugoslavije prvi, ki so se prišli poklonit novemu poglavarju islama. Prosil jo je, naj sporoče muslimanom v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da Je prva dolžnost vsakega državljana ona do domovine in da morajo radi tega biti muslimani složni ter da morajo s svojimi sodržavljani drugih ver deliti vse dobro in zlo.
Carigrad, 26. aprila. (Z) Tukajšnji novinarji so se informirali pri deputaciji jugoslovenskih muslimanov, ki se je prišla poklonit novemu kalifu, o položaju v naši kraljevini in o razmerah, v katerih žive muslimani v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Listi se v splošnem izražajo zelo povoljno o naši državi. Edino »Akšam« je priobčil članek, v katerem napada jugoslovansko vlado in našo kraljevino in trosi hkrati vesti o javnem zasledovanju in preganjanju muslimanov v naši državi. Misli se, da je ta članek inspi-ciral sarajevski reis ul ulema Čauševič, ki ni zadovoljen s sestavo deputacije.
ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK PRI a PAŠIČU.
Beograd, 26. aprila. (B) Danes ob 10. dopoldne je posetil g. Pašiča češkoslovaški poslanik Šeba. To je prvi uradni obisk, ki ga je napravil g. šeba naši vladi in njenemu predsedniku po predaji akreditivnih listin.
PROMET OB SEVERNI MEJI
Q r a d e c, 26. aprila. (K) Na današnji popoldanski seji deželnega odbora je poslanec dr. Kamniker stavil
na deželnega glavarja nujno vprašanje glede malega obmejnega prometa na avstrijsko-jugoslovenski meji Prosil je deželnega glavarja, naj pri zvezni vladi posreduje, da ta podvzame primerne korake proti odredbam generalne direkcije carin v Beogradu, ki škodujejo prometu. Deželni glavar dr. Rintelen se je skliceval na svoječasna prizadevanja v tej stvari in na težko stališče zvezne vlade, obljubil pa je, da bo nujno vprašanje predložil zvezni vladi.
članek v 15. številki »Orjune« dr. Avgust Reisman. Mož je sicer odločen naš nasprotnik, a njegova izvajanja mora podpirati vsak, ki ljubi svoj narod in državo. Ako se pristaši nacijonalne misli Udejstvujejo v smislu tega članka, kar f« aai Ust Povdarjal že meseca febru-
arja, potem jih ne bo motilo na pohodu do zmage bevskanje tega ali onega lističa. Kdor gre za veliko idejo, ta ne bo zgubljal Časa in energije z osebnimi malenkostmi, ne bo si omadeževal dobrega imena in slovesa z navsezadnje brezpomembnimi afericaxni,
Preokret v reparacijskem problemu?
PRED POZITIVNIMI NEMŠKIMI PREDLOGI?
London, 26. aprila. (D) Iz Pariza poročajo uradno, da namerava nemška vlada že prihodnji teden izročiti zaveznikom noto, v kateri jim bo sporočila svoje pozitivne predloge.
Berlin, 26. aprila. (D) Nemška vlada bo po razgovorih s strankami in finančnimi krogi ponudila antanti nove predloge glede reparacijskega problema, zahtevala pa bo obenem suvereniteto Nemčije v Poruhrju.
Berlin, 26. aprila. (D) Zdi se, da se ie zadnje dni pojavil v vprašanja nemške vojne odškodnine, ki sedaj pretresa, more se reči vso Evropo, ker je od njegove zadovoljne rešitve odvisna mednarodna politika, preokret, ki utegne dovesti do povoljne rešitve. Nemška vlada namerava prihodnji teden izročiti antanti noto, v kateri jim bo stavila nove, konkretne predloge. Zanimi-
vo je stališče, ki ga zavzemajo socila listi v tem vprašanju. Poslanec Müller je imel na seji ožjega odbora socijati-stične stranke govor, v katerem je razvijal program o vojni odškodnini. Po njegovem mnenju naj bi Nemčija ponudila zaveznikom 30 milijard zlatih mark kot vojno odškodnino, kar je tudi odobrila mednarodna socijalistična koherenca, ki je zborovala pred kratkim. Naioga nemške vlade je, da izdela fak načrt, da nudi zadostna jamstva za nje govo izvedbo in id bo napravil povsod ugoden utis. Po Müllerjevem mnenju bi se nemška vlada morala obvezati, da najmanj za eno generacijo ne bo napovedala nobene vojne, v čemer se nemški socijalisti strinjajo s tovariši ostalih držav. (Glej članek »Preokret nemške politike.* UrecL)
Konferenca v Lausanni.
VPRAŠANJE OTOKA CASTELLORIZZO IN DONAVSKEGA OTOKA ADA
KALEH.
Lausanne, 26. aprila. (T) Na sefi odbora za gospodarska vprašanja se je pod predsedstvom italijanskega delegata Mantagne razpravljalo o čl. 67 prvotnega mirovnega načrta, ki tvori sedaj čl. 71 in katerega definicije pojma »nacijonalen* Turki ne priznavajo več.
Lausanne, 26. aprila. (T) Na sefi odbora za politična vprašanja se je razpravljalo pod predsedstvom sir Rumboldta vprašanje otoka Castelloriz-zo. Izmet paša zahteva otok za svojo državo. Zdi se, da je vprašanje otoka k Italiji končnoveljavno rešeno, ker so se pridružili Italijanom tudi francoski delegati. Izmet paša je izjavil, da tega vprašanja ne smatra za rešenega.
Razpravljalo se je tudi o otoku Ada Kaleh v Donavi, ki ga zahtevajo Turki. Romunski delegat ga je zahteval za Romunijo, jugoslovanska delegacija pa si je pridržala pravico do zadnje besede.
London, 26. aprila. (K) Reuterjev urad poroča iz Lausanne, da vzbuja po-
zornost zadržanje Izmet paše, ki se ji na prvi komisiji dotaknil vprašanja Rusije in morskih ožin. To se smatra za znamenje, da hoče Rusija spremeniti svoje stališče in podpisati pogodbo. Ruska delegacija se bo bržkone v kratkem vrnila v Lausanne.
Beograd, 26. aprila. (Z) Po vesteh, ki jih je prejelo ministrstvo za notranje zadeve iz Carigrada, je angor-ska vlada sklenila predvčerajšnjim, prepovedati vse inozemcem vstop v Turčijo. Mnogo tujcev, ki so prišli v Turčijo, je bilo na meji zavrnjenih. Zanimivo je, da turška oblastva še do danes niso povedala, zakaj se je izdala ta prepoved.
R i m, 26. aprila. (K) Listi naglašajo važnost razgovorov, ki sta jih vodila včeraj lord Curzon in italjanski poslanik marchese della Torretta in presojajo z opreznostjo možnost angleškega posredovanja. (Glej članek »Druga lau. sannska konferenca. Ur.)
Senzadjonalna vest.
Praga, 26. aprila. (N) Listi poročajo vest neke italijanske dopisne agencije, ki trdi, da so med avstrijsko in jugoslovensko vlado v teku pogajanja za medsebojno vojaško zvezo, ki naj bi bila naperjena proti Italiji. Avstrija naj bi v slučaju vojne dovolila svoboden prehod jugoslovenskih čet preko tirolskega ozemlja. Listi dostavljajo, da je vest očividno izmišljena, da pa italijanska vlada veruje v možnost sklepa take pogodbe. (Po naših informacijah je zabeležila te vesti rimska »Agenzia Italia«. Menda ni treba še posebno pripomniti, da na vsej stvari ni prav nič res, in da je ta senzaci-jonalna vest zrastla na fašistovskem zelniku, s katero zasleduje Italija prav posebno prozorne namene, čuditi se ni, saj še imajo v kratkem obnoviti pogajanja zaradi Reke. Op. ur.)
V@9šk@ v@Jašk@ veja.
S e n t a, 26. aprila. (Z) V okolici Sente se vrše velike vojaške vaje novosadske in subotiške divizije, ki jih vodi bivši vojni minister general Ze-čevič.
Sovjetska pogodba z Dansko.
Moskva, 26. aprila. (K) Kakor izve ruska brzojavna agentura, je bil podpisan dogovor, ki ga je sklenila sovjetska vlada z Dansko in ki je izdelan po vzorcu dogovorov, sklenjenih z Norveško, Češkoslovaško in z drugimi deželami, ki so vzpostavile trgovske od-nošaje s sovjetsko Rusijo. Dogovor ima določbe o vzpostavitvi oficijelnih zastopstev z vsemi pravicami diplomatič-nih zastopnikov, o vzpostavitvi trgovskih odnošajev, o varstvu obojestranskih državljanov in o tranzitnih in transportnih zadevah. Ratifikacijske listine se morajo izmenjati v osmih tednih po podpisu pogodbe.
IZREDNA SEJA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA
PpročUo u JL strani-
Iz Italije.
KLERIKALCI ZA FAŠISTOVSKO VLADO.
R i m, 26. aprila. (K) Ljudska stranka je sklenila, da odkritosrčno sodeluje z vlado tudi vnaprej, bornica se sestane 17. maja.
VOLILNA REFORMA
Rim, 26. aprila. (K) Veliki svet fa-šistovske stranke je končnoveljavno odklonil sistem volilnih okrožij z enim mandatom, kakor tudi proporcijonalni volilni sistem in se izrekel za večja volilna okrožja in za sistem relativne večine.
SOCIJALISTI IN 1. MAJNIK.
Rim, 26. aprila. (K) Socijalistično udruženje »Lavoro« je izdalo oklic, v katerem poziva delavce, da proslavijo 1. maj, kjer okolnosti to dopuščajo z ustavitvijo dela, kjer pa to ne bi bilo mogoče, naj praznik proslave z dni gimi sredstvi, kakor n. pr. da mezdo podarijo v socijalistične namene. V istem smislu je izdala oklic tudi nmksi-malistična stranka.
ITALIJANSKA »ZMAGA« PRI KOBARIDU.
Rim, 26. aprila. (K) V »Rassegna Nazionale« polemizira general Cadorna proti maršalu Fochu, ki je bil francoske popise bojev pri Kobaridu potrdil. Cadorna zavrača zasluge na operacijah Italijanske armade, ki se pripisujejo Fochu ter obžaluje polemiko franco skega časopisja, ki bi utegnila prijateljsko zavezana naroda odtujiti in v vojni padle razžaliti.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani!
Drama: »Črešnjev vrt«. Red A.
Opera: »Plesni večer gdč. Lidije WV-slakove«, ob pol 8. uri zvečer. Izv.
Kino Matica: »Milijonska pmceza« Kino Ideal: »Yvette, kraljica mode«. Lya Mara.
Kino Tivoli: »Dete Carnevabu
V	Mariboru:
Narodne gledišče: Zarpto.
Nočna lekarniška služba v LJubßaal; Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim-
Draga lausannska konferenca.
Ljubljanski občinski svet.
Koncem januarja je lord Curzon na ttd izmed zadnjih plenarnih sej prve lausannske konference ugotovil, da je Mio 92 odstotkov vseh programnih točk rešenih. Francoska delegacija, ki ji je takrat stal na čelu g. Bompard, ni imela v tem pogledu pokazati na nobeno zaslugo. Nasprotno pa se je opažala med francosko in angleško delegacijo neka nezaupljivost Izgledalo je, kakor da turkofilni Quai <f Orsay noče miru na bližnjem vzhodu. Seveda je treba vpo-števati gospodarske motive, ki so bili merodajni za Francijo, da na prvi lau-sannski konferenci ni osvojila angleških predlogov.
Čudno Je le eno: francoska diplomacija si je dala izbiti iz rok najboljše adute. Lord Curzon je bil že na prvi konferenci zelo osamljen. Romunska, jugoslovenska in italijanska delegacija so se postavile za Francijo. Slednja ni spletkarila proti Angliji odkrito, marveč tajno. Poprej še ognjevito turkofllna, je naenkrat pustila Angoro na cedilu. Potem se je skušala približati Rusom: skratka: uporabljala je vsako priliko, da napravi Curzonu kako težavo, dokler ni bila osamljena.
