LISTEKJLb. trojni naš mili dom. -CirUjev: f , w |,1 f} Prizor za dekliške zveze. Osebi: Anica, Miciica, kmetski mladenki. Micika: Pozdravl.eaa, Auica! Kam pa tako Jiaglo? Anica: Pozdi-av^ena tudi ti, Micika! Mudi se mi k cerkvi, moram še govoriti z odlbornicami naše dekliške zveze, da določiino vs| ored za pribodnji poueni shod. Nekaj sicer že iraam v glavi, pa ne vem, ¦če bo ugajalo. Micika: Ti si res vedno požrtvovalna, gotovo imaš K-:ko novo misel, ki nas bo vse jnko zar.iraala. Ali to smem \ rositi, da mi jo razodleneš? Anic.i: To rada storim. Saj si tudi ti brihtno deklo, ki se zanimaš za našo organizacijo in rada sodeluješ. Micika: Ni6 me ne povzdigai, da se še kje ne prevzamem, kar so tako rado zgodi pri nas žonskah. Tcdn zanima me tvoj novi predmet za naš pou6ni shorl. Pove; mi pn no, povei! Anica: Moj jiredmet se glasi: Za trojni naš mili dom! MinMca: ^o naslov ie znnimiv. Gotovo bo kaj 'epega, knr nns bn vse navduSilo. An;ci: Upam, da bo. Pa posluša] dalje, da ti raznifi-om kvo; naPrt. knio ^nm sosestrice poskusila navdiiSMi zn trn'ni pnš mili dom. Mioilca: Zeln som rndovedna. ^nw: ^ficikn. ti si frotnvo žr sli^flla n majniSVi Hpldaraciii naših jugoslovanskih državnih r>n- sIancev- ' ^ i uzm Micika: Sern že citala o tein večkrat, kako se celo naše obfiine oglaša.,0 za njo, pa tudi naši dušni pastirji po posameznili dekanijah. Toda nisem čisto na jasnem, kaj hoče majniška deklaracija. Že beseda deklaracija mi dela preglavice. Anica: Deklaracija je toliko kot izjava. Naši juaoslovanski poslanci so namreč dne 39. roaja lanskega leta izjavili v dunajskem državnem zboru, da tirjajo, naj se vse dežele, v katerih probivajo Srbi, Hrvati- in Slovenci v avstro-ogrski državi, združijo v novn jugoslovansko državo, ki mora dobiti svoj dr?avni zbor in svoje ministre, biti j)opolnoma za scbe iu imeti za vladarja našega svitlega cesarja Karla. Le tako je mogoče, da se 'Jugoslovani enkrat reSimo večnega zatiranja in tlafienja od strani Neracev. \.nbov it; Madžarov. Mioika": A taka je z deklaracijo. Seda.i pa vse razumem. 0 to bi bilo krasno! Katero mesto pa bi naj bilo plavno v tej novi naši državi? Anica: Mislini, da bo Zagrob. Vse naše slove-iske dežele bi stopile v enn ve6> deželo, ki bi doLila ime Slovenija, in nP.še glavno mesto bo LjuW'ana, kjer bo zboroval slovensk-i deželni z' or. Sedaj soadamo Slovonci v Avstriji ; od sest. dežolnili zborov: v petin smo v manjšini. le na Krn.njskem imamn Arefii"O. Z-ato moramo ravno obmejni Slovenci trpeti toliVn krivio. zanifova-nja in pve.traii.iaja. Sloveniia mora irlobiti od Italije še beneškp Slovenoe, n lTalija.nora odstopimo. fte treba, v zamo- o erlen laški r.krai na Jnžnem Tirnlskem. Ogri pn pam moraio odsfnpiti zeml'o ocrrskih Rlovennev. TaVo bomo v novi •iicroslnvnnski držnvi vsi Slovenci zdrnženi pod naSim milim oesar.iem Karlom. Kni ne, Minika, toil^j i-omn Rlo^finn? prečni, po tnr1' moft-i in konec bo sedanjega zatiranja. V naSi Sloveniji bo nolcaj Nrmor>\\ pn tndi T.nliov. Tpm ^m^n H^ii vpvifo. V' ;im pre] sicer pa bo v naši Sloveniji kraljevala naša mi- a slovenščina in se bo prosto razvijal naš do scdaj uliko tlačeni slovenski narod. Micika: Zares, ta načrt je krasen. Katere drupe dežele še bodo spadale pod jugoslovansko no\o riržavo ? Anica: