Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 ee so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Iiokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
VredniStvo
je na Poljanski cesti k. št. 32.
Po pošti prejemati veljd:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V administraciji velja:
kr
Političen list za slovenski narofl.
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta . Za en mesec .
V Ljubljani velja 1 gl. več na leto
Posamezne štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne delje in praznike, ob '/,0 popoldp
13 gl. 6 „ 50 „ 3 „ 30 „ 1 „ 10 „ na dom pošiljan
Položaj v Kosili iu Hercegovini.
Nedavno smo prinesli vest, da se Bosna vže sama vzdržuje, kar pa po razodetji ondaš-njili razmer od strani državnega finančnega ministra Kallay-a vendar ni po vsem resnično. Naj toraj iz poročila ministra v delegacijah nekoliko povzamemo, da se razvidi resnični dejanski stan Bosne in Hercegovine.
V merodajnih krogih si dotične glave mnogo prizadevajo ravnotežje v bosansko upravno gospodarstvo vpeljati, ter se najprvo poprašujejo. ali bo mogoče stalno vojsko ondi znižati? Ali se ni bati, da se neredi povrnejo? Lahko se računa, da se neredov ni treba bati, ako se bode v pravem času na to gledalo, da se srbska agitacija med narodom zabrani. Ivo se je vojaški nabor leta 1882 prvič ondi vpeljal. je mnogo mladenčev pobegnilo v gore. Letos so že sami prostovoljno prihajali in jih ni bilo treba siliti. Videlo se je celo, da so rnladenči prišli ozaljšani s pisanimi trakovi iu zastavami. Največ jih je pobegnilo iz Hercegovine. Ondi znaša število pobeglih 2500 duš. Se ve, da niso vsi vojaški begunci, temveč je tudi mnogo tacih vmes, ki niso sposobni, da bi puško nosili. Le-ti so bežali iz sumega strahu pred naborom. Večina se jih je že vrnila in se sami k naboru oglašajo, in tako ji; bilo mogoče letos veliko več novakov nabrati, kakor pa je bil od začetka namen. V Ornigori jih je menda še nekako 200 do 300, za ktere je pa boljše, če tam ostanejo, kajti ti so večinoma sami uporniki in bi doma le vzajemnost in mir kalili.
Vojaški nabor se je letos vršil jako ugodno in mirno. Trajal je po Bosni jeden mesec in
po Hercegovini 18 dni. I)asi tudi ni še vse, kakor bi moralo biti, se vendar lahko reče, da je podlaga narejena in postavljena, na kteri se bode bosansko narodno vojaštvo dalje gojilo. Letos je ondi žo 8 narodnih kompanij, kojim so častniki in podčastniki iz hrvaških in av-strijsko-srbskih polkov postavljeni. Čuda je viditi, kako lepo se bošnjaški vojaki obnašajo in vežbajo. Lepo so opravljeni, imajo dobro hrano in dobivajo redno svojo plačo. Kuha se posebej za mahomedane in posebej za kristjane. Tega, se ve, v turškem taboru ni bilo, zato tolik strah pred lanskim naborom.
Roparji se pa še sera ter tje pokažejo, največkrat ob črnogorsko-hreegovaški krajini. Po pet in po šest jih hodi skupaj. Močne in goste vojaške in orožniške patrole jih pa po-vsodi preganjajo in se je nadjati, da jih bodo kmalo zatrle.
Orožniki (žandarji) se bodo po zasedenih deželah še zdatno pomnožili, kajti oni se plačujejo iz deželnih dohodkov. Le bilo bi želeti, da bi se za-nje mnogo spretnih ljudi oglasilo. Poleg orožnikov opravlja orožniško službo tudi še 300 vojakov, ki so se posebno o priliki preganjanja roparjev odlikovali in so bili z križci in svetinjami odlikovani. Roparji se bodo še nekoliko časa potikali, s časoma bodo pa vendar le poginili.
Kar se tiče davkov, so Bošnjaki mimo nas mnogo na boljem. Kakor je minister Kallay poročal, so menda ondi eksekutivne dražbe bele vrane, pri nas pa žalibog tega ne moremo trditi. Zemeljski kataster stane na leto 700.000 gold. in se bo bodoče leto dovršil. Potem preostanejo le še cenilna dela, ki se bodo počasi tudi vravnala.
Posebnost Bosne in Hercegovine obstoji
pa v tem, da so vsi gozdi državna last! Žal-j-^Tf bog, da so tako hudo izsekani in to posebno^ okoli velikih cest. Ako pa zavijemo po jeden ali dva dni hoda v gore od velike ceste, sprejme nas pa še takozvani prvotni gozd, kjer še ni nikdar sekira pela. Na take gozde naleteli smo leta 1878 na potu iz Sarajeva v Kladanj. Visoko gori v planinah leži mogočno drevje, deblo ob deblu vse naskriž; starost ga sama podira, ker so moči opešale. Iz teh gozdov dal se bo zlat zaklad dvigniti, samo da se za to potreben kapital dobi. Kaj pak, da ravno tega v Bosni in Hercegovini živo primanjkuje. V Sarajevu je en sam denarni zavod, podružnica „Unionbanke", ki se z denarno kupčijo pečii. Bosanski gozdi so zlata vredni, kajti krasna stoletna bukovina in prekrasna jelovina ne dobiva se z lepo kje (lrugej taka, kakor ravno ondi. V osrčji teh gozdov je pa železne rude vse polno, le potrebnega kapitala in umnega podjetnika čaka, da jo na svitlo spravi. Bog daj in visoka vlada naj čuje, da vse to pride v poštene roke, ne pa judom in drugim pijavkam.
Tobaka ali duhana se od leta do leta več prideljuje, kar bode tudi gmotno blagostanje Bosne in Hercegovine kmalo zboljšalo.