Ko je lord Curzon sklenil z Angoro pogodbo glede morskih ožin, je bilo jasno, da sl je Anglija zopet pripomogla do veljave. To je bil triumf angleške diplomacije. Že v mesecu januarju pa le Francija temeljito spremenila svoje stališče. Da Anglija ne bi motila Francije v poruhrski politiki, ji je bilo treba od-kazati izven kontinenta torišče za njeno politiko. Malo je manjkalo, da m prišlo na prvi konferenci do miru. Mo-
sulsko vprašanje je bilo izločeno, glede gospodarskih kapitulacij je bilo treba le urediti nekatere točke.
Ali Francija namenoma ni hotela miru; njej je šlo za to, da odvrne pogled Velike Britanije od dogodkov na kontinentu, in sicer v drugo smer. Najprej je bil odpoklican Barrere. V Parizu se je znašla skupina, ki je — s Franklin -Bouillonom na čelu — mislila, da Je upravičena diktirati orijentski mir po svojih lastnih načelih. In tej skupini se je udal celo g. Poincare, ko je poslal v Lausanne ono usodno depešo, v kateri je zapovedal francoski delegaciji, da se v slučaju Curzonovega odhoda more separatno pogajati s Turki
Glede Poruhrja je g. Poincare dobro kalkulira!: Anglija ni motila Francije v nobenem pogledu. Ni izključeno, da bo Francija tudi na drugi konferenci nadaljevala svojo taktiko. Turška je svojo politiko v zadnjem času precej preokre-nila. Mnogo bodo nanjo uplivali tudi izidi turških volitev. Angorska skupščina je tik pred razpustom ratificirala koncesijo Chester, in če prideta kakor se sliši, Chester in Kennedy osebno v Lausanne, da branita interese ameriškega sindikata, je verjetno, da bo tokrat upliv Anglije in Amerike nadkriljeval francosko ingerenco.
Druga lausannska konferenca bo torišče ljute borbe med velefinancami in svetovnim gospodarstvom. Danes še ni. kdo ne more z gotovostjo reči, kako bo ta borba izpadla. Gotovo je le, da bo izid te borbe urodil nepregledne posledice, ne samo za Angljo, marveč za vso Srednjo Evropo.
Preokret nemške politike.
PoHtični položaj v Nemčiji napram ruhrski zasedbi se polagoma, a vidno jasni. Iz kaosa prvih tednov po zasedbi je bik) težko razbrati jasno mišljenje. Po zadnjem Loucheurjevem potovanju v London se je pa nemška politika precej usmerila. Stranke desnice, to so ljudska stranka in nacijonalna stranka, kažejo precejšen nemir. Bojijo se, da ne bi oficijozni ali oficijelni pogovori med Quai d’ Orsayjem in londonskim kabinetom privedli do sklepa ozke zveze med francosko in angleško vlado, na račun Nemčije seveda. Že več tednov se ugiba o pogajanjih in pri tem se imenujejo imena državnega tajnika Berg-manna, švicarskega bankirja Duboisja, nemškega bankirja Warburga in nemškega finančnega ministra Hermesa. Vse te vesti vidno vznemirjajo pristaše odločnega odpora. Tudi so nacijonalisti mnenja, da podpirajo okupacijske oblasti v Poruhrju nemške komuniste — kar seveda ne odgovarja resnici — in to jih še bolj razburja.
Nemška časopisna propaganda, ki nam je s svojimi naravnost na verjetno drzen način izmišljenimi vestmi, izza časa vojne še vsem v dobrem spominu, deluje danes zopet s polno paro. Za vsako ceno se skuša mnenje ljudske mase odvrniti od problema, ki je vsak dan bolj pereč: od kapitulacije. Iz gotovega vira« prihajajo novice, ena bolj tendendjozna kot druga, ena govori o bližnjem vpadu Poljakov v nemško gornjo Šlezijo (obisk Focha v Varšavi je seveda prišel kot nalašč zato!), druga o blokadi nemških obal od strani antante, tretja o zasedbi Bremena in Hamburga po francoskih četah, ki se bo baje izvršila že v par dneh, namigava se že na francosko invazijo v Nemčijo in bombardiranje nemških mest. Take novice so danes potrebne, zato da se o
njih kolikor mogoče mnogo razpravlja in pri tem pozabi na glavno, na grozečo kapitulacijo.
Kar se tiče mnenja demokratov, omenjamo n. pr. besede nekega baden-skega ministra^ ki jih je pred kratkim govoril v Berlinu: »Blazno bi bilo, zapirati še nadalje oči. Naš položaj je resen. Antanta je od genovske komedije sem izgubila vsako zaupanje v nemško vlado. Od vseh strani se nam odreka pomoč. Anglija nikakor ne misli na nas. Amerika tudi ne. Kar se pa tiče Rusije, morejo le nekateri naivneži pričakovati,' da nam je v stanu priti na pomoč. Edino orožje, ki nam preostaja, jo pasivna rezistenca. Toda ne smemo se motiti, to je le obrambno orožje. Samo eno sredstvo imamo, da se rešimo Jz sedanjega položaja: apelirati na bogate sloje, da bodo vendar enkrat že dali finančno podporo, katero pričakovati ima pravico nemška domovina od svojih otrok. Potem pa, ko bomo pokazali svetu našo voljo, da hočemo pošteno izpolniti pogodbo v izmeri naših moči, bomo zahtevali, naj se nam zaupa in dali bomo rade volje garancije, ki Jih zahtevajo od nas in z vedno intenzivnejšim delom se bomo odkupili od napak preteklosti in zadobili spet našo neodvisnost«
Drugi demokrat, bivši finančni minister Dernburg, piše v Berliner Tageblatt od 12. aprila, da je čas, da Nemci znižajo svoje zahteve, kajti edino na ta način se da problem rešiti. Tudi on je mnenja, da se nemški ekonomski krogi premalo brigajo za Inicijativo v vprašanju ekonomskih garancij. »Morali bodo podvzeti v tem ofenzivo, da se približa rešitev.«
Socijaldemokratski »Vorwärts« pa zahteva, naj vlada začne aktivno z reševanjem problema.	—žn—
Politična geografija nove Evrope.
V sredo 25. t. m. je predaval na ljubljanski univerzi senior »Geografskega društva g. prof. Kranjec o politični geografiji nove Evrope.
Periferni organ države je meja, ki se je kot črta razvila iz obmejnega pasu. Naravna meja se splošno zove ona, ki nudi v vojni varstvo, v miru pa omo-gočuje lahko kontrolo prometa. Jezikovna meja je tudi naravna meja. Princip geografsko naravne meje velja po Cvijiču, ako je kontrolirano z narodnostnim principom.
Pri osnovanju novih držav v Evropi je bila vodilo: narodnost Število evropskih držav se Je pomnožilo od L 1914 od 26 na 34, izginile so 3, nastalo pa je 12 novih. Kontinentalni državi ste Mii preje 2 (Švica, Srbija) danes so 4 (Švica, Avstrija, Madžarska, čehoslo-vaška).
Francija Je dosegla Ren ter z češko mejo pri Hlebu prijema južno Nemčijo v Idešče, gospodarsko prva v produkciji železa v Evropi ter je z pridobitvijo Alzacije odvzela Nemčiji monopol na kalij. Belgija je nehala biti nevtralna, povedala se je za Eupen, Malmedy ter za »nevtralni« Moresnet. V carinsko zvezo z Belgijo je stopil Luxemburg, kojega železo Belgija nujno rabi. Politična prelomnica ob Renu kjer se bije romanstvo z germanstvom je zadobila Zopet svpjo obliko. Nemčija ie potisnje-
na iz zapada in vzhoda z jedrom je postala prava deljena država kot je preje v Evropi ni bilo. Berlin je postal ekscentričen t j. ne nahaja se v sredi države, nemške reke so internacijonalizirane, češka ima v Hamburgu prosto luko, prejšnji Cesarja Viljema kanal je inter-nacijonaliziran, prvi slučaj internacijo-nalizadje kanala, M se nahaja na ozemlju ene same države, v državni Oblasti. Na vzhodu Nemčije imamo niz novih držav, od Finske do Adrije so razteza nova politična prelomnica, tu bije boj predvsem Slovanstvo z Germanstvom, kojega žrtev je bila Avstro-Ogrska, kot koje ostanek smatramo Avstrijo in Ogrsko. Avstrija tvorba, ki naj loči Nemce od Italije, ki naj omogoči intcmacijonalizatijo arlberške proge ima svoj anahronizem v Dunaju, ki obsega 30 odstotkov vsega avstrijskega prebivalstva. Ezistenčne možnosti ji ni odrekati. Madžarska ima povsod slabe meje. Poljska ima tudi čez 30 odstotkov tujih narodov sega na vzhodu daleč v tuje ozemlje ter ima dve imperija-lističiti tipalnici, prot Dvinsku in koridor. Gdansko je s Poljsko carinsko zvezano, ki pa tu ne sme imeti vojaštva, kot ga ima Italija v najmanjši novi državi na Reki. Italija Je dosegla na Krasu in na Alpah svojo »naravno« mejo, jugoslovenski ofenzivni klin v Gorenjski je sablja iz stekla.
Ali ste že obnovili naročnino za jutranje Novosti*?
Ljubljana, 26, aprila.
Župan dr. L. Perič otvori izredno sejo, ugotovi sklepčnost, imenuje overo-vateljem zap. svet. gg. Čelešnika in čepelnika in omeni izstop obč. svet. gg. Adamiča in Klemenči-č a. Odobren je bil zapisnik zadnje seje in je prešla zbornica takoj na poročilo upr. odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne glede nakupa vodne sile v svrho zgradbe nove
mestne elektrarne,
Obč. svetnik g. Orehek poroča o tem velikopoteznem gospodarskem vprašanju ter poudarja uvodoma važnost razširjenja električne sile za gospodarski razvoj mesta v bodočnosti V poštev ne pride pri tem vprašanju samo razsvetljava mesta, marveč jako važen razvoj male obrti v mestu in pa razmah velike Industrije v okrožju Ljubljane. Vštevši še razne potrebe iz zdravstvenih ozirov, M potrebovalo mesto najmanj potrojeno današnjo električno silo. S tem pa ne zadostimo le omejenim potrebam, marveč bi pospešili tudi vir mestnih dohodkov ker bi pritegnili v mesto in okrožje obrt in industrijo, ki M nam precej olajšali mestna davčna bremena. Elektrificiral bi se lahko tuđi vodovod, kar M značilo za mesto znaten prihranek, posebno pri premogu. Današnja parna naprava s svojimi 1500 k. s. vsekakor ne odgovarja razmahu mesta in treba nam je, da si zagotovimo za proizvajanje elekt. toka primerno vodno silo. — Upravni svet elekt. ima tozadevno 3 varijante in sicer 1. Hidroelektrlčna naprava na Savi pri Črnučah, 2. povečanje sedanje parne elektrarne in 3. priključek na Falsko elektrarno. Savski projekt z jezom, ki bi ga morala že država napraviti, naj M ščitil mestni vodovod pred izgubo vode, katero izgubo je povzročala regulacija Save, in naj M nudil potrebno silo za električno centralo. Povečanje sedanje parne elektrane ne pride v poštev, ker je to nemoderno in predrago, posebno ko Imamo na razpolago cenejo stalno vodno silo. Falska elektrarna je poslala mestu ponudbo, ki nam nudi le 2000 k. s. in še le dokler nimamo lastne centrale. Imamo pa še novo ponudbo od lastnice papirnic Vevč-Goričane, ki nam nudi v nakup vodno silo v Medvodah. Družba zahteva za nakup vodne sile z vsemi pravicami in poslopji 25 mil. kron, pri čemer si zagotovi dobavo toka za 300 k. s. za se in pa 500 k. z. po najnižji ceni kot sebi Naša elektrarna v Ljubljani pa naj bi ostala kot rezerva. Tozadevne načrte je izdelala tvrdka Ast na Dunaju, ker je imela ta tvrdka že vse pripomočke od družbe Leykam in je bila veliko cenejša. — On predlaga, da naj obč. svet pooblasti g. župana dr. Periča, da nadaljuje pogajanja z Leykamom in Falo ter naj v to svrho pritegne potrebne izvedence iz in tudi izven obč. sveta.
