DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Iehaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki ,,Slovenca" ga dobivajo zastonj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBALjubljana, v «emeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., ie se tiska dvakrat, in lli kr., ie se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje, Štev. 7. V Ljubljani, 2. aprila 1891. letnik IT. Mestne volitve v Ljubljani. Niso še razpisane mestne volitve v Ljubljani iu že več tednov brusijo agitatorji »Narod-Brusovi" pete po Ljubljani, ter iščejo vzlasti pooblastil pri ženskah, ki nekatere tudi volijo v mestni zastop. Pri teh agitacijah so tako nepošteni, da ženskam pripovedujejo, kako da so krščanski, da se tukaj gre za vero in za cerkev ter s tem sleparijb neskušene ljudi, ko vendar vsakdo vri, da delajo za liberalno stranko. Sploh se kaže za volitve veliko zanimanje po vsem mestu. Kažete se večinoma povsod dve stranki — konservativna in liberalna. Na eni strani je v mestnem zastopu Hribar in njegovi, na drugi strani pa dr. Gregorič in prijatelji. Zakaj se grč pri teh volitvah? Zakaj liberalci tako strastno agitujejo? V prvi vrsti so tukaj ne grd za vero in cerkev, kakor to zlobno trosijo liberalni agitatorji med ženskami ; tu se grč pred vsem za modro in varčno gospodarstvo z mestnim premoženjem. — Davki so v Ljubljani za mestne davkoplačevalce vedno večji, glede rokodelstva, trgovine in obrti pa tožijo davkoplačevalci, da jim gre vedno s 1 a b e j e. Denarni položaj ljubljanskega mesta je zelo neugoden; voz je zelo zavožen pod pot; proračun za mestne potrebe na leto rase nerazmerno z dohodki leto za lotom in Se je v blizo 15. letih pomnožil za okroglih sto in petdesettisoč goldinarjev, torej povprek blizo po deset tisoč goldinarjev na leto. Ker se dohodki mesta ne m n o ž ri v i s t i razmeri, kakor troški, zato treba seveda vedno novih davkov, vedno novih doklad. Ako pa je že sedaj tako Slabo denarno stanje, kam bomo prišli, kose prične izsuševanje močvirja ali vreje-vanje kanalov itd.? Tako slabo mestno denarno stanje je v mnogem zakrivila Hfibarjera stranka ter s tem pokazala, da nima nič 9rca za ljubljanske davkoplačevalce, da torej tudi ne zasluži nobenega zaupanja od strani davkoplačevalcev. Agitatorji, ki delajo za Hribarjevo stranko so mnogi taki, ki ne plačujejo nobenega davka; takim seveda je vse eno, ako bi tudi jutri prišla Ljubljana na kant, zakaj izgubiti nimajo ničesar; drugače pa je z davkoplačevalci, ti ne morejo biti tako kratkovidni, sicer zlesejo v stroške, iz katerih se jim pri slabih dohodkih ni mogoče izkopati. Kako potratno da dela Hribarjeva stranka z mestnim premoženjem, pokazala je lani zlasti pri višji dekliški šoli; tu je hotela po vsej sili čisto po nepotrebnem izvreči na leto kakih 15.000 goldinarjev, ker vsakdo ve, da imamo v Ljubljani posebno dobro preskrbljeno za vzgojo ženske mladine, da nam je tako drage šole t o 1 i k o p o treba, kakor petega kolesa pri vozu. Tako gospodarstvo v ljubljanski mestni zbornici ne more ostati dolgo časa, treba je v mestni zbor takih mož, ki imajo srce za davkoplačevalce, ki tako gospodarijo, da mesto ljubljansko napreduje, kolikor mu to dopuščajo njegove skromne denarne razmere, da se davkoplačevalcem ne nakladajo bremena, katerih sčasoma nikakor ne bi mogli zmagovati. To je gola resnica in tega nikdo ne more odreči. Ta podoba pa ni prikupljiva za ljudi. Kako hočejo torej liberalci ljudi zopet pri volitvah dobiti na svojo stran? Udarimo po duhovnikih, si mislijo, in store. Tako so že prav grdo udrihali obrtniki po »farjih" pri obrtnem shodu v ljubljanski čitalnici. Mislimo pa, da si obrtniki s tem ne bodo prav nič zboljšali »vojega stanja, kajti ravno liberalci so zakrivili sedanje žalostne gospodarske