Ivan Komenski in njegova didaktika. (Po Bpisu gosp. prof. Kandernala v sporočilu ljublj. gimnazijc 1. 1867.} (Dalje.) Ta nacert je z delom obložil Koraenskega tako, da ni mogel sprejeti predloga švedskega deržavnega zbora, da bi ondašnje šole prenaredil in zboljšal. Kmali potem pa je bil povabljen na Angleško, kjer so njegove ideje sploh čislali. Leta 1641. res gre na Angleško. Tii bi bil imel prevzeti vodstvo nekega zavoda v izobraženje učenih mož, in deržava bi bila pomočke preskerbovala. To je že tudi bilo v parlamentu obravnano, a nemiri na Irskem in notranje vojske, ki so se bile tačas vnele, so to doveršitev ovirale. V tem času je gospod Ludovik žl. Geer dvakrat povabil Komenskega, da bi k njemu na Svedsko prišel, in tu s pomočjo njegove podpore v pokoju in brezskerbno nadaljeval svoja pričeta dela. Ta plemeniti gospod Geer bil je nizozemski tergovec, se je bil naselil v Norkopingu, in je s svojimi ncizmcrnim bogastvom skazoval človekoljubna dela. Komenski je to vabilo sprejel, in Ieta 1642. zapupti Angleško, od koder so ga njegovi tamošnji prijatelji ne radi ločiti videli. v Prišedši na Svedsko šel je v Stockholm, kjer je gospod Geer bival. Pri tej priložnosti se je bil seznanil z deržavnira kancelarjem Aksel Oksenstiernoni in s kancelarjem vseucilišča v Upsali, Janezem Skitem. S tema in z drugimi učenimi možmi se je pogovarjal o svojem načertu, in njih misli v tej stvari spoznoval. Potem se napoti v prusko mesto Elbing; kajti bal se je na Svedskem verskih prepirov. Tii je pričel tista dela, s kterim bi se šolskim potrebam, zlasti kar zadeva nauk v jeziku, pomagati moglo. V Elbingu raoral je Komenski svojo delavnost še na druge strani obračati. Mnogim učencem, ktere so starši v ta namen v elbingsko gimnazijo pošiljali, da bi slavnega pedagoga poslusali, vstrezal je po več ur na teden s svojim izverstnioi razlaganjem. Zaviralo ga je torej zdaj to zdaj uno, da prava njegova dela niso raogla napredovati. Še le proti koncu leta 1646. je potoval na Švedsko, da je nemirnemu gospodu Geeru o svojem dosedanjera delovanji sporočal. Pokazana njegova dela je sodila posebna komisija, ki jih je za natis priporočila. Koraenski se toda verne nazaj v Elbing in nadaijuje v letih 1647 in 1648 za natis namenjena dela, da bi koiikor le mogoče kmali na svitlo prišla. Prigodi se pa, da starešina — Justin — naseljenik českib bratov v Lisi, umerje, in da Komenskega na njegovo mesto izvolijo. Vsled tpga se raora preseliti v Liso, in še le tii svoja dela izda, namreč: ,,Methodus linguarum novissima", prenarejena ,,Janua linguarum", .Le.vicon januale latino-germanicum", ,,Grammatica latino-vernacula", ,,Altrium lingue latinae", ^rerum et linguarum ornamenta c.vhibens". Med tpmi učenimi deli je ,,Methodos linguarum novissima" najvažnejše in tako rekoč ključ k vsem drugim. Česki bratje, ki so po sklenjenem vestfalskem tniru zgubili vse upanje, da bi se kedaj v svojo domovino vernili, dobili so v Komenskem pravega dušnega pastirja, ki je skerbel po očetovsko za njih materijalne in dušne potrebe. Ta skerb in Ijubezen do svojih bratov mu ni pripuščala, z drugim se pečati, in njegovo nadaljno učenje je po malem napredovalo. Komaj pa je na svojem novem mestu najpotrebnejše storil, nagovarjata ga raladi knez Žiga Rakoci in njegova mati Susana Lorantli, da bi sel v njuno mcsto Saros-Patak, in njima pri napravi novih šol pomagal z besedo in djanjcm. Komenski se je temu nagovarjanju vdal, nekoliko zavoljo tega, ker mu je to opravilo dopadalo, nekoliko pa zato, da bi svojim bratom na Ogerskem pridobil knezovo podporo in usmiljenje. Leta 1650. dospel je v Saros-Patak in o.snoval pod svojim vodstvom šolo, ki je med ogerskimi zavodi slovela do najnovpjših časov. Tii je tudi razun mnogih drugih šolskih knjig spisal slavno delo ,,Orbis pictus", ktera knjiga, akoravno popravljena, še dan danes mladini zeld dopada. Za stiri leta umerje Koinenskega veliki varh, knez Ziga Rakocita. Koraenski se zarad tega ni mudil več vSaras-Pataku in šel je v Liso. Ali ni mu bilo dano, da bi dolgo tii ostal. Med Svedi in Poljaki vnela se je bila vojska. Poljaki si svojo zgubljeno deželo zopet pribujujejo, a pri tej priliki poderd Liso, in Komenski uide komaj in reši svoje življenje. Po dolgem potovanji po Nemškera pridc poslednjič v Amsterdam, kjer ga je z veseljem sprejel Lovrenec plemeniti Geer, sin njegovega prejšnpga dobrotnika. Tii dopolnuje svoje osodopolno življenje nekoliko 22* s podučevanjem, nekoliko s pisanjeni. Še v 77. letu svoje starosti je tii pisal učeno delo pod naslovom ,,Unum necesarium", ktero nam njegovo pobožnost in človekoljubje naj bolj pojasnuje. V njegovem 80. letu, ko je naj lepša rpčno-znanstvena dcla izdati nameraval, prehitela ga je nemila smert. Umerl je 15. novembra 1671.