V povzdigo domače obrtnije in kupčije gradili se bote dve železnici. Ena iz Sarajeva, kakor smo že omenili, do morja, druga pa preko Novega Bazara do Mitrovice. Ko bode dežela zadosti razvita ter preprežena s potrebnimi cestami in železnicami, napredovalo bode tudi rudarstvo, kar je ravno glavno bogastvo zasedenih dežel. Železnice gradile se bodo z ozkim tirom in sicer iz tega vzroka, ker so mnogo cenejše, kakor pa z navadnim tirom, današnjim potrebam pa veudar-le popolno zadostujejo. Poglavitna reč je, da se kmalo z
liiteli
Popotne črtice iz domačije.
(Dalje.)
Loka! Čudež svetli to mestice ravno ni, moj namen pa tudi ne, da bi popisoval to, kar mi je bilo tu všeč in kaj ne; mestice je pre-blizo Ljubljane, toraj nič kaj imenitno, ker si ga vsak lahko ogleda za toliko denarja, kolikor je n. pr. na Dunaji vstopnine v kako izborilo gledišče. Meni bilo je znano že prej, recimo pred 30 letmi, ko sem imel tam še sošolce, ki zdaj že počivajo pod zemljo, nekteri so se pa vendar temu še vbranili in tlačijo zemljo v taki ali taki obleki.
Toraj o Loki nič, ko to, da sem ob svojem obhodu videl po hišah zapisane preveč nemškutarije, premalo slovenščine. Dobro mi to ni storilo, posebno še zato ne, ker sem mislil poiskati svojega znanca iz deželnega zbora,
vrlega možaka Blaža Mohorja, ki meje v Ljubljani povabil že na „loške smojke". Njega sem toraj zgrešil, pa popotni čevlji so me vlekli ali gnali v Staro Loko v kaplanijo, kjer sem pogledal, kako se godi mojemu znancu, kterega sem pred več letmi v Žužemberku poslušal, ko je na prižnici govoril tako, da sem jaz zapomnil si govor. Malo sva se pomenila, potem pa odšla nazaj v Loko, kjer sva se poslovila, .laz sem ostal še zavoljo kosila v gostilniei, kjer sem za odhod dobil šopek vrtnih cvetlic, kterega sem radovoljno sprejel iu potem odšel z njim dalje. Če človek ne dobi redov, mora biti zadovoljen s šopki.
Od Loke do Kranja gre železnica kar naravnost, da se človeku ne more skoro nič pripetiti. Jaz sem si vžgal smodko, pa se naslonil v stran. Ali vrag vodi, če ima človek brado, je gosposko oblečen in še celo smodko kadi, mora li zato biti kdo, ki zna samo nemški? Vsaj to se je meni zdelo, ko meni nasproti vsedivši se mož kmetiške obleke in podobe
stegne usta, pomoli v žnablje vtaknjeno tlinko proti meni in reče:
„Pit si a pisl fajer!" O ti zver ti! Skoro bi bil mahnil z roko ter mu izbil smodko, da bi bila k večemu za „čik", pa premagam se in rečem:
„Ce hočete imeti „ fajer", morate že drugam iti, na Nemško vsaj; če pa od mene hočete imeti ognja, ne prosite me za „fajer" !"
Zdelo so mi je, da so se nekteri nasmehnili, drugi so se celo zakrohotali; mož pa, ki je tako pokazal, da zna nemški, obrnil se je proti ženski zraven njega sedeči, ter prav osomo rekel ji: „Na, ali si slišala? Ta-le — gotovo je gospod, ker ima brado — zna nemški, to stavim, pa mi tako nazaj da. Zdaj mi pa prižgi cigaro ti, ki nemščino toliko obrajtaš!"
Zopet je smeh v vozu, ženska se briše po obrazu in skriva za robec, jaz pa potegnem žveplenko in ponudim možu ognja; sprejme ga hvaležno in ko je parkrat dima spustil iz ust. reče nekako zategnjeno:
morjem zvežejo in se bo krasni bosniški les po tem potu iz dežele pošiljal.
Žalibog da ni prave edinosti med pravoslavnimi in katoliki. Srbski popi nespravljivi, kakor so, pri vsaki priložnosti napadajo katolike in njih duhovenstvo, in dostikrat je vlada prisiljena posredovalno ali pa tudi ukazovalno srbske duhovnike k redu opominjati. Srbi so vedno boje, da ne bi Bosna cela katoliška postala. Vlada se prizadeva vsem pravična biti in o potrebi tudi vse enakomerno podpira. Mi ne vidimo nobene škode, ako bi se Srbi po-krstili. pač pa obilen dobiček za deželo iu celo Avstrijo. Kako da je srbska vera piškava od zunaj in znotraj, ve le tisti, ki je imel priložnost s Srbi v ožjih krogih občevati.
Konečno minister pravi: Res da dohodki vseh stroškov še ne pokrijejo, ker vojaški stroški so bili do zdaj zarad posebnih razmer veliki in sploh je treba pri vseh rečeh in vradnijah nove uprave, kar prizadeva mnogo stroškov. Ali zanaprej se bodo, kakor rečeno, vedno zmanjševali in dohodki, upamo, enakomerno vedno zvikševali. Kar se tiče stroškovnika. je z ozirom na redne dohodke upanje, da prihodnje leto ne bo primanjkljeja; ker razni prihodki ne dohajajo samo redno, ampak so tudi čedalje višji. Le posebno slaba letina bi znala kak nered napraviti, kar se pa tudi po druzih deželah v enakem priinerljeju godi.
Kar pa se tiče postavo-pravne strani, je bilo pred leti največ tožb in sicer se je tožilo ne le o slabi izpeljavi postav, ampak tudi kri-vičnosti postav samih. Po zasedenji dežele je bilo takoj vpeljano avstrijsko pravo, se ve, da zarad posebnih razmer je bila izpeljava pomanjkljiva. Ljudstvu so je pesebno prikupilo tako imenovano bagatelno postopanje. V naznanjenem dnevu se sodnik v sredi vasi vtabori in vsak ve, kdaj in kje zamore tožiti in pravice iskati. Postava je še le t. septembra veljavna postala, pa že je ljudstvu prav priljubljena, tedaj je upati, da se v prav kratkem času pri ljudstvu vkorenini. Bog daj, da se upi vresničijo ter v razdejani deželi mir. red in blagostanje čedalje bolj vstanovi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. novembra. Avstrijske dežele.