razmere vzlasti med obrtniki. Bolj razumljivo bi bilo, ko bi bili udrihali po gospodu Hribarju, katerega so ravoo obrtniki kakor svojega odrešitelja poslali v mestni in deželni zastop, ki pa vzlasti v mestnem zboru nični storil za malega obrtnika, marveč pri oddaji del rajše glasoval n. pr. za Tonniesa, kakor za naše domače slovenske obrtnike. — Obrtniki, taki so vaši prijatelji! — Dobro sijih torej oglejte, preden zanje oddaste svoje glasove. Ni še dovolj dober za mestni zbor, kdor znž krepko udrihati po Kalanu, zato treba še drugih lastnosti. Sploh zadnji čas najstrupcuejšu puščice lete na urednika »Domoljubovega" iu sicer se mu šteje v velik greh, da je — „kapelan" in da neče svojih koleu pripogniti pred liberalnim slovenskim „baaiom". In v tem zabavljanju so si vsi jedini: Hribar, G r a s s e 11 i, M u r n i k , vsi tekmujejo kot radovoljci z umazanim »Brusom", o teh gospodih tudi »Domoljubov" vrednik ne bode molčal; ker mu očitajo njegovo kapelanatvo, povedal jim bo, kakšne nauke da so oni dovršil, in kako sedaj opravljajo s v o j e j a v u e posle, o tem imamo pripravljenega gradiva mnogo in prav zanimivega, ne vemo pa, če bo na posebno čast imenovanih gospodov. Ako je to gospodom ljubo, naj le nadaljujejo svoje delo, — Toliko v obrambo na ostudne napade, ki se že leto iu dan nad urednikom »Domoljubovim" kopičijo po slovenskih liberalnih listih. Ljubljansko volilce pa opozarjamo na prislovico: Kakor si bodete pošiljali, tako bodete ležali! — Ako bodete pri volitvah verjeli in volili s takimi ljudmi, ki se pred vsem dobro razumejo na nove davke, tedaj se nikar ne čudite, ako vam davki rasejo od leta do leta. — Onih kandidatov, katere vam bo priporočal »Narod' in njegovi pristaši, ne volite, zakaj ta stranka sedaj gospoduje na rotovii, in kako da gospodari, hami najbolj skušate. — Pazile torej dobro iu ne obljubite nikomur svojega gla-u, dokler so ne prepričate, da bodete za-s« prav volili. Kaj je novega po svetu? Minole so volitve v državni zbor, zastopane so razne stranke. Neki časnik je razvrstil poslance tako: Nemškoliberalcev izvoljenih je 101», liberalnih ter na »Prajzovsko škilečih" iieinško-narodnjakov 17, nemških konservativcev 29. protisemitov 14. ti so na- sprotniki Židov, ljudij iz rodovine Sema, sina Noe-tovega, odtod ime »proti.semiti", konservativnih Staro-Cthov 1;', liberalnih Mlado-Čehov 37, konservativnih veleposestnikov na Češkem 18, liberalnih Taljariov 11, konservativnih Taljanov 4, konservativnih Po- Listek. Lepi pirhi. »Z Bogom, oče, z Bogom!" klicala je mlada deklica za železniškim sprevodnikom Florijauom, »srečni se vozite in srečni se vrnite, ravno na Veliko noč bodete že doma. Bom že molila za vas, da se vrnete zdravi, da bomo skupaj pri vstajenji in da nam bote sami prinesli lepih pirhov in narezali velikonočnega kolača." „Prav, Miuka, prav, le moli za-me lepo, da se vrnem, pa tudi za mater, da ozdravijo in da nas Velika noč reši občutljivega pomanjkanja." S temi besedami se sprevodnik poslovi od svojih domačih ter hiti na kolodvor. Bil je po obrazu soditi še mlad mož v najboljših letih, vendar so mu gosti črni lasje že zelo osiveli. Ni čuda, skusil je že mnogo hudega I o poti gredočemu begajo mu razne misli po glavi-nagloma se sredi pota ustavi in glasno spregovori1 »Ne! Ne! to je Ie skušnjava!" Premišljeval je namreč, kako bi hitro odpomogel ubogi svoji družini iz revščine, katera jih Ure vsled dolge materine bolezni. In prišlo mu je ua misel: »Kaj ko bi se mi kaj primerilo ua železnici, kaka nesreča, smrt. tedaj bi žena dobila za-me vso zavarovalnino, in ne bilo bi ji treba stradati z otroci. Za prihodnje bi pa že Bog poskrbel." — Nekako vstrašil se je t« misli; vedel jo, da si človek ne sme prikrajšati življenja za nobeno ceno; a prišla mu je v glavo