Prof. inž. dr. Vidmar poudarja kot zastopnik mesta in ne kot strankar potrebo Ojačenja toka, ima pomisleke glede cene, ki si jo obetamo in k! je že danes prenizka, kajti dobiček, ki ga to podjetje do sedaj izkazuje, je le navidezen in na papirju in to pred vsem radi tega, ker se pri dosedanjih odpisih ni zadostno vpošteval amortizacijski fond, obraba in zgradba novih strojev. To sicer ne zveni baš popularno, dolžnost vestnega gospodarja pa je, da si napravi čist in točen račun. Teren okoli Čemuč se mu zdi neprimeren in nesposoben za večjo električno instalacijo. — Falska elektrarna teče do Trbovelj. Od tam do Ljubljane bi stal prevod z enim transformatorjem drča 80 milijonov kron. Pri tem pa M prišlo mestno gospodarstvo tudi v gospodarsko odvisnost falske elektrarne, ki M nas lahko izrabljala In potegnila industrijo, kjer jo hoče imeti. — Fale ne priporoča. — Lepo vodno silo pri Medvodah bi se dalo precej po ceni izzidati za 10.500 k, s. toda le pri najvišji vodi za kratek čas v letu M M morala torej močno pomagati stara elektrarna. Veliko vlogo Igra pri tem tudi investidja, ki naj se računa na 7 mil. švic. frankov in bi bila končno ta naprava zopet odvisna od onega, ki nam da denar. Začasno priporoča razširjenje sedanje elektrarne, kar M bilo tudi za kasnejšo hldroelek-trično napravo ugodno, ker nam preostaja toliko večja In v vsakem slučaju potrebna rezerva. On Je za poročevalcev predlog z dodatkom, da se pogaja g. župan neobvezno in da ratifldra končna pogodba v občinskem svetu. Predlog poročevalca Je Ml na to sprejet
Na predlog poročevalca g. O r e h -k a Je Ml sprejet tudi predlog glede kritja naprave, da se pogaja g. župan kot pooblaščenec občine v tu ali inozemstvu za primemo kritje fn pritegne k pogajanjem potrebne izvedence k in tudi izven obdnskega sveta,
Nato se Je razpravljalo o ponudM glede udeležbe mestne občine pri
Opekarna »Emona«.
na Via«. Poročevalec dr. Lemež poudarja, da se je o tem že govorilo v : Qb&	- tašti
odsek sledeče ugotovitve: 1. Je H dober materijal. 2. Koliko M rabila opeke občina. 3. Bi li kazalo, da stopi občina k temu podjetju in 4. Kakšne pravice naj bi si zasigurala občina pri podjetju. Analiza materijala je ugodna in glasi: »Ton sehr gut für Stein und Dachziegelfabrikation«. Emona razpolaga z 50.000 m3 in je oddaljeno to zemljišče 3 in pol km od mesta. Potrebna investicija za vse znaša okroglo 9 milijonov kron, donos je ugoden, eksploatacija zasigurana za 40—50 let Fin. odsek je sklenil, da se sme principijelno udeležiti občina le tako, da obvlada položaj in se ne Izroča raznim kapitalističnim skupinam. Torej M se smela udeležiti podjetja občina le če doM več kot 50 odstotkov udeležbe, da lahko zabrani monopoliziranje cen za opeko za občinsko nporabo, naj vpošteva morebitno stagnacijo pri gradbah in naj vpošteva, da izrabi za lastno nabavo opeke lahko tudi konkurenco drugih opekam.
Svet. Kremžar predlaga, da naj se pooblasti g. župan v svrho ugotovitve rentabilltete In aktuelnosti ter glede ugotovitve več kot 50 odstotkov udeležbe ter naj nato poroča. Tudi v ta namen naj si izbere potrebne strokovnjake. Inž. dr. Vidmar je povdarjal, da je odločno proti udeležbi v tem smislu, ker vlada stagnacija v industriji, ker imamo že dosti opekam In ker gotovo konvenira eni opekami, da doM denar od mesta zastonj, mesto v bankah za drage obresti in si pri tem zasigura mesto kot odjemalca. Ljubljana ne sme favorizirati le enega podjetja, ko bi bile morda pod omenjenimi pogoji tudi druge opekarne zadovoljne z soudeležbo. Obč. svetnik K r a 1J Je povdarjal stremljenje občine po osamosvojitvi in to ne samo pri opekarnah, marveč tudi pri drugih podjetjih. Tu sta dve možnosti in sicer da dela občina sama ali pa v zvezi s kako skupino. V takih vprašanjih pa ne sme odločevati le momentan položaj, marveč princip. — Sprejet je-bil predlog poročevalca. (Svet. Turk zakliče govorniku: »Od kdaj pa ste tak govornk postov?« Kralj: »Odkar je g. Turk prenehal!«) Svet. Mihevc je apeliral govornika glede karteliranja opekam in Jadranske banke nakar mu je odgovoril g. Vidmar, da se zavaruje proti ščitenju karteliranja opekam in Jadranske banke in pove, da je on ravno tak prijatelj Jadranske banke kot g. Mihevc, kar je slednji razumel in popolnoma utihnil. V imenu NSS je po-vdarjai svet. Rupnik, da je za udeležbo občine pri vsaki opekami samo da ima občina moč dikcije cene in soglaša s predlogom. Tudi svet. dr. Ravnihar je za predmetno osamosvojitev občine, gre samo za to, da ima občina korist, zdi se mu pa, da je prospekt o rentaMHteti enostranski in ga je treba pregledati, ker stane 300 delnic občino 4mil. kron. Predlog poročevalca in prvi dodatni predlog sta bila sprejeta. (Turk zakliče: »To na bo držali«)
Mestna klavnica In hladilnica.
V imenu direktorija mestne klavnice je predlagal dr. B r e c e 1 j primemo zvišanje kredita za zgradbo klavnice in hladilnice .Dalje je predlagal, da se zvišajo klavnične pristojbine za govedo, prašiče, konje, teleta, koštmne In ko-zliče kakor tudi za vpeljane zaklane živali. Pri tej obravnavi Je bil predlagan tudi dodatni predlog, da se zvišajo od poročevalca predlagane pristojbine, pri izvozu vseh gori označenih živali za 100 odstotkov. Vsi trije predlogi so bili sprejeti.
Mestni pogrebni zavod.
Upravni odbor mest. pogr. zavoda je predlagal, da se zgradi že končno enkrat nujno potrebno lastno poslopje za ta zavod. Pri tem je predlagal svet Turk, da naj se določi za šolo, ki je bila določena, da se zgradi na prostoru za Ledino, kjer se hoče sedaj graditi poslopje za pogrebni zavod primeren prostor v bližini in sicer na Gestrino-vem svetu na Poljanski cesti. Pomisli naj se tudi da imamo za to šolo, ki bi bila baš tam ravno najbolj potrebna že potrebne načrte. Svet Rupnik Je poudarjal da Je bil za to šolo dovoljen že lani kredit 16 mil. kron, ki pa ni bil odobren. Sola naj M ostala tam. za pogrebni zavod pa naj M se poiskal drug prostor. — Tudi ta predlog Je bil y splošnem sprejet
Slučajnosti.
Na predlog dr. Brecelja se opusti pri stanovanjskih hišah na Prulah naprava novih drvarnic in Meti in se vpo-rablja za to suterenska stanovanja. Tozadevni materijal naj se porabi drugje, razširi naj se zelenjadni vrt in popravi ograja. Stroški 158.000 kron. Nujnost in predlog sprejeta. Svet Pirc je stavil na Župana Interpelacijo, naj se družbi cestne električne železnico primerno pojasni kje je preseg 5 odstotkov čistega dobička, ki pripade občini kje je vsota, ki se je nabrala po 20 vin od listka ob priliki zadnjega poviška kart in zakaj ni držala družba pogodbe glede uslužbencev, Družba naj uredi gospodarstvo ja
vodstvo, ki je silno pomanjkljivo — knjige so na Dunaju tako, da dobi zaupanje občinskega sveta, uredi naj stanovanjski fond in plače uslužbencev. — Svet. Zajc je interpeliral župana glede pobiranja 32 odstotnih * obresti pri mestni zastavljalnici, ki izkazuje dobiček. Ta zavod je za pomoč siromakom in srednjim slojem ter naj zniža obrestno mero, ker občina ne sme iskati dobička — tudi ne za dotacijo mestnih revežev — pri onih, ki se tako bore za svoj kruh» da se morajo zatekati v zastavljalnico. Da se odpomore brezdel-nosti je predlagal svet Osterc, da naj se naroči stavb, svetu, da izvrši vsa nujna preddela za mestne zgradbe in zaposli čim več delavcev. — Dr. Stanovnik je predlagal z ozirom na včerajš-ne dogodke v Spod. Šiški, kjer je bil eden tud obstreljen, da naj se ustanovi občinska straža, ki naj čuva občane in stopi tem ljudem na prste v svrho splošne varnosti če te ne more zasigu-rati naša policija. — Obč. svet Moser je zahteval, da se uredi nerodno vprašanje, da morajo plačevati ljubljanski meščani posestniki travnikov v Mestnem logu za uvoz sena v mesto užitni-no. — Svet Pirc je zahteval, naj prosi občina za prispevek in pomoč države za dela gospodarskega nadoga, ki jih izvršuje občina v prenešenem delokrogu mesto države in ki stanejo občino ogromne vsote. Državna uprava naj zida za svoje urade nova poslopja in ne kupuje starih hiš. Vsi ti predlogi so biH sprejeti.— Na predlog dr. Lemeža se je izključila 2. točka tajne seje in sicer poročilo o prošnjah mestnih uradnikov« uslužbencev in delavcev za zvišanje službenih prejemkov in se bo razpravljalo to vprašanje na prihodnji javni seji S tem je bU dnevni red izčrpan in se je zaključila javna in nadaljevala tajna seja.
Zapiski.
»SLOVENČEVO POROČEVANJE«.
»Slovenec« je dobil v nedeljo od svojega beograjskega dopisnika poročilo: Kralj ne namerava več pozvati k sebi demokratskih in zemljeradniških politikov. To se je spravilo v zvezo z avdijenco dr. Korošca pri kralju ter je umevno, da je v demokratskem klubu povzročilo preplašenost Demokratski politiki so begali po kuloar-jih parlamenta...
Dr. Korošec je torej nasvetoval kralju, naj več ne govori z demokrati In s kmeti Kralj ga je takoj ubogal Demokrati so bili vsled tega tako preplašeni da so kot zmešani begali po kuloarjih. Dopisnik pravi da ie to, kar kralj namerava, oziroma ne namerava, zvedel iz popolnoma zanesljivih virov, torej tz vrst kralja samega, ker nihče drugi ne more znati, kaj namerava kralj.
Seton Watson se mudi v Beogradu — poroča »Slovenec«. — »Prišel }e že v stflc z mnogimi uglednimi politiki In Imel ž nji-mi daljšo konferenco o razmerah v Jugoslaviji.« — »Slovenec« naj bi povedal, kateri so tisti »ugledni politiki?« Naj pove vsaj eno Imel
»Avdfjenca dr. Spahe je napravila na kralja velik vtis, ker je takoj nato pozval k sebi začasnega predsednika narodno skupštine dr. Peleša. Temu je kralj Izrazil svoje mišljenje o avdijencah načelnikov klubov ter se, kakor je zvedel posebno dolgo zadržal pri razgovoru z dr. Korošcem In dr. Spahom.« — To, kar je govoril Spaho, je kralja torej tako pritisnilo, da je moral takoj nekomu iztresti In da se iztrese, je poklical k sebi Peleša ta Peleš je povedal »Slovenčevemu« dopisniku, kako ta Spaho kralja vznemiril in kako je krall njemu tožili
Dr. Peleš je sporočil kralju sklep ministrskega sveta, ki je proti koaliciji * demokrati — piše dalje »Slovenec«. - Kako zamore napisati tako budalost, da predsednik skupščine sporoča kralju sklep ministrskega svetal Ako bi bil ministrski svet ra* kaj tacega sklenil bi moral to takoj sporočiti kralju Pašič sam, a ne neki poslanec, ki ni član ministrskega sveta. Poleg tega je tudi popolnoma lažnjivo, da Je ministrski svet kaj tacega sklenil. Saj je vendar Pašič ie istega večera dobil od kralja man-dat, naj ustanovi »koalieljskoc vlado. Dr. Peleš vendar ne bo tekel h kralju, da mu prinese neko laž ta še tako laž, M se mora takoj razkrinkati ta ki vsebuje intrigo med kraljem ta med ministrskim svetom! •
»Kralj je poveril Pašiću mandat za sestavo poslovne vlade. Obenem z mandatom je kralj dal Pašiću široko pooblastilo za sestavo poslovne vlade« — piše »Slovenec«. — Ne razumemo, kal naj pomeni ta budalost: dobil je mandat za sestavo vlade ta zraven še pooblastilo za isto stvar! Če ima mandat, kaj mu je treba še pooblastila? Saj je vendar mandat več kot pooblastilo! »Slovenčev« dopisnik menda ne ve, kaj pomeni beseda »mandat«. Obenem je ta trditev, katero »Slovenec« debelo podčrtava, tudi debela laž. Kralj je dal Pašiću mandat za sestavo koalicijske vlade.