Budgetni odsek avstrijske delegacije
je dovršil 7. novembra posvetovanje o rednih
„Oni so pa. naj ne zamerijo, Slovenec, pa še hud."
„1 no. snedel še nikogar nisem" — odgovorim jaz — „ker če bi vsakega, ki mi ni po volji, kar snedel, bi bil že tako debel, da bi me ta vlak ne peljal."
„Ej, pusti, pusti" — drega zdaj ženska mojega nasprotnika — „saj vidiš, da nič ne opraviš. To je kak jezični dohtar, ker ima špegle, saj vidiš!"
„Beži no, ne bodi neumna" — pa odgovori mož — ,,jezični dohtarji se ne vozijo v tretjem razredu med kmeti, ampak v onih zelenih vagonih spredaj. To je že fajn gospod, če bi tebe ne bilo, bi se bila morda že še kaj zmenila. — Ali ni res, gospod?" — se obrne proti meni.
„0, kaj pa, se ve da" — odgovorim, a v tem zapiska hlaponova piščal in v Kranji smo. ■laz vstanem in se obrnem proti vratom, mož mi pomoli roko in reče:
„Zdaj Jih bom že poznal, če Jih bom
stroških za vojsko. Pri seji so bili: grof Kal-uoky, grof Bylandt-Rheidt, državni minister Kallay i. dr. — Najprej se je nadaljevala generalna debata o potrebah za vojno. Deleg. dr. Sturm je kritikoval posamezne nastavke pri proračunu, rekoč, da se v proračun manj postavi. kakor se v dejanji izda, vojni minister je v daljšem govoru temu oporekal. Potem so prestopili v specijelno debato, pri kteri je državni vojni minister odgovarjal na razna vprašanja delegatov. Redni trošek za vojne potrebo so sprejeli potem brez črtanja po vsili nastavkih , in prihodnja seja je bila napovedana na jutro ob II. uri.
8. t. ni. se je posvetoval ta odsek o iz-vanredni potrebščini za vojno, za kar se potrebuje (i,iS7(i.()05 gl. Poročeval je dr. Evzebij Črkavski, ki je kazal na to, da je ta svota le mimogredoča, ki se potrebuje za nove stavbe iu za vtrdbe, za vojaški zemljepisni zavod, za preosnovo vojne, in za više stroške pri vojni v južni Dalmaciji. Odsek je sprejel potem posamezne nastavke izrednih stroškov in je nekaj črtal le pri prostoru za vaje v Salcburgu.
Dnevni red drugi splošnji seji delegacije tastran litvanskih dežel 10. t. m. je ta-le: Bere se zapisnik zadnje seje in naznanijo se po § 24. poročilo budgetnega odseka; a) v prevdarku skupnega denarstvenega ministerstva: b) o prevdarku skupnega najvišega računskega soda; c) o nastavku „carina": d) o prevdarku skupnega ministerstva za vnanje poslovo in o naknadnem kreditu za taisto; e) poročilo budge-tovega odseka o prevdarku za pomorstvo in naknadnem kreditu za taisto.
4. seja ogerske delegacije je bila 8. t. ni. Predsedoval je kardinal Hajnald, pero-vodji sta bila: grof Cziraki in Alb. Berzevizy. Od skupno vlade sta bila navzoča: sekcijski načelnik Szogyenv, obrist Papaj in kapitan Semsey: od ogerske vlade: ministerski predsednik Koloman Tisza in minister baron Orczy. Prebral se je zapisnik seje, ki je bil potem poverjen. Sprejmo se potem proračuni skupnega ministerstva za unanje poslove, pomorstva in skupnega najvišega računskega urada, to se bode naznanilo delegaciji državnega zbora po poslanstvu. Potem se voli odsek sedmerih, ki so: Ludovik Tisza. dr. Maks Kal k. pl. Berze-vizy, Hegedils, Oliver Szlavv, Štefan Rakovsky in Moric Wahrman. Ministerski predsednik pove, da bode delegacija državnega zbora proračun skupnega vojaškega ministerstva in zasedenih dežel obravnavala v dne 12. t. m. On prosi tedaj, da se obravnave ne zavlečejo, naj se stvar tako vredi, da bode ogerska delegacija te predloge razrešila v soboto 10. t. m. ali v daljši seji ali pa, da bi bila seja v nedeljo. Potem se seja sklene in prihodnja seja bode v soboto 10. t. m.
Cesarjevič Rudolf \u cesarevna /Štefanija se bosta jutro večer vrnila iz Berolina na Dunaj nazaj. Cesarevna Štefanija se bodo
videl v Ljubljani. Pa srečno, no. iu brez zamere!"
„Srečno" — rečem jaz in stopim iz voza, žena pa se je bila potisnila v kot in morda pogledala še le za mano.
Vožnja po železnici do Kranja je kratka, pa kakor to kaže, utegne kolikor toliko kratkočasila biti. Na pol na smeh držeč se stopim z voza in grem proti vzhodu. Tam naletim na prijatelja, s kterim korakam ob naglem raz-govarjanji v mesto. Zvedeti je hotel od mene več, kakor sem mu mogel dopovedati na kratki poti. Posebno minuli deželni zbor kranjski je bil na rešetu in kar je zvedel moj prijatelj od mene, mu je bilo silno všeč. on je bil popolnem mojega mnenja.
V Kranji se nisem dolgo mudil, pogledal sem le nektere znance in prijatelje, oglasil se tudi pri velečastitem gospodu dekanu, v kterem sem po kratkem razgovoru spoznal jako bistroumnega možaka, duhovna in politikaija; to je kaj, da se človek ogreje, ob enem pa si vtrdi
prej podala na kolodvor štettinski, da se tam poslovi pri cesarji in pri članovih kraljeve obitelji, ki imajo priti iz Hubertusstock in potem se bode z vzvišenim soprogom iz anhaltskoga kolodvora peljala s posebnim vlakom na Dunaj.