zlasti zaradi mašinskega vodje pri vlaku, s katerim se je vozil sprevodnik. Ta strojevodja je bil uamreč sam seboj zelo nezadovoljen in sprt s celim svetom; živel je v misli, da ga vse preganja, ter da je vsakemu ua potu; vzlasti je postal zadnje tedne zelo zamišljen in sprevodniki so se po pravici bali, da bi se vsled duševne bolezni strojevodje ne prigodila kaka nesreča pri vlaku. Kmalu je odšel vlak, katerega je spremljal tudi naš Florijan kot sprevodnik. Poslušajmo, kaj seje zgodilo na tem vlaku, kakor nam to pripoveduje po- Jjakov 58, konservativnih Rusinov 8, Rumunjcev 4, konservativnih Hrvatov 7 in 1 Srbin, vseh 8 iz Dalmacijo, 16 konservativnih Slovencev, konečno še 8 samosvojih in torej neodločnih poslancev. Nemško-liberalci pa nemško-narodnjaki in liberalni Taljani navadno »držijo skupaj", teh je sedaj 137. Njim tu in tam včasih pomaga po kateri protisemit in „divjak", to ime dobili so tisti poslanci, ki so »sami svoji", ter ne spadajo k nobenej družbi. Posebno nesrečo imeli so lotos na Češkem, kjer so konservativci izgubili okoli 30 poslancev in so namesto njih izvoljeni liberalni Cehi. Ali toti zamorejo samo v cer-kveno-političnih zadevah glasovati z nemškimi liberalci, sicer pa se praviloma morajo naslanjati le na konservativce. Po takem računu torej še nemško-liberalni gospodje ostanejo v manjšini, kakor je to bilo zadnjih dvanajst let. Pravo podobo bomo zvedeli, ko se poslanci snidejo na Dunaji. -H— Kaj je novega po Slovenskem? Iz Gorjan, 22. marca. Žalost nas je pretresla, ko smo zvedeli o smrti našega rojaka, visokorod-nega gosp. deželnega glavarja dr. Poklukarja. — Pokojnik je imel mnoge — tudi na najvišjem mestu priznane — zasluge za našo deželo. Vsakdo je ceuil njegov čisti in blagi značaj, in kot mnogoletni deželni in državni poslanec je veliko storil v korist in blagor kranjske dežele. Gledd ua to imenovalo je tuk. »Bralno društvo" pokojnega pred dvema mesecema častnim članom z željo, naj bi mu Vsemogočni dodelil zdravje ia ga ohranil še mnoga leta v korist in slavo domovine. A naša želja se ni | izpolnila in že pretekli torek žalovali smo ob nje-; govem mrtvaškem odru. Tudi ob smrti pokojnega smo pokazali, kako spoštovanje je užival pri nas. Mesto venca na krsto darovala je tukajšuja župuija 10 gld. za dijaško kuhinjo in »Bralno društvo" pa 10 gld. družbi sv. Cirila in Metoda. Pretekli četrtek prišlo nas je 26 Gorjancev z zastavo »Bralnega društva", katere boter je bil ranjki, k pogrebu. Prišlo bi jih bilo še več od nas, da ne bi imeli tako zelo neprilične zveze z Ljubljauo. Iz Mojstrane, 18. marca. (Tujci, t u j c i !> Tudi v uaši sicer tihi dolini smo tako srečni, da se k nam selijo tujci z Bavarskega, Virtemberškega in drugih nemških dežel. Na Jesenicah so lansko leto sozidali tovarno in sedaj vse sili tje, kdor zna kaj »nemške šprahe". Žalostno je v resnici, kar je »Domoljub" že tolikrat naglašal, da pri nas zaseda vsa mastna mesta le tujec, domačin pa mu mora robotati ah pa iti v tuje kraje za slabim kruhom. Poleg tega pa je nemška gospoda še čez mero ošabna ter nam predbaciva, da mi živimo od njene milosti, akoravno se ravno ona vsili med nas, kakor vrabec v lastovičino gnezdo. Sedaj nam vsiljujejo nemške šole za naše otroke. Žalostna nam majka! potnik, ki se je sam vozil s tem vlakom: Sedel sem z dvema gospodoma v vozu druzega razreda. Bila je že noč, a luna je sijala na nebu in noč je bila svetla. Govorili smo popotniki o raznih stvareh, kakor je med potovalci navada. Mej potoma začelo pa se mi je čudno dozdevati, kako da mi k61i za telegraf tako hitro kakor blisk švigajo mimo očij, in sicer vedno hitreje; čutiu smo vsi, da vlak drdra z nenavadno, neznansko hitrostjo. Groza nas je sprele-tavala in naši bledi obrazi so nam pričali, da vsi čutimo veliko