Takoj ti povem. Vse dežele, v kateri prebivajo Hrvati in Srbi. In te so: Istra, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Hrvatska ii) Sla\onj:i in še oni kraji na Ogrskem, v katerih prebiva^o Hrvati in iSrbi. Micika: To bo že velika država. Anica: Seveda bo; morili bo 143.000 kv.;dratnih kilometrov. To bi bilo toliko kakor 14 kranjskih dežel. Micika: V kaki zvezi pa bo naša nova jugoslovanska država z drugimi deželami v našem cesarslvu? Anica: Prav v taki zvezi, v kakoršni je seuaj 7- nami ogrska država. Micika: Ali jo bomo dosegli, ker. kakor čitaip, so ji nasprotni Nemci in Madžari. Anic.i: Nič ne de. Vsnka stvar. ki jo ros d ;"'ra, praviCna, ima nasprotnike. Dosegli jo bomo, nko se bomo vsi edini potegovali za njo in krepko ])oipiroli naše poslance. Sedan.ja sfrašna voHa |ir.nps<5 &-.vobofIn birli malJrn linrodom, morn jo torej pr-ncsti i i.am Jiigoslovnnom: Rlovencem, Hrvr>tom in ^i-liom, ki živiio pod vlado našoga svitlega cos°r'a Micika: To je velka zadeva, uvid;m, da se moraino tudi žonske zaiimati z^ njo in biti na josnem, haj hočemo v bodoče Juposlovani. Anioa: Vidiš, Mioika, nnS jnpos^ova-ski novi dom je prvi izmed treli, za katerega bi rada vnei-j vse nnSft Manice. Micikn: Pa še dva doma imag, o povej no, k^tj ge dalje misliS! Anica: Takoj izve§ vse. Drngi dom, za kaie- rega bi rada vzbudila zanimanje med dekleti, je na§ novi Tiskovni dom v Mariboru. Naši voditelji so ' oleg cerkve Matere Milosti kupili hišo in prostoren jrrt, kjer se bo za tiskarno, prodajalno in za ureuuiBlva naših listov, za naša katoližka društva poslavil oov, krasen Tiskovni dom, kakor se spodobi za fiiajerske Slovence. Dosedanji prostori so namrefi davno Št premajhni. In sedaj že nekaj časa dohajajo obiiri Biarovi za ta novi dom. Veš, Mioika, tudi me . . . . dekleta moramo plačati nekaj stavbenib kamnov. Jaa bom vse razložila, ti, Micika, pa boš darove pobrala. Micika: 0 to rada storim! Me pa morava prYi dati vsaj vsaka 1 K, da dave lep zgled. Sedai že yom, icateri je drugi dom, In tretji? Kateri pa io ta. BPm pa res radovedna? Anica,.: Micika, ti si dobro poznala list nage B'ovenske mladine ,,Naš Dom." Pred štirimi leii jo r.ehal izhajati. Kako ga pogrešamol Kako nas ie vo.tiil, budil in izobraževal! Ta ,,Naš Dom" mora sTel o7.iveti. To je iskrena želja nas mladih. Naše mladon'ške in dekliške zveze morajo dobiti zopet svoje gias;lo, svoj list. Ogromno delo nas čaka sedaj in še več po vojni. Da ga izvršimo, potrebujemo ufiilelja ib voditelja. In ta je nNaš Dom." Naši voditelji v Mariboru mn naj oskrbijo spretnega urednika, me zunaj pa ho&emo skrbeti za to, da bo vsaka zavedna ttdadenka njegova narofinica. Micia: Tudi ta tretji tvoj dom mi ugaja. SIorenske mladenke smo že toliko zavedne, da vemo cen'ti jiomen rnladinskega lista. Kadar začne izhajcti, bom krepko agitirala, da dobi med nami prav vobko naroftnic. Anica: VidiS, Micika, lo Je mnj trojni doni 0 t?ko rada bi vse sosestre navrdušila zanj pri naŁem pribodnjem shodul Micika. podpiraj me pri tem lenem delu! Micika: To ti obljubim iz sroa rada, saj uvi!m, kako potreben nam je ta trojni dom. Anica: Hvala ti iskrena za tvojo pomoč! ZduJ |.i ?ia krepko delo po geslu: Vse za nag novi Jugo»lnvanski dom. vse za naft Tiskovni dom in \e9 vi» iiNaa Dom"!