Nora državna zbornica izročila se bo ministerstvu notranjih zadev 19. novembra na jako slovesen način. Dobro, in vseučilišče, mar li male slovesnosti ni bilo vredno?
M inisterstvo za nauk in bogo-častje je odločilo, da vpisovanja na pražko univerzo bogoslovskemu oddelku ne bode več rektor, temveč dekan bogoslovskega oddelka oskrboval in to iz tega vzroka, da se bogo-slovci izognejo neljubemu slučaju nekatoliškemu rektorju obljubo delati. Akademični senat nemške univerze se je zoper ta vseskozi pravični odlok pritožil na ministerstvo, ktero je pa pritožbo odbilo, kar je le prav in čisto naravno.
Sekcijski načelniki na Hrvaškem se bodo jemali iz srede krajinskega opravništva; le v ministerstvu za poduk in bogočastje ostane sekcijski načelnik Von čin a.
lian na H r ruškem bode baron Franc Filipovič, ki sije pridržal imenovanje sek-cijskih načelnikov, tako sedaj pripovedujejo časopisi. Tretji volitveni oddelek v I. okraji v Zagrebu je volil 7. t. m. štiri zastopovalce v občinski svet.
Velikodušnost Madjarov do Hrvaške se je • tudi v Karlovcu prav sijajno prikazala. Kakor znano, so tudi svoje dni grbe z madjarskimi napisi potrgali in ogerske napise prebarvali. Namestili veliki župan je potem po vojake poslal , dasiravno jo bil povsod mir. Občina je dobila sedaj račun za 000 gl. Kaj pa, da so ljudje tega zelo veseli in županovega namestnika hvalijo.
Cestokrat se zgodi, da Madjari Hrvatom, kedar se ž njimi svadijo, naštevajo, koliko so za-nje že potrosili. Tudi sedaj bi radi inozemstvo prepričali, koliko so vže storili za Hrvate; nekdo je namreč v „Journal des Debats" naštel, da je Madjarsko za Hrvate v 14 letih naložilo vže 227 milijonov. „Pozor" te številko prav oceni in Ogrom priporoča, naj Hrvate, ki jim toliko stroškov prizadevajo, vendar iz rok izpuste. — Vezi, ki imajo Hrvaško družiti z Ogersko, bi imele sedaj postati povsem drugačne, železnice se imajo namreč tako delati, da bodo obema deželama na korist, da ji bode gmotna korist družila, pobiranje davkov se ima zlajšati. pred vsem se mora pa uprava preosnovati, da se odmakne povod tožbam. Spletke zoper državno zvezo z Ogersko pa se imajo odločno zavračevati. in prihodnji ban bode v tem smislu deloval z deželnim zborom, ako drugače ne, pa tudi zoper deželni zbor. Vpraša se tukaj, ali je Hrvaška pripravljena opustiti za nekaj časa idealno politiko, ali bodo možje, ki vodijo javno mnenje na Hrvaškem, sodelovali zgolj za gmotno stanje? Treba je, da se odpravi sovraštvo med tema dvema na-
spoštovanje do oseb in stanu. Zal, da so me popotne noge dregale, drugače bi bil še ostal in gotovo ne sebi na škodo. — Zunaj naletel sem tudi na svojega starega znanca iz Kamnika, „kloštermuca", kterega že več let nisem videl; veselilo me je, izreči mu, da so mi vidi čvrst in zdrav — tem bolj, ker sva mi-dva edina še na svetu iz tistih let, ki sva ob „klošterski košti" študirala.
Potem sem se nekoliko oglasil v Zumrovi gostilnici, kjer sem našel znance, s kterimi smo vdarili ob politično struno; pela pa je tako, da bi je ne bil smel vsak slišati, vsaj neko uho v Ljubljani ne, ki misli, da je vse lepo vbrano, če so njemu tako zdi. Pa v Kranji so dobri ljudje, tiskarnic in državnih pravd-nikov pa ne, zato je tudi življenje vse drugačno. Se dr. Ntempihar. kakor je hladnokrven in zamišljen, natezal je ustnice, da človek ni vedel, se I i smeje ironično ah zares.
Pa meni tu ni bilo počitka. Ven, le ven iz mesta! Akoravno je že vočernico odzvonilo,
rodama, ki sta drug drugemu potrebna. Zato se hočejo te poti tudi držati, ko bi Hrvatje od kraja ne marali za tako približevanje. — Se bodo videlo, ali so to zgolj lepe besede, ali je morda kaj resnico vmes.
Vnanje države.
Na Srbskem se jo z radikalci z vso mogočo ojstrostjo postopati jolo. Načelniki radikalnega odbora inženirja Pasiča, Teodorovica, Kašo Milosdeviča, profesorja Geršiča, Andreja Nikoliča, trgoveca z duhanoin Taušanoviča in profesorja Gjajo zasačila je policija ponoči na 7. t, m. in jih vtaknila v zapor. Srbska policija z zaporom ni ravno štedljiva, ako so ji neljubo osobe na napotji. Leta 1882 zaprla je tudi meni nič tebi nič kar čez noč ondašnjega župana Karabiberoviča in deset druzih meščanov v Belemgradu, ker so bili nekako pred desetimi leti v upravnem odboru neke srbske banke, in se jim jo še sedaj očitalo, da je menda odbor propad banke zakrivil. — Sedanje načelnike jo zaprla po zahtevanji kraljevega komisarja v zajčarskem okrožji, kjer so je obsedni stan oklical, generala Nikoliča. Nikolič je bil poprej vojni minister in so 11111 radikalne spletke dobro znane. Gotovo je prišel kaki zvezi upornikov z radikalci na sled in jo je toraj s korenino vred vničiti hotel. S tem pa jo očividno dokazano , da zajčarski upor nikakor nima lokalnega pomena, temveč srbska vlada sama priznava, da je to prvi korak pričete splošno prokucije.