To samo nekaj cvetk »Slovenčevega« poroče vanja.
Poriv. Da pridemo v čim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da naro-če Hst »Samouprava«, ki je oficijelan Ust NRS v Beogradu. — Glavno tajništvo NRS, Ljubljana.
— Lidija Wieslakova, slovenska plesalka, priredi danes v petek 27. t m. v ljubljanskem opernem gledališču sampato-fen plesni večer. Kritika ta priznanja. Iti jih je bila gdč. deležna na številnih turnejah doma in Izven domovine, nam jamčijo za resen umetniški užitek. Spored obsega plese modeme smeri, je jako peste7 ta zanimiv ter bo zadovoljiv v vseh ozirih. sporedu so skladbe Debussyia.
Griega, Mozarta, Smetane, Suka L dr. Pred-. prodaja vstopnic pri blagajni Z opernem
Dnevne novosti.
OPOZARJAMO naše ceni. naročnike, da do konca meseca aprila t. L poravnajo, oziroma obnovijo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo
m.
— Naše cenjene dopisnike in somišljenike NRS prosimo, naj pošiljajo vse dopise, namenjene za naš list, izključno na uredništvo »Jutranjih Novosti«.
— Radoviča. Tu se vrši v soboto, dne 28. aprila zaupniški sestanek NRS in sicer v restavraciji Novak ob 18,- uri. Poroča tudi delegat iz Ljubljane. — Vabljeni pristaši in vsi oni, ki simpatizirajo s stranko.
— Argentinski konzulati. Argentinska vlada namerava otvoriti v Novem Sadu In Zagrebu trgovska konzulata. Konzulat v Beogradu bi nato postal generalni konzulat.
— Zbor madžarske stranke v Zentl. Te dni se je vršilo v Zenti zborovanje madžarske stranke v Vojvodini. Na zborovanju so izdali proglas na vse Madžare v ostalih krajih države, da se dobro organizirajo in da nastopijo pri prihodnjih volitvah edinstveno.
— Imenovanje v carinski slttžbi. V generalni direkciji carin leži podpisan ukaz, s katerim bo Imenovanih precej pripravnikov za carinike, oziroma imenovanih precej carinskih uradnikov v višji činovnl razred. Dekreti se bodo poslali vsem pristojnim carinarnicam do 1. maja t. 1.
— Osebne vesti. Imenovan je za arhivarja FV. razreda pisarniški manipulant II. razreda Anton Čuček pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Podeljeno je odpravniško mesto Turnišče poštnemu slu Stefanu Györkösu, Križevci v Prekmurju poštnemu pomočniku Frančišku Talanyiju, Žirovnica poštni pomočnici Mimici Svetina in Šmarjeta ob Pesnici postnemu pomočniku Antonu Sumanu. — Premeščeni so: činovnica IV. razreda Marija Wlndlscher Iz Stražišča v Kranj, činovnik V. razreda Stanko Knez iz Beograda v Ljubljano, poštar IV. razr. Ivan Rabič Iz Gorenje vasi v Škofjo Loko, poštarica V. razreda Malka Gliha Iz Maribora v Ljubljano, poštarji VI. razreda J. Jovanovič iz Ljubljane v Belo Palanko, Ana Stenič Iz Zidanega mostu v Celje, Rezika Prijatelj iz Zidanega moštvu v Grobelno in začasni poštar II. razr. Nikola Zirovskl iz Novega Sada v Maribor. — Službene pogodbe sta odvezana poštna odpravnika Matilda Janša v Dovjem ter Karl Ledenik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Začasno so upokojeni: kontrolor V. razreda Frančišek Petek v Ptuju, poštarica V. razr. Ana Viđali v Ljubljani In poštaricl V. razr. Mariji Zupanc v Kranju ter Jožica Grilc v Mariboru. — Umrla sta: uradna pomožna moč Vladimir Nečajev pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani In podčinovnik V. razr. Ivan Gio-stro v Mariboru. — Odpuščena je iz državne službe telefonistka VI. razreda Milica Rajkovič v Cetinju.
— Razpisana poštna služba. Razpisana 1« služba poštnega starešine na Rakeku v«!). Prošnje je vložiti v treh'tednih.
— Začasna zatvorltev pomožne pošte
*v. Vidu nad Cerknico. Koncem minule-zT.^seca je bila pomožna pošta Sv. Vid _ , Cerknico v področju pošte v Begunjah Vm ''erknici začasno ustavljena. Pri Sv. Jldu samem dostavlja seda] selski listono-
Vasf: Cohovo, Zala, Osredek, Lešnjaki, •avžlje, Rudolfovo, Jeršiče, Ravne In pa ^hrib so prldeljenl okolišu pomožne pošte I Bečajih v področju pošte v Begunjah pri Cerknici.
— Poštninska prostost zdravstvenih “•tonov. Ministrstvo za narodno zdravje ie ustanovilo dva nova zavoda v Zagrebu, namreč: državno šolo za sestre pomočnice to državni dispenzer za tuberkulozo. Fe “Ve ustanovi sta z drugimi zdravstvenimi zavodi vred oproščeni poštnine, kakor vse “rtavne oblasti in uradi.
— Razpis učiteljskih služb. V šolskem “«aJu Ljubljanski okolici se razpisujejo nastopne službe v stalno popolnitev: Brezje 1 služba za učitelja voditelja; Dol 1 služba *a učiteljico; Golo 1 služba za učitelja- vo ultelja; Horjul 1 služba za učitelja; St. Juni 1 služba za učitelja ali učiteljico; Kopanj 1 služba za učitelja(lco) voditelja(lco); J-og-Zaplana 1 služba za učltelja(lco), vodl-tojja(lco); Podlipa 1 služba za učiteljico; Jenska 1 služba za učiteljico; Rakitna služ-S*“ » nadučitelja in služba za učiteljico; fomlšelj služba za učitelja In služba za uči-wjjco; Vrhnika služba za nadučitelja; Za-Potak- služba za učitelja voditelja; Zažar služba *a učitelja voditelja; Sv. Jošt 1 služba za nadučitelja In služba za učiteljico. — nnavflno opremljene prošnje naj se vlože PO predpisani službeni poti pri okr. šolskem ■»•ta v Ljubljani do 25. maja t 1.
— Iz uradnega Usta. Uradni list št 40 Prinaša naredbo pokrajinske uprave za Slo-v*nljo glede občinske davščine od prirastka vrednosti nepremičnin v mestni občini
— Za boljšo potniško kontrolo. Pro-5“too ministrstvo je sporazumno z mlnl-!£*tvom za notranje zadeve izdalo odlok o »znanju kontrole nad potniki. To se Je »gfftoo največ radi tega, ker so se v po-suTdem času dogajalfe razne nesreče na že W^iern času dogaja!« razne nesreče na že-siätoh s tem, da so številni potniki jemal! nyS^l razstrelitve snovi. Razen tega je ooTitotvo določilo najstrožjo kazen za ^ bi jemali s seboj omenjene snovi, on Izseljevanje iz naše države v mese-tz 11~,®rcu. V mesecu marcu se je izselilo la/T*® države 198 oseb. Po spota Je bito potnih In 71 ženskih izseljencev. Po 38 »5!. ,e bn° 59 kvalificiranih delavcev, »Hi TwSa,l,,ciranai> 57 poljedelcev, 36 raz-ven2rc*lcev„,n S otrok- Izselili sosevSe-tojo !•>« erlfe,?7, v Canado 13, v Argentl-mLJ*5-, v Chile 1, v Južno Afriko 1. V januarju se Je Izselilo 157 oseb, v ^seou februarju pa 233. Skupno se jih le 578 novega leta do 31. marca izselilo Qfnver.^.n> »Meljemski komlsari-
St*vitev potnih lis!odv0bl 767 °dobreni 23 ^ M r-Bobrotnik Srbske Akademik, 7n-n„_
£ Sä, ävä ssü
izn?ž mora Splačati štiri volila v skupnem 5£SU 125 «seč dinarjev. Samo neprK iev 80 v,edne nad deset milijonov dinar-
8ra*tT Pro®ociia na graški univerzi. Na Zb Jr UI>iverz: je bil 21. t m. promoviran M	zdravilstva *. Martin Mnjcen
— Nov list v Subotici. Kakor smo že javili, prične izdajati mestna občina suboti-ška svoje lastno glasilo. Prva številka lista ki se bo nazval »Subotiški Vestnik«, izide dne 1. maja.
— Kulturno delo v naši vojski. V vseh 48. pehotnih polkih je bito leta 1921. 25.044 analfabetov. Tekom tega leta se je naučilo pisati in čitati 9031 vojakov kar znači 36% vseh analfabetov. To število je na vsak način zelo razveseljivo in kaže, da se v vojski ne polaga samo važnost na strokovno vojaško izobrazbo, ampak tudi na prosvetno delo. Zahvala za to gre pred vsem raznim častnikom, podčastnikom in vojakom. Učitelji ljudskih šol so mogli vsled preobilice svojega dela le malo pomagati. Razen čitanja in pisanja so se vojaki naučili tudi marsikaj koristnega na polju zgodovine in zemljepisja zdravstva itd. K temu je mnogo pripomogla tudi njihova razdelitev po celi državi. Poleg tega je vojska v letu 1921 obdelovala 141 ha zemlje, kar znači, da je pridelala raznih pridelkov v skupni vrednosti 1,830.000 Din, ki bi se jih sicer moralo izplačati iz državne blagajne. Obdelovanje pa je imelo še drugo dobro stran. Vojaki so namreč imeli priliko, da so se spoznali .z naprednim obdelovanjem polja.
— Obisk češkoslovaških vlsokošolcev v Jugoslaviji. Začetkom meseca Junija obiščejo našo državo češkoslovaški visokošol-ci-arhitekti skupno z njihovimi profesorji. Posetniki si bodo ogledali naše arhitektonske spomenike v Srbiji, Sarajevu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in Trogiru.
— Koncert poljskih akademikov Ljubljani, ki je bil napovedan za soboto, se preloži na prve dni v mesecu maju, ker so Poljaki spremenili svoj prvotni načrt. Beograjčani so jih sprejeli nad vse prisrčno in jih povabili tudi v druge srbske kraje, ker se zavedajo velikega pomena njihovega obiska. Upamo, da bo tudi Ljubljana storila svojo dolžnost. Njih prihod In dan koncerta še objavimo pravočasno. Ponovno se obračamo do vseh prijateljev glasbe in poljske akademične omladine, da sprejmejo po enega ali dva na prenočišče za dva dni. — Cenjene ponudbe blagovolite poslati na naslov »Društvo prijateljev poljskega naroda«, Slomškova ulica 7.
— Odobrena šolska knjiga. Ministrstvo za trgovino n industrijo, oddelek v Ljubljani je odobril šolsko knjigo:	»Spisje za
koncesljonirane obrte in tvorniške obrate«, ki jo je spisal Henrik Podkrajšek.
— Umrl je vpokojeni nadučitelj g. Josip C o p, star 79 let, stanujoč v Rožni dolini štev. 191, župnije Vič pri Ljubljani. Pogreb se vrši danes, 27. t m. ob 5. uri popoldne.
— Smrtna kosa v Ameriki. Iz Antofa-gasta je prišla vest da je umrl zdravnik dr. Franjo Pervan. Pokojnik je bil Dalmatinec, ki se ie že v balkanski vojni bojeval v srbski armadi. Po vojni je obolel na pegavici, na kar je odšel v južno Ameriko, kjer je propagiral proti Avstriji. Fto vojni je mnogo skrbel zlasti za izseljence. Umrl je v starosti 45 let.