*) in v cerkvi v Nardenu pokopan. Se le pred malo leti so mu postavili njegovi rojaki v Brandeis-u na reki Adler na severovzbodnem Českem, kjer je pisal slavni ,,labirint sveta", primeren spominik. II. Med brezštevilnimi spisi Komenskega — sama ,,Opera didactica" obsega nad 1000 listov — zasluži nDidactica magna" pervo mesto. Več let se je Komenski skerbno pripravljal na to delo in posamesne točke nabiral. Zgodej se je Komcnski prepričal, če se hoče pospešiti izreja mladosti, od klere se Ie more pričakovati boljše prihodnosti, treba je prenarediti vse šolstvo, zlasti pa mctoda. Koj v začetku svojega delovanja na učiteljskem polji je niislil na to, kako bi se taka prenaredba doveršiti mogla. Tega nas prepriča že nova latinska slovnica, ki obsega vsa nova pravila in vodila. Bila je že leta 1616. v Pragi natisnjena. Po enakih načelib bila je osnovana metodologija, ktero je spisal za odgojitelja otrok gospoda Jurija Sadovskega, svojega pokrovitelja. Kmali potem, namreč leta 1630. je v Lisi dokončal ,,Didactica magna". Pisana je v Českem jeziku, kajli Koraenski jo je odmenil v prid svoje domovine. Pa dolgo je trajalo, predno je mogel svojo izverstno delo v javnost spraviti. Leta 1638. so ga Švedski deržavni stanovi povabili, da bi njib šole popravljal. Tii je tedaj svojo ,,Didaclica magna" prestavil v latinski jezik, da bi se v tej obliki splošno in povsod razširjevati mogla. V tej kosmo - politični podobi pošlje jo švedski šolski komisiji, in posnetek obširne knjige tudi svojim prijateljem na Angleško, ki so jo kmali natisniti dali. »Didactica magna", z Icpim predgovorom na čelu, ima namen, pokazati pota in našteti pogoje, s pomočjo kterib se more mladina hitro in gotovo pripeljati do prave oniike in temeljitega izobraževanja. Končaje ta spis, naj še na kratkem navedem kratek zaderžaj 33 člankov Komenskega ^Didactica magna". 1. Človek, perva, najpopolniša in najimenitniša stvar. 2. Namen človeka sega čez to življenje. 3. To življenje je pripravljanje za večno. •) Danes 15. nov. torej je njegova dvestoletuica. Pis. 4. Pripravljanje za večno življenje obsega tri dele, sebe in s seboj vse druge spoznavati, vladati inkBogu napeljevati.  5. V dosego tega, nainrec učenosti, kreposti in pobož- nosti, je že narava v nas seme vsadila. 6. Če hoče človek č 1 o v e k postati, treba ga je izobraževati. 7. Izobraževanje človeka se pričenja najpristojnejše v njegovi ndadosti. 8. Mladina potrebuje omike in s.ol. 9. JMIadina obojnpga spola se mora šoli izročiti. 10. Podučevanje v šolah mora biti splosno. 11. Dosedaj niso šole popolnoma zadostovale svojemu nameou. 12. Šole se morajo zboljšati. 13. Podlaga šolskim preuaredbam mora biti natančen red v vsem. 14. Natančen red šolam izvedeti se mora po naravni poti (ako, da ga nič ne ovira. 15. Praviia življenje podaljšati. 16. Splošne tirjatve podučevanja in učenja, t. j. kako se more z dobrim in gotovim vspebom sara sebe in druge učiti. 17. Pravila labkega podučevanja in učenja. 18. Pravila temeljitega in jedernatega podučevanja in učenja. 19. Pravila kratkega in ročnega podučevanja. 20. Metoda (način podučcvanja) znanstev posebej. 21. Metoda umetnosti. 22. Metoda jezikov. 23. Metoda nravnostne oinike. 24. Metoda pobožnost vneti. 25. Ako se bočejo šole prenaredili v smislu pravega kristijanstva, Ireba je vse poganske knjige iz njib odpravki, ali pa jih previdnejše rabiti. 26. 0 šolskem strabovanji. 27. 0 čveterni razdelitvi šol po starosti in napredku učencev. 28. Misel o doniači (materni) šoli. 29. Misel o šoli z niaternim učnim jezikom. 30. Latinska šola. 31. Akademija. 32. 0 splošnem šolskem redu. 33. 0 tirjatvah, da se vpelje ta (Komenskega) metoda. Komenski je bil pervi, ki je spoznal važnost naravne metode, iraenitnost maternega jezika, korist rečnega in kazalnega nauka, na ktere reči je on v šoli obračal največo pozornost, in to vsem odgojiteljeui živo priporočal. Njegova pravila so tudi kiuali obveljala v mnogih deželah. Povsod, kjer so se vpeljala, povzdignila se je očividno niladinska oiuika, perva podlaga dušnega in materijalncga blagostanja.  L.