Upor v Zajčarskoii okrožji je tim znameniteji, ker je to okrožje volilni okraj načelnika srbskih radikalcev, inženirja Pasiča, Vsa druga okrožja so se rada ali nerada novi postavi in novemu ministerstvu uklonila, le Zajčarji tega niso hoteli, ker jim je iz Belega grada od Pasiča in pristašev uporen veter pihal. Pasič je mislil ministerstvo v zadrego spraviti, ko je nevedne Zajčarje k uporu pod-pihaval, se je pa sam na limance vjel. Obžalovanja vredno je le srbsko ljudstvo, ki se je k uporu zapeljati dalo, ker se 11111 čisto nobena krivica ne godi. Drugod se je narod vzdignil, ker so ga težnje že do kosti žulile, Srbin ne pozna zemljiščnega davka. Ondi je še davek od glave upeljan in ta ni zdaten. Toraj pravega vzroka za upor v narodu ni. Nesrečneži so svojo kožo za vzore radikalcev na prodaj postavili.
Telegrami iz Bel igrati«, poročajo, da vojaki od treh strani na uporna okrožja prodirajo in jih bodo popolnoma obkolili. General Tihomir Nikolie pričel jih je napadati iz Banje s 6 batalijoni pehote in 4 baterijami topništva. Druga kolona so pomika iz Negotina proti Zajčaru. Nadjati se je, da bodo vojaki zapeljano ljudstvo kmalo vkrotili in red napravili
Bliža se Lutrova svečanost, a Angleško se vendar nič kaj ne pripravlja slaviti 10. novembra. Vendar temu se ne čudimo. Luter angleškemu ljudstvu ni kaj priljubljen. Tega
vdarim jo — kam? Proti Šenčurju naj bo, saj ni daleč in streho ter posteljo bom že dobil. Ponoči se ne vidi nič, posebno če jo temna, in če se popotniku kaj zgodi, ni toga ravno vesel, ker je večidel kaj neprijetnega. Jaz sem bil že daleč na polji, ko pridrdni za mano voz; mož, ki ima bič v roki, vstavi in praša, če bi morda 110 maral prisesti se. I, zakaj no? Peljal sem se potem do Šenčurja, pa bi bilo gotovo bolje, če bi bil šel peš, ker sem se res prav hudo prehladil v gorenjskem pihu, kar som pa čutil šo le drugi dan.
Kako so jo začudil gospod župnik, ko som stopil o ponočni uri že k njemu v sobo! Aj, prej strelo, kakor mene! Poda pa mi obe roki in me posadi 1111 stol. Dobro, samo zebe me še. Večer je bil kratek, ker prijeten ; pri večerji pridružil se nama jo gospod kaplan in rekli smo marsiktero, da je ura v zvoniku že večkrat udarila. To je prijetna družba, kjer ne lete samo šale ali kratkočasila pripovedovanja, marveč resnobne reči, o kterih se nazadnje zedini
nam priča prigodek v anglikanski nadškofiji jorski. Pičlo število cerkvenih govornikov je namreč sprožilo misel, praznovati Lutrov roj-stveni dan v slavni stolnici v Jorku s službo božjo in pridigo. Imenovani Lutrovi prijatelji so povabili tudi stolnega dekana k ti slavnosti. Dr. Arthur Purey-Cust je to odločno zanikal in je to podprl z dvojnim pismom. On jo te misli, da je danes le malo takih, ki bi potrdili vse, kar je Luter govoril ali storil. Prej pa pravi, da sedaj ni pravi čas za to, ker bi se lo plamen podpihal, ki sedaj tli, in bi to žalilo sovernike, s kterimi sedaj živimo v miru. Ta mož pravi daljo, da bi raje videl, da bi vera svoje moči obračala na to, da se v svoji veri vtrde in pokrepčajo in odpravijo pregrehe, ki onečaste angličanstvo. Kristusu se ne povišuje čast, ako se Luter povišuje, to je njemu gotovo, in o tem nikakor ne dvomi. Kaj poreko na to nemški protestantje?
Kakor „Moniteur de Pome" piše, se jo sporazumljenja med sv. stolom in prusko „pickolhaubo„ jako malo nadjati, in svetuje katoliški stranki na Nemškem, bolj kakor kedaj, opreznim in edinim biti, ker bo nova postava posameznim škofijam toliko koristila, kakor nič. Komaj sto duhovnim se bode povrnitev dovolila, in odstaviti jih pa vlada sme, kadar se ji poljubi. Nijednega odstavljenih in pregnanih Škotov niso še nazaj poklicali in na 1. aprila 1884 zgubi vlada že za to opravilo svoje pooblastenje. Vrh tega pa nemška vlada pravi, da se za večja dopuščanja nikakor ne more podati, kajti cerkev lahko čaka, ker ima zadosti časa na božjo pravico z veličanstveno mirnostjo čakati. — Ce je ta izraz od strani pruske vlade resničen, je tudi nesramen; k toliki škodi, ki jo dela katoliški cerkvi, dodajati še zasmehovalno šalo in norčevanje, je vladi pač malo pristojno.
Iz Pariza se poroča, da bi v slučaji odstopa (Jhallemel - Lacourovega ministerstvo za nauk in bogočastje prevzel Paul Bert, bivši minister za časa Gambette. Ako se vest vres-niči, bodo na Francoskem za katoliško cerkev zopet žalostni dnevi napočili. Imenovanje bilo bi pa tudi za obstanek sedanjega ministerstva jako nevarno, ter bi na mah vse do tal porušilo, kar se je do sedaj polagoma dobrega storilo. Paul Bert je odločen in fanatičen sovražnik katoliške cerkve in ni še dolgo tega, ko ga ni bilo sram javno trditi, da je katoliška cerkev oziroma klerikalizma „večni sovražnik i 11 nasprotnik vsake prostosti in civilizacije."