— Nesreča. Josipa Anžurja, hlapca pri Ivanu Bricelj, je pritisnila k tlom težka vozna skrinja s peskom, pri čemer je dobil mož težke poškodbe in so ga morali oddati v bolnico.
— Izgnana je iz Slovenije za dobo 5 let radi tavlne 21 letna služkinja Inna Sam Iz Zagreba.
— Prijatelji slanine. Neznani cigani so pobrali iz kašte posestnice Terezije Ber-kopec na Vrhu pri Dolžu 15 kg suhega svinjskega mesa, 8 kg masti, 16 klobas in 2kg slanine v skupni vrednosti 5000 kron.
— Steklo je šel kupovat Lorene Kos iz Savelj k posestniku Bačniku v Pirnčah. Ker Bačnika ni bilo doma, mu je šel pokazat steklo Al. Kosec- Med potjo je spravil Kos svoje kolo znamke »Waffenrad« v hlev kovača Oblaka. Ko se je vračal, je kolo pogrešil. Po lastnem priznanju mu ga je ukradel Kosec, ki je bil kaznovan že radi več manjših tavin, h katerim ga je nagovarjala gostačka Marija Lavrič iz Pirnič, češ, le vzemi, jaz bom pa kupila.
— Razne tavlne. Iz rudniške kovačnice trb. premogovne družbe v Toplicah pri Zagorju Je bil ukraden 7 m dolg, 3 cm širok gonilni jermen, vreden 2200 kron. — V Kozarjih so vlomili tatovi v stanovanje Andreja Kašarja In pokradli razno perilo, obleko in čevlje, vredno 12.000 kron. — Posestniku Francu Petelinu v Prevaljah so ukradli neznani lopovi 2 zlata poročna prstana s kamni, zlato žensko uro in verižico in 15.600 kron .denarja. Skupna škoda znaša okrog 30.000 kron. O vlomilcih, ki so morali biti o domačih razmerah precej dobro poučeni, nimajo še nobene sledi.
— Celjske novosti Vsled neprestanega deževja Je bilo pričakovati, da bo nastala povodenj. V sredo zjutraj so Savinja, Voglajna ta drugi pritoki prestopili bregove ter se radili čez polja In travnike. Povodenj je napravila na obdelanem polju precej škode. — Umrlo je tekom meseca marca v mestu Celju 9, v celjski javni bolnici 18 in v vojaški bolnici 1 oseba, skupaj 28 oseb. — Pr! okrožnem sodišča je za drugo porotno za. sedanje imenovan za presednika dvorno-sodni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, za namestnike: višja deželnosodna svetnika dr. Friderik Bra-člč In dr. Ivan Premschak ter deželnosodni svetnik Valentin Levičnik. — Filatelistični večeri se vrše vsak petek zvečer v klubovi sobi hotela »Balkan«. — Izgnana je bila Iz celjskega političnega okraja za dobo 10 let Rupar Frančiška, roj.
L 1904 v Ljubljani in tja pristojna. Presedela j« ravnokar 3 mesečno kazen radi goljufije. Oddana je bila policijski direkciji v Ljubljani, kjer je stavljena pod policijsko nadzorstvo. — Aretirana sta bila ta okrajni sodniji oddana Anton Kolar iz Stranic pri Konjicah ta Valentin Harman Iz Orehovca, okraj Krlževac na lirvatskem, ker sta se vozila bre* voznih listkov,
— Mariborske vostL V sredo 25. t m. je umrl v 58. letu starosti mariborski trgovec Vincenc Küher. Pogreb bo v petek 27. t m. Iz hiše žalosti Aleksandrova cesta Št I na pobreško mestno pokopališče. — Člani mariborskega trgovskega društva prirede v nedeljo skupni po set zagrebškega velikega sejma. — Genovefa S., žena železničarja je bila aretirana, ker je imela 35 škatljic egiptovskih cigaret, k jih je prinesla Iz Zagreba z namenom, da tukaj veriži ž njimi. — » robota 28. t. m. ob 8. url zvečer priredi naša domača umetnica tja gosli Pelikan-Bradlo-va skupno s pianistom Frischem v Götzovf dvorani sonatni koncert z izbranim sporedom. — Protltuberkulozne : j 8 e, ki vrši v Mariboru s svojim ambu-'atorijem plemenito delo človekoljubnosti,
kov. Zalibog pa se ravno med sloji, od katerih bi bila pričakovati še posebna podpora te humanitarne institucije, kaže v tem pogledu vse graje vredna brezbrižnost in nerazumevanje. Ali je celo v tako svrho treba trajno bodriti in opominjati? — 3Ü. t. m. predava v Ljudski univerzi inž. dr.* Kukovec o indijskem pesniku in pisatelju Rabindranatu Tagoreju kot umetniku.—Račja jajca so tako ugajala mizarju Henriku L., da je skušal svoje skomine utešiti pri treh ribnikih, kjer je lepo število rac. Ker pa je hotel popraviti svoj posel brez krčmarja, je bil aretiran in poslan v zapor. — Cirkničanka Ivanka Cenčič je bila zaradi raznih pregreh izgnana iz Maribora. Očlvldno pa 11 je tukaj ugajalo in se je zopet povrnila v mesto kot služkinja k neki družini. Pred nekoliko dnevi pa je iznova podlegla svojemu staremu nagonu. Ukradla je svoji gospodinji razne stvari, na to pa se je vlačugarila, dokler je ni prijela policija. Oddana je bila v zapor, nakar bo odgnana v svojo domovinsko občino. — Trgovskega pomočnika Valterja Scbeina Je v sredo ugriznil pes trgovca Schwejg-hoferja v levo roko. Schein se je zatekel k rešilnemu oddelku, bo pa najbrže moral v zagrebški Pasteurjev zavod. Schweighofer se bo moral zaradi svojega hudega psa zagovarjati.
— VeBka pomožna akcijo za stanovanjske reveže v Mariboru. V pričakovanju veselega dogodka v kraljevi hiši se je po inicijativi Mar-Stana v Mariboru zapričela v velikem obsegu akcija v pomoč takim stanovanjskim revežem, ki so takorekoč na cesti ter onim, ki so postali na svojem zdravju: žrtve stanovanjske bede. Za to reveže naj se v smislu te akcije že letos iz prostovoljnih darov bodisi v materijalu all v gotovini zgradi večje poslopje z malimi sobami in kuhinjo. Projektirana je predvsem nabiralna akcija prostovoljnih prispevkov ter smotru primerna velika ljudska veselica s tombolo itd. Osnovatelj akcije se je že privatno obrnil v Beograd s prošnjo, da sme akcija nositi protektorat Nj. Veličanstva kralja Aleksandra samega. Prošnja se obnovi tudi oficijelno potom naslova prirediteljev. Projektirani dom bo nosil Ime prvorojenca v kraljevi hiši.
— Zgubljeno. Dne 22. t m. popoldne se je zgubila med potjo od križa na Poti pod Rožnik do Zupančeve vile trioglata zastavica, ki Ima uvezene ciklame. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v Zupančevi trgovini, Wolfava ulica,
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko-, z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo v Ljubljani. Breg 20 ta Aleksandrova cesta 1,
ilUki
Iz raznih krajev naše kraljevine.
— Nevaren goljuf pod ključem. Zagrebška tvrdka Baum je obvestila policijo, da je poslala trgovcu Ralfu Richterju v Subotici razne vrste usnja v vrednosti okrog 56 tisoč dinarjev. Trgovec je blago prodal, ne da bi poravnal svojega računa. Richter se je predstavil za tovarnarja z usnjem v Kranju. V Kranju pa ta tovarna sploh ne obstoji. V Subotico se je odpeljal neki zagrebški detektiv, ki ga Je kmalu izsledil in zaprl. Dve pošiljatvi usnja, v vrednosti 33 tisoč dinarjev ste bili zaplenjeni. Richter je priznal, da prodaja usnje po vaseh, da pa svojim dobaviteljem nikdar ne plača računov. Ravno tako pravi, da se Je zlagal, da ima v Kranju tovarno usnja. Goljuf je prevaral še nekatere druge tvrdke, med katerimi se nahaja tudi trgovina Magdič v Ljubljani, od katere je prevzel precej blaga v vrednosti 42 tisoč kron ta nato pobegnil. V zaporu je priznal, da je bil radi tatvine In goljufije že večkrat predkaznovan in da znašajo njegova aktiva 50 tisoč dinarjev, pasiva pa 140 tisoč dinarjev.
— Posledica starega greha. Te dni so našli v Sarajevu nekega častnika, ki je ležal na tleh v mlaki krvi Na lice nesreče ja prišla sodna komisija, ki Je ugotovila, da je nesrečnež še živ. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za podpolkovnika Mihailoviča, ki je bil pred nekaj dnevi pozvan od vojaških oblasti v Sandžak, radi zaslišanja v neki tožbi- Policija je ugotovila sledeče: Zjutraj je vstal podpolkovnik kakor običajno ob 4. nri zjutraj, se umil In oblekel ter nato šel k oknu, skozi katero se je vrgel na cesto. Pri padcu je zadobll težke poškodbe, katerim je podlegel par ur nato. V Sandžaku Fd se moral zagovarjati radi tega, ker je nagovoril nekega narednika, da je izvršil neki umor. To se je zgodilo pred 10. leti, toda vsled vojen se je zadeva zavlekla. Kakor izgleda, se je pokojnik usmrtil iz bojazni pred odgovornostjo.
— Žalostna smrt Iz strahu pred porodom. Te dni se Je zgodil v Gračarrici sledeči žalosten slučaj: Trgovčeva žena Stje-panovič je ravno v pretečenem letu povila desetega otroka. Letos ie bila zopet v blagoslovljenem stanju. Pred porodom Je bila nemirna in ni mogla vsled strahu pred porodnimi mukami niti Jesti niti «ati. Nekaj dni pred porodom se je svečano oblekla ta poslala vse otroke na dvorišče. Nato je napisala možu pismo, kjer ga je prosila, naj skrbi za otroke, akso bi se ponovno poročil, Ker je svet pokvarjen ta ga obenem prosi, naj mu druga žena nikar ne rodi otrok, ker ro to grozne bolečine. Nato sl je ovila okrog vratu vrv ta se obesila- Opoldne Je Prišel, kakor običajno mož dpmov. Pri hiš-filh vratih so ga čakali otroci ta mu sporočili, da je mati dobre volje ta da se je praznično oblekla. Ko pa je soprog stopil v sobo, se mu je nudil opisani grozen prizor.
— Izkopali so sl grob. V vasi Prešnice ro je igralo ob potoku pet otrok. Nekemu dečku je prišlo na um ta pričel Je izpodkopavati breg. Ko so napravili že prilično dolg predor so šli notri. Nesreča Je hotela, da se Je baš tedaj udri brez ta v» petorico po-iropal. Nekaj ur pozneje so Hi nesrečni starši potegnili mrtve Izpod »mUe .
.. — Paprika Izdala zločinca. V okolici «Iša Je bil izvršen grozen umor. Dobrlja, žena Ljubomira Djordjeviča se Je že davno skušala otresti svojega moža, ker se nista razumela. Za svoj namen Je pridobila tudi sina Milana. Nekega večera, ko Je šel Ljubomir spat. Je prišla s sinom v sobo ta mu razbila s sekiro glavo. Nato sta odnesla sta ta njati truplo na dvorišče ta ga zakopala- Da bi Izbrisala sled svojega itočina, sta napravila vrh groba gredo In vsadila Papriko. Ljudem se ie čudno zdelo, ko je Ljubomir naenkrat izginil- Prišlo Je orož-ništvo in pričelo preiskovati. Neki orožnik
Sokolski «estnik.
— Prvi sokolski zlet v Kragujevcu. Vršijo se velike predpriprave za 1- zlet šu-madijske sokolske župe ki se bo vršil 27. ta 28. maja v Kragujevcu. Po vojni je to prva sokolska slavnost večjega stila v srcu Sumadije.
— Zrlnjsko-Frankopanska proslava v Splitu. Dne 30. t. m. proslavi splitski »Sokol« spomin na Zrinjskega in Frankopana s svečano akademijo v splitskem gledališču.
zdravstvo.
— Naznanjena zdravstvena ljudska ipredavania s spremljevanjera klnomato-grafskih slik se prično v tekočem tednu in sicer na Ježici v soboto 28. t. m- ob pol 8. uri zvečer in v Dev. Mariji v Polju v nedeljo 29. t m. popoldne. Predava zdravstveni nadzornik g. dr. Ivo Pirc.
§z Primorske.
—' Delovanje »Goriške Matice«. To ve-levažno slovensko kulturno podjetje je ustanovila »Narodna tiskarna« v Gorici. Ta vzgojna ustanova ima namen izdajati vsako leto knjige prosvetne, vzgojne, nabožne in zabavne vsebine, kolikor mogoče poceni. Za leto 1923 pripravlja uredniški odbor sledeče knjige: 1. Koledar, z vsestransko zanimivo vsebino: 2. zabavno knjižnico, vsebujočo povest dr. Josipa Preglja z vzgojno vsebino, vzeto iz življenja slovenskega ljudstva v Italiji; 3. antologija goriških pesnikov, kf Jo ie priredil prof. dr. Joža Lovrenčič ta bo vsebovala slike najboljših še živečih in že umrlih goriških pesnikov; 4. molitvenik: »Bogu, kar je božjega,« ki ga je priredil Franc Finžgar, in je namenjen posebno mladini. Kakor poročajo, se bo »Goriška Matica« reorganizirala s tem, da pridejo v uredniški posvetovalni odbor tudi naši pesniki ta pisatelji, ki bodo soodloče-vali pri določevanju smernic ta publikacij »Matice«. Ustanova Je zelo koristna to v marsičem nadomestuje pomanjkljivo šolsko vzgojo.
je priče! brskati po sveži zemlji, kjer Je bila nasajena paprika In j« prišel do trupla
S1LÄ
Sport in turistika.
— G. Masaryk protektor praških olimpijskih iger. Mednarodni odbor za olimpijske Igre je zaprosil predsednika republike g. Masaryka, da bi prevzel pokroviteljstvo nad olimpijskimi igrami, ki se bodo vršile leta 1925 v Pragi. Predsednik Je prošnji ugodil.
Amerikanska avtomobttna industrija.
Produkcija avtomobilov silno raste v Zedinjenih državah. L. 1921 so dogotovili 1,600.000 avtov, lani pa že 2,400.000. Ce prmerjamo s tem letno produkcijo Francije z nekaj nad 150.000 voz, potem šele vidimo ogromno razliko med amerikansklml in evropskimi številkami. Pri tem je treba omeniti, da koraka Franclja načelu evropske avtoindustrije.
Veliki amerikanskl avtomobilnl tovarnar Henry Ford je rekel:	»Vsak Amerikance
bo kmalu Imel svoj avto.« Ta izrek kmalu ne bo več pretiran, kajti danes teče po Zedinjenih državah že nad 12 milijonov avtov, to se pravi, da pride en avto na deset prebivalcev. Amerika ima šestkrat več avtomobilov, kot ves ostali svet in vendar tvori njeno prebivalstvo samo eno šestino svetovnega prebivalstva.
Izvoz I. 1921. je znašal 38.000 avtov, lani pa 78.000, torej se je zvišal za več kat 116 odstotkov. Glavni odjemalci so Avstralija, Kanada, Mehika In Belgija. 60 odstotkov svetovne produkcije avtomobilov Izhaja Iz amerlkanskth tovarn, ki delajo vse svoje vozove v serijah. 60 odstotkov ame-rikanskih avtomobilov Ima ceno manj kot 800 dolarjev. Družba Ford je znižala ceno svojih voz za 50 dolarjev, tako da stanejo Fordovi avtomobili, kot jih imamo več že pri nas, danes samo še 298 dolarjev vto je po današnjem kurzu 1 dolar = 95 dinarjev vsoto 28.310 dta.)
Afera orjunašev v Spodnji Šiški.
Včeraj so se na vse zgodaj razširile po mestu alarmantne vesti, da so vptiaorili »Orjunašl« mak) pred polnočjo strahovit napad v bližini šišenske cerkve, pri čemer sta bila dva Sišenčana težko obstreljena ta 50 jih morali oddati v bolnišnico. Kot obir čhipo vse take podobne zadeve. Je büa tudi ta afera v ljudski govorici hote ta nehote silno pretirana.
Iz povsem verodostojnih ta merodajnih virov smo ugotovili dejanski položaj, v kolikor se je pač dal ugotoviti, in smo zvedeli to-le:
Pred hotelom Bellevue se je sešto brez načrta ta namena okrog 30 mladih ljudi »Orjunašev«, med katerimi ste biti tudi dve gospodični. Tl so odstraniti odnosno Iz-klesali popolnoma ra it ni in brez trušča Iz table, katero Je vzidal ob priliki dograditve hotela lastnik g. Zajc, ime »Franc Jožef L«. Nato so odšli proti Sp. SlškL Med poflo so srečati pošt. kontrolorja g. Napotnika, ki se je vračal domov s svojo hčerko. Obstopili so ga, toda ko so ga spoznali, so ga pustili, da je še! mirno dalje. Pri cerkvi s» zaviti po Celovški cesti proti LjubljanL Nasproti »Čitalnice« je stala večja skupina Hudi, katere je policija ugotovila. Orjunašl so šli res precej živahni dalje ta so začeli pred Konsumnim društvom streljati, toda ne v kakem napadu marveč kar brezsmiselno ta tja v noč. Padto je kakih 30 strelov. Po naključju Je bil od enega teh strelov zadet podkovskl pomočnik Fabian Srečnik, rodom Hrvat, ki stanuje v Sp. šiški, Tržna cesta 256, ki se je vračal domov. K roglja ga Je zadela v desno nogo pod kolenom. Prvo pomoč je nudil ranjencu uradnik Josip Berdajs, ki se Je tudi vračal Iz mesta na Celovško cesto 85, in ga Je peljal $ pomočjo še par gospodov k dr. Travnerju, ki ga je obvezal, nakar je odšel Srečnik sam domov. Zdravnik Je ugotovil 3 prste pod desnim kolenom na zunanji strani za grah velik strel. Poškodba je lahka.
— Samomor bančnega ravnatelja v SkopJiu. V Skopita se Je te dni usmrtil ravnatelj »Zemaljske banke« Pero Petrovič. Kreditiral je neki firmi Kamenegro ta Sa-ijutro v Skoplju vsoto 2 milijonov dinarjev in ker je prišla firma v konkurz ,mu ni preostajalo ničesar drugega, kakor da se ta usmrtil, ako ni hotel sam poplačati datid
i	■	- - - »üxi-asiaii*
ispred ssdilSa.
Ljubljana, 26. aprila.
TRIJE ZLIKOVCI,
razposajeni fantiči, so bili obsojeni pred okrajnim sodiščem vsak na tri dni zapora zaradi hudobne devastacije v Tivolskem parku. Le z ozirom na njihovo mladost in prvo kazen se imajo dečki zahvaliti, da so odšli tako po ceni-
RADI PRETIRA V AN, A MESNIH CEN.
so se zagovarjali danes pred okr. sodiščem mesarji Jernej Černe, Jože Družič giobe ta tudi po 12 ur zapora- Vsi trije »o varjali, da niso prodajali proti dovoljeni Ceni, to je kg za dvojno ceno plačane žive vage. Tržni nadzornik g. Plemelj je ugotovil z raznimi računi, da so bile takrat nakupne cene živine od 19 do 23 kron kg žive vage- in da so že nakupne cene, ki so jih označiti obtoženci, pretirane. -Obsojeni so bili prvi na 400 Din globe in na 12 ur _ zapora, ostala dva pa vsak na 200 Din globe inž tudi po 13 ur zapora. Vsi trije so prijavili vzklie glede krivde in kazni, pritožil pa se je tudi javni tožitelj radi prenizke kazni.
DEKLETA PAZITE!
Mlada služkinja Marija Keršol b! se Ma rada peljala domov na praznike, pa ji je primanjkovalo denarja. Dekle si je pomagalo na ta način, da je zastavilo od gospodinje likalnik ta eno kokoš v dobrem namenu, da dobi doma denar in vrne gospodinji zastavljene predmete. Ker je dekle te predmete gospodinji vrnilo in le z ozirom na njeno neizkušenost, mladost. In ker še ni bila kaznovana, Jo je sodnik ubranil prvega stalnega madeža tatvine in jo za enkrat oprostil s primernim poukom za bodoče.
DOBRA ŽENA.
Pred sodnika stopi mlada žena z otro« kom v naročju. Tožila je svojega moža, ker jo je pretepal. Na sodnikovo vprašanje, kje je mož, odgovori Žena: Gospod, mož je še! delat. Neroden je res, kot jih J» več, toda naznanila sem ga za enkrat samo za strah. Dober je postal in prosim vas, da ga ne kaznujete. In oprostila je žena moža le kot dobra žena In mati, kar pa si je seveda zabeležilo tudi sodišče.
PO SLABI DRUŽBI GLAVA BOLL
Star mož Janez Šuštaršič }e zašel v, družbo dveh železničarjev, ki sta se gostila z ukradenim vinom. Ponudila sta piti tudi njemu in pil Je mož. Oba železničarja sta bila ra4l te tatvine že kaznovana. Danes pa je dobH tudi Šušteršič kljub vsem prošnjam, »da naj se mu to štriha«, ker je star; ta še ni bil kaznovan In le z ozirom na njegovo starost samo 50 Din giobe.
NE KUPUJTE SUMLJIVIH STVARI«
Za božične praznike sl ]e kupil nek! gospod od nepoznanega dečka božično drevesce. Kupec je bil uverjen, da je prinesel dečko drevesce s trga, k nesreči pa je bilo; drevesce ukradeno in je prišel temu na sled tudi gospodar drevesca Obtoženec Je bil obsojen na 100 Din globe radi sumljivega nakupa, glede dreveščka pa sta se pobotala tako, da mu vrne drevesce v naravi
Dopisi.
SLOVENSKA BISTRICA.
Tukajšnja mestna občina le na svoji seji dne 25. t m- odobrila ponudbo falska elektrarne glede dobave električnega toka in tako je upati, da se izvede prav kmalu napeljava električne InS po ulicah, obratih ta po vseh privatnih In državnih poslopjih. Čudimo se le, da Je ravno Slov. Bistrica tako dolgo dneala s pogodbo in se spuščala v dogovore z različnimi tukjašnjimf podjetji, ko se je vnaprej Že lahko prepričala o nesigurnosti dobave toka. — Olepševalno društvo je dalo napraviti v takozva-nem »Stern ta Zenfrealeju« zadostno število prav čednih klopi, katerim ždimo pa daljši obstanek kakor njihovim prednicam. Kdaj dobimo že enkrat slovenska imena ulic, trgov ta drevoredov? Znaki bivših nemških tablic že nestrpno čakajo poseta naših domačih jugoslovanskih imen- Enako, želimo, da v kratkem izginejo še vedno izzivajoče napisne table ta stike gotovih ne-poboiišliivlh renegatov.
Borzna poročila.
Beograd, 26. aprila. Devize. Pariz 650, London 455.25, Milan 477, Ženeva 1765.10, New York 96.05, Berlin 0.34, Praga 2S9, Dunaj 0.13655, Budimpešta 1-85, Bruselj 561. Valute. Efektivni francoski franki 646.
Zagreb, 26. aprila. Devize. Dunaj 0.1355—0.1365, Berta 0.33—0.335, Budimpešta 1.80—1.86, Bukarešta 46—46.50, Italija 475—477, London 446—448, New York, ček 95.50—96.50, Pariz 650-655, Praga 286.50— 287.50, Sofija 0-68.50, Švica 1755—1765. Varšava 0.21—0.23. Valute. Dolarji 0—95, avstrijske krone 0.1355—0.1365, francoski franki 0-645, lire 470—475.
Zagreb, 26. amila. (PrlvJ Devize: New York 95.50-96^0, Pariz 6.50—6.15, Švica 17.55—17.62, London 446-448, Dunaj 13,55—13-65, Praga 2M5—2M75, Budimpešta 1.80-1.85, Bukarešta 46—4650, Italija 475 do 477, Berlin 33—3350. Valute:	Dolar«
95-95.