Angleži si za žive in mrtve prizadevajo, da bodo pretečo vojsko med Francozi in Kitajci vničili, toda ne morejo nič pravega re-sultata dobiti, ker jim Francozi no zaupajo, kajti angleška sebičnost je celemu svetu znana. Zato se pa Angleži na severne Amerikance in Brasilijance obrniti mislijo, naj bi oni med Kitajem in Francozi posredovali. Da se ne
misel; če vmes pade kak ocvirek za smeh in dobro voljo, tem bolje.
Spanje po taki zabavi je lahko in dobro-dejno. Zjutraj sem si ogledal cerkev posebno znotraj. Krasna je! To ni več tistega lišpa, ki se je tu in tam videl, namreč da so bile svetnice, posebno pa Mati Božja, oblečene po sedanji noši, toraj Mati Božja tako, kakor se nosijo naše „frajle". V šenčurskem altarji jo bil prej sv. Jurij na konji in zmaj (lintvern) pod njim; videti je bilo toraj le konja in zmaja, svetnika pa skoro no. Ne da bi hotel pregrešiti se, smelo rečem, da bi kaj tacega iskal lo v menažerijah. Zdaj pa podoba sv. Jurija v velikem altarji kaže prosečega za vernike, konja ni videti in tudi zmaja ne. Pač je spredaj namalan sv. Jurij, kaj lopa slika, kakor tudi dve ob stranskih altarjih, ali tako ne povzdigne človeka, kakor ona v „tronu"! Šentjurčani smejo ponosni biti 1111 svojo lepo cerkev ter hvalo peti za to tudi svojemu sedanjemu gosp. župniku.
bodo branili mešetarije prevzeti, radi verujemo, ali manj verjetno se nam zdi, da bi se dali Francozi pogovoriti, dokler da jim Kitaj svojih pogojev do pike ne izpolni, in to tim manj, ker na Francoskem noben otrok ne verjame, da bi imeli Kitajci resnobno voljo se s Francozi sprijeti. Angležem se pa kitajski pugum mnogo večji zdi in za to si toliko prizadevajo, da bi Francoze pogovorili, da naj nekoliko od-jenjajo.
Iz Novega .Torka. V Massa-Mussetsu so bili voljeni pri državnih volitvah republikanski kandidatjo z veliko večino, v državi Novi Jork pa razen enega sami demokratje; v Pensilvaniji, Miunesoti iu Nebraski so zmagali republikanci, v Virginiji, Novem Jerseju in Marilandu pa demokratje.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, ti. nov. Včeraj zjutraj je bilo videti proti Tržiču velik ogenj. Kolikor sem zamogel zvedeti, je pogorelo v Kovorji dvema posestnikoma vse, ter tudi 8 govedin in 3 konji, tretjemu pa hlev. Začelo jo goreti zjutraj ob 1/a4. Misli so, da jo bilo zažgano, ali po nerodnosti kakega ponočnjaka ali pa po hudobni roki. Neka žena, ki zarad ognja ni mogla več iz hiše, je bila zbežala v klet, kjer so jo potem, ko je ogenj že pojeujeval in je bilo mogoče v zidovje, našli že skoraj popolno nezavedno, ki je pa polagoma zopet okrevala. Ravno v tej fari, pa v drugi vasi, na Hudem je pogorela včeraj zvečer tudi ena kajža. Vžgalo se jo menda po neprevidnosti, ker je imela gospodinja peko. Čudno, pa tudi žalostno je, da je bil v kovorski fari v kratkem času pol druzega leta šestkrat požar. Pač usmiljenja in pomoči vredni ljudje!
Domače novice.
(Večerno zabavo ali ,,juor fix") ima jutri večer „Sokol" v gostilni „Bierhalle" z govori, petjem itd. S tem se prično redne letošnje zabave »Sokolove", ki bodo po boljših mestnih gostilnicah ob sobotah zdaj tu zdaj tam, da postanejo bolj različne in mnogovrstne. Jutri teden bo taka zabava v čitalnici. Tudi čitalnica bo pričela zdaj dajati svojim udom „besede", kakor ,je navada o zimskem času.
(Občni zbor dražbe sv. Vincencija.) V nedeljo 11. novembra t. 1. ob petih popoludne obhaja družba sv. Vincencija svoj občni zbor v deški sirotišnici (Collegium Marianum). Želeti je, da bi občinstvo v mnogem številu zbor počastilo. Predništvo družbe sv. Vincencija.
(Jesensko vreme) se je danes pričelo, ker začel je dež liti. Ljubljanica jo kalna in na-rastla tako, da je jo struga polna. To jo dobro, bo vsaj poplaknila in odnesla nesnago, kar se je nabralo je o suhem poletji.
(Lutrovo slavnost) hode obhajala tudi tukajšnja protestantiŠka občina v nedeljo I I. t. 111. s slovesnim opravilom.
(O železnienih kartah sem in tje) na južni železnici, za ktero je prosil ljubljanski magistrat in kakoršne so v navadi že na Rudolfovi (gorenjski) železnici, je došel od vodstva južne železnice mestnemu magistratu odgovor, da za zdaj se tej prošnji še ne more vstreči, pa, da se bo že pozvedovalo, kako bi se to dalo napraviti, ter potem poročalo som. Dobro bi res bilo. če bi take karto vpeljala tudi južna železnica, ker bi bila vožnja potom vsaj nekaj ceneje.
—	Trapistisebodo na Kranjske m naselili, kupili so namreč graščino Zavrli (Neu-dorf) pri 1). JI. v Dolu (Mariathal) in tam bodo v potu obraza zemljo obdelovali, kakor je že njih navada, več drugim kakor sebi na korist, molili pa in blagoslov božji klicali nad ubogi človeški rod.
—	Gasilci apna čuvajte se! Na Češkem je oslepil 181etni Josip Kaplanek, ki je apno gasil in mu je nekaj vroče, zjedave tekočine v oči brizgnilo.