C u r 1 h, 26. amila. Otvoritev: Berti«
I.	95, Holandija 214.75, New York 54855, London 25.45, Pariz 37.12, Milan 27.10, FYh-ga 16.30, Budimpešta 10, Zagreb 5.60, Sofija 4£5, Varšava 1.15, Dunaj 77575, av*U. krone 77.875.
Curi h. 26. aprila. Zaključek- Berite L87, Holandija 214.25, New York 548, London 25.42, Pariz 37. AÜflan 27.15, Praga 16.275, Budimpešta 10, Zagreb 5.60, Sofija 4.05, Varšava 1.15, Dunaj 77.875, avstrijske krone 77.50.
Berlin, 2u. amila. Dunaj 40.84, Budimpešta 5.18, Milan 1428.91, Praga 862,83. Pariz 1960.08, London 134.662.50, New York »•127, Curih 5296.72, Beograd 298.25.
Praga, 26. aprila. Dunaj 4Ü2, Berilu
II,	475, Rhn 168.75, avstrijske krone 4.62, tire 168.75, Budimpešta 62, Pariz 23025, London 157.875, New York 34.10, Curih 612.75, Beograd 35.
Zatajit v ustil jault lutali JUTRANJE NOVOSTI i
Gospodarstvo.
Osoda nemške marke.
KUub vsem neprilikam se je Nem-!pem vendarle posrečilo, spraviti svojo marko na točko, kjer je vsaj deloma mirovala. Zdi se pa, da to ni ugajalo gotovemu delu nemške eksportne industrije, ki je želela, da se vrednost marke ie zmanjša, da se na ta način poveča konkurenčna sposobnost te industrije in da postane v inozemstvu sposobnejša sa konkurenco. Vsaj tako trdijo gotove yesti iz Berlina povodom sedanjega ponovnega padca marke. To pa potrjuje iudi časopisje samo, ki je last ali v ožjih «tikih s težko eksportno industrijo, ne sicer naravnost, vendar dovolj očividno, kajti to časopisje svari vlado, naj ne zadržuje s preveliko vnemo sedanjega padanja marke. In to pove dovolj.
Vprašanje likvidacije poruhrskega vprašanja je doživelo za Nemce zelo neljub preokret Zbližanje in likvidacija tega vprašanja po vsem vidiku že ni bila več daleč; naenkrat pa so se razmere zasukale tako, da sedaj ni računati z skorajšnjo rešitvijo tega vprašanja. To je vplivalo na nemški narod zelo neprijetno, zaupanje v moč vlade in države je bilo ponovno omajano. Sedaj pa je naenkrat nemška državna banka
—	kakor pravijo poročila iz Nemčije izpremenila svojo taktiko za okrepitev marke. Dosedaj je nemška državna banka obdržala marko na njeni višini
—	oziroma nižini, če hočete — z intervencijami, s prodajo deviz, s čimur je naravno pritiskala tečaje tujih deviz. Sredi minulega tedna pa je državna banka naenkrat to svojo taktiko izpremenila. Krila je na borzi samo en del zahtev po devizah; nepokriti del so si trgovci skušali preskrbeti izven uradnih tečajev, kar je takoj pognalo vse tuje devize navzgor. Dolar Je narastel za nekaj časa v enem samem dnevu za 10.000 marki Porast je bil tem hitrejü,
ker je imela v celi zadevi prav veliko besedo špekulacija.
Najbrž namerava nemška državna banka s preobratom svoje taktike dati ravno špekulaciji po prstih. Nekatere vesti sicer trdijo, da je banka vsled ogromnega izdajanja tujih deviz izčrpala svoje rezerve, da je torej opešala v svoji intervencijski akciji toda to skoro, da ni verjetno. Bolj verjetne so vesti, da bo državna banka sedaj pustila nekaj časa dogodkom prost tek, da pa bo zopet energično posegla vmes, kakor hitro se ji bo zdel trenutek ugoden, in s tem tako občutno zadela špekulacijo, da bo imela za dolgo časa svarilen vzgled.
Naj bo že to ali ono — čnjejo se namreč tudi vesti, da sta se sprla nemški finančni minister in ravnatelj nemške državne banke in da je padec marke in preokret taktike drž. banke posledice tega spora — zaenkrat še ni nič gotovega, kaj bo z marko. Tudi je še popolnoma neznano, kakšno stališče bo zavzelo inozemstvo z ozirom na sedanji položaj. Sicer pa bo razvoj dogodkov kmalu pokazal, kaj Je na stvari in česa je še pričakovati ,
INDUSTRIJA.
X Naša cementna industrija in Italija. V Italiji se }e v poslednjem času pojavil oster odpor proti uvozu našega cementa, ker naša konkurenca preveč pritiska italijansko Industrijo cementa. Uvedene bodo najbrž visoke zaščitne carine, da se prepreči uvoz cementa Iz inozemstva, predvsem iz naše države. Dolžnost naše vlade pa bo, da na to italijansko odredbo odgovori na ravno tak način, kajti znano je, da so Italijani glede uvoza iz naše države mnogo bolj odvisni od nas, kakor pa mi od Italije.
X Produkcija naite v Rusiji Koncem januarja je delovalo v petih velikih ruskih petrolejskih oblastih 64 podjetij z 1744 bunari, proti 1688 koncem decembra. Produkcija naite v januarju je dosegla 26 milijonov pudov. V oblasti Orodna se opaža veliko nazadovanje V produkciji nafte.
Zagrebški vzorčni semenj.
Zagreb, 25, aprila. (Z) Promet na velikem semnju se jako lepo razvija. Posebno z dežele je došlo mnogo resnih trgovcev. Strojna industrija deia vobče dobre kupčije. Mnogo je prodanih šivalnih strojev, a kupujejo jih konfekcije perila in oblek ter obrtniki. Tudi steklarne so zadovoljne z dosedanjim poslovanjem. Danes je dospelo iz berlinske tovarne Fahrkiisch steklo, a industrija hrane dela znatne kupčije s keksi in sličnimi izdelki; mnogo je tudi prodanega banatskega vina. Cehi so prodali mnogo turbin na vodo In mlinskih konstrukcij. Prodano je tudi večje število »Fordovih« avtomobilov in cela vrsta nemških glasovirjev. Širša publika se zanima za domačo industrijo, od katere dela posebno bosanska dobre kupčije.
X Zastoj v izvozu našega bauxlta. Na obali pri Šibeniku ležijo ogromne množine bauxlta, ki je bil pripeljan iz Drniša.' Ta bauxit je bil namenjen za nemške tvrdke v Poruhrju- Radi okupacije po Francozih pa je odpošiljanje v Poruhrje nemogoče.
X Znižanje cene ameriškega petroleja. Cena nečistega petroleja iz Pensilvanije je znižana za 25 centov.
X Velika naročila pri avstrijski težki Industriji Zastopniki pruskih državnih železnic razpravljajo z avstrijskimi težkimi industrijci radi dobave 300.000 ton materijala za železnice.
X Pomanjkanje premoga v Romuniji.
V Romuniji vlada precejšnje pomanjkanje premoga, tako da niti železnice ne morejo dobiti zadostne množine kurjave. Vzrok je premajhna produkcija premoga v državi, zato je sklenil romunski' ministrski svet, ukreniti vse potrebno, da se poveča ta produkcija.
X Podražitev premoga na Poljskem. Svet producentov premoga na Poljskem Je sklenil znova podražiti premog za ?%.
TRGOVINA.
X Izvoz vina Iz Madžarske. Madžarska vlada se zelo trudi, da omogoči izvoz vina iz države ter na ta način zmanjša in ublaži krizo, ki Jo trpe vinogradniki. Toda njena prizadevanja so večjidel brezuspešna, ker zahteva vsaka država, s katero se madžarska vlada pogaja radi izvoza vina, tudi izvoz živil, kar pa madžarska vlada ne more dovoliti, ker bi bila sicer ogrožena prehrana lastne države. Poleg tega zahtevajo države kot kompenzacijo za uvoz madžarskega vina prost uvoz svojih industrijskih proizvodov, česar Madžarska zo-
pet ne more dovoliti brez škode za svojo lastno industrijo- Kljub vsem tem tcžkočam pa se je Madžarski !e posrečilo, da je izvozila pred pratkem 120.000 h! vina %■ Švico in 20.000 hi v Nemčijo.
X Nova tovarna kuvert v Sloveniji Kuverte je začela proizvajati v Ljubljani tovarna Vider & Kokalj. Tovarniški stroji so najmodernejših tipov, ki omogočajo letno produkcijo do 90 . milijonov kuvert, Izdelujejo se kuverte vseh oblik, razen tega tudi kuverte z okenci, ki so se dosedaj moraie uvažati iz inozemstva. Visoko produkcijsko število in najmodernejši pripomočki omogočajo uspešno konkurenco v cenah in kvaliteti.
X Orient mednarodni trg. spe d. d. d.
v Mariboru. Pod tern naslovom prinaša »Jutro« vest. da je bivši ravnatelj in upravni svetnik Albert Pečevnik odpuščen. Ta vest ima namen, škodovati irnenovane-fflu g. Pečevniku, oziroma na novo osnovani Slavenski transportni družbi. G. Pečevnik je na lastno inicijativo odstopil kot upravni svetnik radi tega, ker ni hotei sedeti za eno mizo z ljudmi (inozemci), ki so hoteli uničiti domače podjetje, kar se jim je tudi posrečilo. 23. t m. je bilo sklenjeno, da predlaga upravni svet občnemu zboru likvidacijo podjetja. — Toliko v pojasnilo javnosti.
DAVKI - CARINE.
X Plačevanje davkov v Ameriki Je vsled zelo enostavnih predpisov kar najbolj preprosto. Vsak davčni obvezanec mora plačati svoj davek vsaj tri mesece pred potekom davčnega leta. Uvedni so posebni obrazci, na katerih morajo davkoplačevalci prijaviti svojo imovino in dohodke ter potem sami brez poziva pravočasno potom čeka ali poštne nakaznice plačati davek, ki si ga tudi sami izračunajo. Davčno osobje je zelo maloštevilno, ker vodi satno kontrolo o pravilnem vplačilu in prijavi. Za napačne prijave je določena zelo visoka kazen, tako da se zgodi silno redko, da bi kdo prijavil napačno podatke glede svoje imovine in dohodkov.
X Carinska unija med Švico in Licb-tensteinom. Zastopniki Švice in Lichten-steina so podpisali pogodbo glede carinske unije med Švico in Lichtensteinom.
kmetijstvo.
X Zvečanje obdelane ploskve na Madžarskem. Ker so cene žitu in sploh poljskih pridelkov na Madžarskem precej nad svetovno pariteto, so poljedelci letos obdelali mnogo večjo ploskev, kakor sicer, ker se radi diference v cenah obdelovanje zelo izplača.
-m
DENARSTVO.
Tečaji na novosadski produktni borzi tlue 21. aprila 1923. Cetis za 100 kg: pšenica bačka 460, ječmen barčki 310, oves bački 287.5Ö, koruza bačka 250, fižol beli novi 465, moka St. 0 680, pšenični otrobi 160.
X Vzroki padca potiske marke. Poljski finančni minister Grabski je izjavil v nekem pogovora z novinarji, da je padec poljske valute predvsem zakrivila njena odvisnost od nemške valute. Špekulacijo a k baisse poljske marke je vlada paralizirala :z Intervencijo na denarnem trgu, največ te škodovalo nazadovanje poljske marke us notranjem trgu, ker so se prekomerno zvišale blagovne cene. zlasti na žitnih tržiščih.
X Cene kovanega denarja v Nemčiji Kupna cena za zlate novce v Nemčiji znaša 4.250kratno nominalno vrednost. Za srebrov pa ISOOkratno nominalno vrednost. V mednarodnem poštnem prometu plačuje Nemčija francoski zlati frank po 4.400 papirnatih mark.
X Drobiž po 30 in 10(1 K v Madžarski. Madžarsko finančno ministrstvo namerava Izdati kovani drobni denar po 50 in 100 K.
X Likvidiranje imovine bivše avstrb-ogrške monarhije. V najkrajšem času se piično med Madžarsko in Avstrijo pogajanja glede likvidacije premoženja bivše monarhije. Madžarsko bo zastopal pri teh pogajanjih bivši finančni minister baroa SzterenyL
PROMET.