—	Prvi doktor jo bil promoviran 7. novembra na pražki češki univerzi. Bil je to deželnega odbora koncipist, g. Franjo Fiedler. Profesor Zucker mu je izročil insignije (častna znamnja) doktorskega dostojanstva, ter mu v imenu Nj. Veličanstva poklonil krasen briljan-ten prstan, v kojem ste bili cesarjevi začetni črki vrezani.
—	Afrikanski potovaleč, dr. Ho-1 u b, bavi se poslednje dni v svoji domovini, prodno zopet odide v vroče afrikansko podnebje. V soboto in nedeljo je bil v Pragi pri svoji materi ter se od nje poslovil. 18. t. m. zapustil bode Dunaj in 23. se bo že v Hamburgu na parniku „Union Steamship Company" vkrcal, ki ga na Kap ponese. Prtljage ima 155 zabojev, ki so 360 stotov težki. Poleg najpotrebniših za vsakdanjo življenje namenjenih reči ima s saboj tudi mnogo priprav za zemljemerstvo, orožje, priprave za lov. puške itd. Spremljevala ga bode njegova mlada žena, Dunajčanka, s ktero se je še le pred nekaj dnevi poročil, in pa njegova dekla „Bella", zamorsko dete, ki ga je po celi Evropi spremljevala, Za priročnike in hlapce ima šest korenjakov in sicer dva iz Dunaja, jednega Dolenje-Avstrijanca, jednega Čeha, jednega Moravca in jednega Madjara, vsi sknzi in skozi zanesljivi možje, ki jih že od poprej pozna ali pa so mu bili dobro priporočani. Potovanje po osrednji Afriki je jako, da smrtno, nevarno. Bojevati se jim je ne lo samo z divjimi zverinami, temveč tudi z divjaki samimi, ki so silno krvoločni in pa lakomni.
—	Velikansko dedščino dobilo bo (iti Poljakov po umrlem stricu, bivšem poljskem generalu Petru Sulkovskomu v Bostonu. Zapuščina znaša v gotovini 35 milijonov dolarjev, vrh tega pa še velikanska posestva. Banjki je /,e 1839 leta umrl in še le sedaj zasledili so srečni dediči velikansko premoženje, ki je že 44 let v bostonski banki naloženo. Sreča, kajti čez 6 let bilo bi kakor zastarano zapadlo državi.
—	Požar. Kakor svoj čas na Dunaji, pred kratkem v Londonu, tako je gorel v Be-rolinu nakopičen les, da je v temni noči razsvetljeval vso okolico, strah in grozo zavdajal okoličanom. Pogasiti tega ni mogoče, le toliko so obvaruje, da se ogenj 110 širi dalje.
—	Trije so bili, ki so ves okraj Neuilly pri Parizu v strahu imeli, in redarstvo za nos vodili, dokler ni po ženi vse n« dan prišlo. Takrat, pred kakim tednom, ko so se z redarji streljali, so tovariši sami ranili tovariša, po imenu Aleksis Derbary, in ta je bil v jetniško bolnišnico prenešen. Njegova tovariša sta Peter Teinen iz Luksenburga in nekov Alfonz Marquelit iz Vagesvo, po 27 in 28 let stara, oba uže zarad ropa kaznovana. Ranjeni Delbary je pri sodnijskem zaslišanji povedal, da jo zahajal k ženi, ki je ravno sedaj zaprta v ženski jetnišnici. Ta ženska je bila zaslišana, in jo imenovala nekega Marque-leta, tovariša nje ljubimca. Ta pa je bil policiji dobro znan, vedeli so, da ima zmirom revolver pri sebi. Ko so Zii-nj zvedeli, opazovali so ga dan in noč, poslali ovaduha za njim, ki se jo tovariša hlinil, in ga tačas, ko so ga imeli prijeti, motil. Marqueleta so zgrabili, na tla vrgli, zvezali, še preden je mogel revolver iz žepa potegniti. Na poti v zapor je rekel, da bi bil vstrelil pet redarjev, a poslednjič samega sebe. Tovariša Petra so tudi v slabo-znani hiši spečega zasledili. Poleg postelje je bilo bodalo in samokres, a še preden je do njega, je bil vže zvezan.
— K r vol o k. V ruskem mestu Kovno zaklal jo 25. septembra zjutraj osemnajstletni čevljarski učenec svojega mojstra in njegovo ženo s krivcem, ter je njuna trupla v velik kovček zaprl. Ko sta so otroka zbudila in jokati začela, prinese jima nečloveški učenoc zajutrek; potem ju posadi na poč, v peči gro-mado zakuri, hišo od znotraj zažge in zaklene, sam se pa hladnokrvno v gostilno poda. Ko je plamen že pri oknih na piano bruhnil, ijudje skupaj pritisnejo in vlomijo vrata. Otroka na peči sta se bila že v gostem dimu zadušila. Ker starih dveh ni bilo nikjer videti, mislili so, da ju ni doma in so začeli na piano nositi, kar se je ravno še rešiti dalo. Naposled pridejo tudi do težkega kovčeka, Ker ga ne zmorejo, prime nekdo za sekiro in ga s silo odpro.v Kak grozoviti prizor, si je lahko misliti. Čudno, česa je človek brez vere zmožen.
Telesnimi „Slovencu".
Beligrad, 8. nov. Kraljeve čete vzele so vse glavne tabore vstajnikov pri Cesto-brodici in na višini Kalafat ter zajele ali razpodile povsod puntarje. Pričakovati je, da bo mir zopet kmalu napravljen povsod.
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek . 9954 pl. 50 kr. Ribnica 13 X 13 X 13 = 1/ia. 13; 1 ., 69 ., František Pojmon, župnik v Zeletave Andrej Razlag, zastopnik banke ..Slavijo" v Brežicah .... I. Benigar. prof. v Zagrebu nabral .
Iz Sarajeva: Eranjo Oblak, računski
svetnik . . . 2 gl. — kr. Janko Pogoreleo, računski ofieijal . . 1 ., — ., Vkupe
Wutti, zastopnik banke „Slavije" na
Vočilu......
Iz pušice v kavarni „Merkur" . František Miiller, farar v Bošilei Franjo Kovač, zastopnik banke ,,Sla-
vije" v Ložu.....
Iv. Jazbec v Zagrebu Družba pri Jerneji na Št. Peterski cesti III. donesek .... Franjo Prislan. zastopnik banke ,,SIa-vije" v Porižlali .... Josip Lejčar v Starem Sedlu Jan Pitliček, farar v Metylovicich Mraček Ad.. farar v Hartlikove
Iz Ložke doline: Jak. Vilar . . . 4 gl. — kr. Jurij Volčič . . 4 ., — „ Jul. Rozina. . . 2 „ — „ Iz pušice pri g. Greg.
Lahu .	. 2 ., — „
Iz pušice pri g. Mat.
Gregoriču v . . 2 „ 89 „ Iz pušice v Čitalnici . 8 .. 50 ,,
Vkupe . 23 „ 45 Ivan Šega, zastopnik banke ..Slavije" 1 „ 43 Josip Matyač v Sturnovu . . ._1 „ —
2	,, — „
1	,, 35 „
14	„ 32 „
3	
—	10 .,
—	„ 65 „
1	M ~~~
2	„ 14 „
1 25	» M
1	„ 59 „
—	., 20 „
1	
—	., 50
Vkupe
1003o gl. 98 kr.
Dunajska borza.
8. novembra.
Papirna renta po 100 gld. .	78 gl. 00
Sreberna „ „ „ „ . . 79 „ 40 k % avstr. zlata renta, davka prosta . 98 Papirna renta, davka prosta . . 93 Ogerska zlata renta 6 % . . .120 „ 4% . . . 80 ., papirna renta 5% . . 85
Kreditne akeije . 100 gld.	277
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	106
„ avstr.-ogerske banke . .	839
„ Liinderbanke	.	107
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu .	630
„ državne železnice . . .	313
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	217
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	119
4 % ., „ „ „ 1860 500 „	132
Državne srečke iz 1. 1864 100 „	169
., „ „ 1864 50 „	168
Kreditno srečke . . 100 „	169 Ljubljanske srečke . 20 „ 23 Rudolfove srečke . . 10 „ 19
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	103
„ „ Ferdinandove sov. „	104
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104
London......120
Srebro......— „ —
Ces. cekini.....5 „ 71
Francoski napoleond. . . 9 „ 57 Nemške marke.....59 „ 10
kr.
90 30
60 15 70 50
50
20 70 50
25
25
25
75
40
6. novembra. Marija čad, gostija, 74 let. Kravja dolina št. 5, starost. — Avgusta Učak, malarjeva hči, 2'/4 leta, Krakovski nasip št. 14, krup.
V bolnišnici:
3. novembra: Marija Kristane, dninarica, 35 let, za otrpnonjem srca.
Sksekiitivnc dražbe.
10. novembra, i. e. džb. pos. Jakob Vodnik iz Zaloga, 2000 gl. Ljubljana. — I. e. džb. Matija Bizjak iz Itake. 1529 gl. Krško.— I. e. džb. pos. Janez Sevec, 836 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Ivo in Katra Stc-sinski iz Vidošič. Metlika. — 1. c. džb. pos. Jernej Po-ženil iz Kamnika. 711 gl. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. France Hočevar iz Pijave gorice, 1579 gl. Ljubljana. — 1. e. džb. pos. Marija Jaklič iz Podgorice št. 21. Lašiče.
Dr. Dominkuš-eva svečanost v Mariboru,
ktera se je bila odložila zaradi smrti njegovo matere, se bo vršila v nedeljo 11. t. m. Banketa se bodo udeležile, kakor samo ob sebi umljivo, tudi dame. Začetek svečanosti ob 7. uri zvečer.
Odbor slov. čitalnice.
Št. 88.
Razglas.
(2)
15. nov. t. 1. ol> 10. uri zjutraj
bo zmanjševalna dražba za postavljenje nove streho na stolpu farne cerkve v Višnjigori, ktera je cenjena na 1618 gld. 40 kr.
Vsak licitant more vložiti „vadium" 161 gl. 84 kr.
Pogoji se zvedo v farovžu.
Cerkveno-stavbeni odbor v Višnjigori,
6. oktobra 1883.
.lak. Razpotnik,
načelnik.
4- vol. mala 8°. 1S79,
(8)	založil
Miroslav Pustet v Reznem.
. Vsako polo tega brevirja pregledala in potrdila je pred tiskom S. Bituuin Congregatio v Eimu ; oziralo se je kolikor mogoče na posebno zložnost molivca; glavni deli in odlični prazniki brevirja so po priljubljenem dunajskem strokovnjaku gospodu prof. Kleinu najspodobnejše illustrovani s krasnimi izvirnimi podobami in sicer: Pars Hicmalis z 9, Pars Vcrnalis s 15, Pars Aestivalis z lo in Pars Autumnalis s 7 podobami.
Neprecenljiva prednost novega brevirja je gotovo njegova popolnost in pravilnost; mnogo v dosedaj izišlih izdajah nepopravljenih pogreškov in pomanjkljivosti odstranilo se je najskrbljivejše.
Ta v štirih zvezkih izdani, različno vezani brevir, ki se vsled svoje trdnosti in ličnosti ne boji nobeno kritiko, prodaja podpisana bukvama glede na kakovost vezanja po sledečih cenah: 21 gl., 22 gl., 24 gld. itd.
Posamezne pole zahtevajočim radi pošljemo na ogled.
Vrednosti tega brevirja, pravi neli presojevalec, so pač tako velike, da ga mora vsak duhovnik z največim veseljem pozdravljati. Zlasti zarad najnovejših praznikov in na novo vpeljanih votivnih officij. tega brevirja ne bo mogel nikdo duhovnikov pogrešati.
Katoliška bukvama \
v I_ijubljani.