X Potni vizami za Nemčijo. Nemški konzulat Izdaja potne vizume za potovanje v Nemčijo brez vsakih nadaljnjih formalnosti onim osebam, ki so v potnem listu označene kot trgovci in onim, ki dokažejo, da potujejo v Nemčijo po trgovskih poslih ali pa v kako kopališče ali zdravilišče. Dijaki dobijo potni vizum, ako dokažejo, da so sprejeti na dotično šolo, kamor mislijo potovati
X Taksiranje poštnih paketov. Poštna ministrstvo izdeluje nov pravilnik o taksiranju poštnih paketov. Po tem pravilniku bodo upeljaui posebni kontrolni kuponi, na katere se bodo v bodoče prilepljevale poštne znamke. Pravilnik bo stopil v veljavo 1. Junija t. L
Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Cmfl Oaborlau:
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
»Pojdiva,« je rekel materi, »da naju kdo ne preseneti. Lahko bi prišel služabnik v salon in bi M Čudil, da naju ni tam.«
Ta ravnodušnost in to preračunanie ie spravilo gospo Fauvel popolnoma iz ravnodušja. Mislila je, da bo morda vendar še kaj dosegla s svojimi prošnjami in solzami.
»To bi mi bilo ravno prav! Zasačijo naj naju, to bi me veselilo. Potem bi bilo vse končano. Andrč bi me spodil, toda jaz bi vsaj ne žrtvovala nedolžne osebe. Jutri bodo Prosperja obdolžili. Clameran mu je vzel dekle, katero ljubi, ti mu hočeš ukrasti čast. Tega ne morem... ne morem več...«
Govorila je tako glasno, da se je Raoul prestrašil. Vedel je, da spi zraven v pisarniških prostorih sluga. In dasiravno še ni bilo pozno, je mo-«el biti sluga že v postelji in je mogel vse slišati.
»Pojdiva gor!« je rekel, ter prijel gospo Fauvel za roko.
Branila se je in se oklenila mize, da se ga ktžie obrani
»Dosti podla sem büa, ko sem žrtvovala Ma-delajno. Jaz nočem žrtvovati tudi Prosperja.«
Raoul Je hotel zlomiti njen odpor.
»Ej.« je rekel s ciničnim nasmehom, »ali ne razumeš, da delam s Prosperjevo vednostjo in da Čaka na mene, da z menoj deli?«
»To ni mogoče!...«
»Seveda ne. Ali misliš, da sem slučajno našel besedo?«
»Prosper je pošten.«
»Gotovo, jaz tudi Samo da nisva imela denarja.«
»Ti lažeš.c
»Ne, ljuba mati Madelajna je Prosperja odslovila in ubožec se tolaži kakor ve in zna, to pa je drago.«
Vzel je svečo ter prisilil gospo Fauvel odločno proti stopnicam. Sedaj se ni branila več, še boli io ie presenetilo in potrlo, kar je bila slišala, kakor to, da se le blagajna odprla.
»Kaj? Prosper tat?« Počasi oprta na Raouia, je šla po strmih stopnicah gor.
»Ključ morava položiti nazaj v miznico,« je rekel, ko sta bila zopet v spalnici,
Ker ga ona ni slišala, ga je sam položil tja, odkoder ga je bila ona vzela.
Peljal, ali bolje — nesel ie gospo Fauvel v mali salon, kjer je bila prej in jo posadil v naslanjač.
Tako silno je bila uboga žena zdelana, in oči so ji bile tako brezizrazne vsled duševne zmedenosti, da se je Raoul bal, da bo zblaznela.
»Ljuba mati,« je rekel ter skušal ogr.eti njene ledeno mrzle roke, »premisli, ravnokar si mi rešila življenje in obenem sva storila Prosperju velikansko ljubav. Ne boj se, vse bo dobro. Prosperja bodo obdolžili, morda celo zaprli to pričakuje in bo vse tajil. In ker mu krivde ne bodo mogli dokazati, ga bodo izpustili.«
Njegove laži pa so zgrešile svoj namen. Gospa Fauvel ga ni mogla slišati. Mrmrala je venomer:
»Raoul, moj sin, ti si me umoril.«
Glas ji je bil tako mil in pri tem tako obupan, da bi bil Raoul skoraj, ginjen do dna duše, ukradeni denar vrnil. Toda misel na Clamerana ga je zadržala.
Ko je videl, da je gospa Fauvel vsa onemogla obležala v svojem stolu, se je zbal, da bi mogel priti gospod Fauvel ali pa Madelajna in zahtevati pojasnila. Poljubil jo je na čelo ter odšel
Clameran je čakal nestrpno na svojega pajdaša v sobi restavracije, kjer sta bila večerjala.
Ko Je Raoul vstopil, se je dyignil bled od razburjenja ter vprašal:
»Torej?«
»Storjeno je, stric; tebi se moram zahvaliti da sem najpodlejši lopov.«
Hitro je odpel suknjo, vrgel bankovce na mizo, kjer je bilo še videti sledove vina, ki mu je dalo pogum, ter rekel z naglasom, iz katerega je bilo slišati sovraštvo in zaničevanje:
»Zadovoljen boš, tu je denar, ki bo stal tri ljudi čast in morda življenje.«
Clameran se ni zmenil za žalitev. S tresočo se roko se je dotaknil bankovcev, kakor da se hoče prepričati, da leže v resnici pred njim.
»Sedaj,« je rekel, »je Madelajna moja!«
Raoul je molčal, pogled na to veselje po vsem, kar se Je bilo zgodilo, mu je bil neznosen.
Louis si ni mogel razložiti Raoulove potrtosti.
»Ali je šlo težko,« je vprašal z nasmehom.
»Prepovem ti,« jfe vzkliknil Raoul jezen, »ali slišiš, prepovem ti, kdaj Še omeniti ta večer. Pozabiti ga hočem...«
Clameran je samo zmajal z ramo;
»Kakor hočeš,« je rekel zasmehljivo, »pozabi ga, lepi moj nečak. Jaz pa mislim, da ne boš odklonil teh 350.000 frankov kot spomin. Vzemi jih, tvoji so.«
Raoul od te velikodušnosti ni bil presenečen.
»Po najunem dogovoru imam pravico do mnogo več.«	■
»Saj je tudi le odplačilo.«
»In kdaj dobim drugo, če smem prositi?«
»Dan po moji poroki z Madelajno, nič prej. Predragocen zaveznik sl Ne morem te pogrešati. In to tudi veš, da nimam dokazov tvoje ljubezni ČC tudi nisem ravno nezaupen.«
Raoul je preudarjal ter prišel do sklepa, da bi bila preneumno izvršiti zločin in se odpovedati sadovom. Prišel je sera z namenom, da pretrga zveze s Clameranom, vendar pa je sklenil, da ga prepusti usodi šele tedaj, ko nima ničesar več pričakovati od njega.
»Dobro, jaz sprejmem to odplačilo, to pa tt rečem, nobenih naročil več, kakor danes zvečer, Kaj takega ne storim več.«
Clameran se je smejal.
»Dobro, dobro. Ti hočeš biti pošten. To je pravi trenutek. Sedaj si bogat. Tvoja prismojena vest naj se pomiri, samo še brezpomembne usluga bom zahteval od tebe. Ti lahko odstopiš, sedaj bom nastopil jaz.
ENOINDVAJSETO POGLAVJE.
Skoraj eno uro odkar je bil Raoul odšel je bila gospa Fauvel ležala v brezčutni omotici, kakršna sledi tako moraličnim krizam, kakor tudi silnim telesnim bolečinam.
Polagoma se je pričela zavedati svojega položaja in z zmožnostjo misliti, se ji je vrnila tudi bol. Sedaj je razumela, da se je büa dala od Raouia goljufati, ki jo je bü z namenom in hladnokrvnostjo mučU, ko se je skliceval na njeno ljubezen. Najbolj pereče vprašanje za gospo Fauvel je bilo, ali je Prosper podpiral tatvino, katere je büa tudi ona sokriva.
Kar je bila izvedela o Prosperju, je storilo Raoulovo trditev verjetno in v svoji zaslepljenosti je le prerada pripisovala komu drugemu, da si je prvi izmislü ta zločin.
Prva hrvatska tvornica
turpija
A. FASER I SIN
2LAGOFR TkalSčcva ul. 74, ‘ Telefon 91-53.
Protzvadja: nove turpije prve Vrsti. Obavija popravak Istrošenih turpija. • Na skladištu ive vrste turpija iz najboljeg Ijevanog čelika.
Ljutiijana.UsQiensliBsaal.Z8.
Denarni zavod v Ljubljani razpisuje mesto
ravnatelja.
Prednost imajo v zadružništvu izvežbani. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, referenc in zahtevkov na upravo lista pod šifro „DENARNI ZAVOD“ do 10. maja 11.
Inženjer-monžanist
Iščemo obratnega asistenta za železolivamo. Ponudniki s prakso ali bez prakse, slovenske narodnosti, z dovršenimi visokošolskimi študijami naj vlože svoje ponudbe na
Strojne tovarne in Hvarne d. d.
v Mabllani.
izborno zdravilišče proti revmatizmu, protinu živčnim boleznim, 30‘5QC — 12 km od Novega mesta. Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno. Moderne sobe. izvrstna kuhinja. Najboljša Jsraniska in štajerska vina. Torek popoldan zdravnik na razpolago Voz k V. Uh vlaku.' Cene Izvanredno nizke. Za jm.no-
7» Uh vlaku.' Cene Izvanredno nizke. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ana Zičkar,
v Šmarjeti pri Novem mestu.
Sifiiuta	i« i® postil
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve flilltffiin Cena zavojčku Din 3'— IHIHMIH Razpošilja društvo
.VRTNARSKA ŠOLA“ V KRANJU
jamski
in cd 3 ra dolžine naprej Hapi u$el^e mne» žinc frcnK® ^ogeo krenj$Kii) pe^tej: Seni«
ianški premogovnik, Krmelj‘Dolenjsko.



rnnLI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5'—: vsaka nadalina beseda 25 para.
Ž davščino vred.
iet ga nudimo po aaatao znižani ceni Trgovina * semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wol-fova ulica 12.
SL
za klobučarsko obrt »e sprejme
takoj. Učna, doba S leta. Hrana in stanovanje v hiši m ■* -*ta obleka. Franc Adamlje, klobu-čarski mojster Trbovlje.
aa t osebi obstoječe iz j kuhinje ia 1 sobe se išče, tudi v Man gtadbl. Ponudb« s navedbo cene na upravo ž N. pod „Maj“.	_____
V TMinu, pripravna s» trgovino, vrt 1 7* orala zaraščenega gozda to travnik ob državni cesti se proda. Več se Izve pri Mihu Prelovšku zidarskemu mojstru v Depaliraal p.
morska trava. Peter Kobal, Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trava, modroee na peresih. -Spe-cijelna tvrdka za izdelovanje kiubgarnicur. — Nsjniije oesel ~ Kajsolidnejši izdelki! -— Zahtevajte oferte.in cenike!
liiii
Z ve&etno sodnijsko prakso, želi mesta te odvetniku, najraje pa na deželo h tvrdki, kjer bi irnsia stanovanje to hrano, tudi aa veleposest kot sekretarica. Nastop službe mogoč » i, majem. Ponudbe Pod „Strojepiska 504“ na . upravo lista.
i, uiuuiiti
i polusladko, prvorazredno, pfp ničnu i zobenu slamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho, P zdravo, prodajem uz znata® snižene cijene u kompletnim vp goaima. Josip Weiss, Exp0lt sijena i slame, Zagreb, Uie* bx. 82. Telefon 6-!5.
ž nekoliko kapitala lice starejš* inteligentna gospodična za p‘® donosno podjetje. Ceni. ponad be na upravo tega lista. _______^
LP Slili IH
predvojni materijal, iz češnjevega . less, poUtü-anx, dobro ohranjena s® prah. Cena brez zrcal Din 19,000. Naslov r upra-
i rzto. vi list*.
„J fisiji .
zastepnik in potnik rs®®
nekatere tvrdke konsumhto P^.
metov aa debelo. Ponudbe „Resen“ »a upravo lista.-„
v industrijskem kraje, te» kurence, 10 let obstoječa, ** ako- proda. Več s. izve roško Golobu, brivca a»
Urari.
Ji	t fJHM&raE