nevarnost, ki nam grozi vsled prenagle vožnje. Bali smo se govoriti in si razodeti nevarni 1 položaj. Pred oči pa mi je stopil prizor, kaka groza da zavlada, ako trčita skupaj dva vlaka, ali ako vlak skoči s tira, in po pravici moram povedati: resno sem jel misliti, da bom morebiti v malo tre-notkih mrtev. Dajali smo znamenja, kakoršna so ob času nevarnosti v navadi, nikdo se ni menil zanje. Videl sem, ko smo se bližali stražnicam, kako da je mahal čuvaj z rudečo zastavo in vil z rokama, hoteč dati znamenje strojevodju, da naj ustavi vlak. Vse ni nič pomagalo. Približam se oknu, ki je bilo odprto ter pogledam, kaj se zunaj godi. Zapazil sem sprevodnika Florijana, ki se je po zunanjih stopnjicah vedno bolj bližal našemu vozu ter stopal proti železničnemu stroju. Smrtno bled in vtrujen približa se do našega okna. Burja mu je pihala v obraz in vsled silno nagle vožnje ni mogel skoraj sape loviti; veter mu je spodnašal noge in ko bi ne bil imel toliko moči in hladnokrvnosti, odletel bi bil že davno z železniških stopnjic, ter si v kakem jarku v padcu razbil glavo. Pred našim oknom nekoliko postoji, da zopet zasope. Komaj sem ga mogel nagovoriti: »Sprevodnik, za božjo voljo, kaj delate tukaj. Ali ste ob pamet? Saj morate obnemoči in odleteti z voza pri tem neznansko hitrem drdranju!" »Priti moram do stroja, mogoče da še rešim vlak in popotnike; strojevodju se je najbrže — zmešalo!" pravi Florijan in stopa počasi dalje. Zvedel sem vse, preveč. Po človeško soditi ni bilo več pričakovati rešitve, jel sem moliti ter se pripravljati za smrt. . . Zopet se približam oknu, vrli sprevodnik 7* Gospodje pa, ki bi lahko kaj storili v našo korist, iz same uljudDosti in znanja rnolčtf, kakor se je to videlo gledd tovarne v naši dolini. Že poprej ste v eeujenem .Domoljubu'' pisali o tovarni za cement, katero hoče zgraditi, oziroma že otvoriti znani Amanu. Eni naravnost ugovarjajo, da bi se jim vzeli pašniki itd., drugi molče, ker si ne vedo pomagati, tretji pa pričakujejo zaslužka. Toda zaslužek pojde v nemške žepe. Prve službe pri tovarni, če se bode sploh kdaj odprla, dobili bodo Nemci, ne domačini. Tudi gostilničarji iu trgovci bodo imeli malo ali nič zaslužka, ker tovarua bode gotovo imela svojo prodajalnico iu krčmo, kakor je v obče navada pri takih podjetjih. Nam domačinom preostaneta le prah in dim, katera bodemo lahko brezplačno goltali. Da tudi polju ne bude koristil dim, to je jasno. Dalje je pomisleka vredno, kaj bo z našo pašo in z vodo! Kdo more biti porok, da nam ne bodo prepovedali paše po gozdih in trznili, katere je pokupil Amanu? Izgovori se kmalu najdejo in naš poljedelec bode ostal na suhem. S kratka : mi imamo opravičen strah pred tovarno. Kranjska industrijska družba uam je odvzela v Belci ob koroški meji čez 1000 oralov sveta, vendar nam je še pustila pašo. Sedaj nam pa hočejo tudi to prepovedati. Tukaj vidimo, koliko veljajo obljube. Se bolj pa se bojimo razdelitve skupDih naših pašnikov, ker s časom bi bili ob vse. Poglejmo Bohinjce, Blejco ali Gorjance, tudi tem hočejo vzeti glavni pripomoček živinoreje. Se slabša je ua Jesenicah in v Javorniku. Navzlic temu pa se še veduo dobe ljudje, je že blizo stroja; vlak je švignil ravno mimo neke stražnice, ki je stala pred mostom, kjer je imel iti vlak čez široko vodo. V tem trenotku je bil tudi sprevodnik že pri stroju. „$e je upanje," rekel sem svojim tovarišem v vozu, .sprevodnik je prilezel do stroja." — V tem začul seje strašen, obupen krik. Ali je morda sprevodnik padel iz železnice? Ali se jo kaj zgodilo brezumnemu strojevodju? Precej pa smo začutili, da vlak že ponehuje v svoji hitrosti in čez most smo se vozili z navadno, bolj počasno in varno vožnjo. V kakih deset minutah ustavil se je vlak na bližnji majhni postaji. Lahko si mislite, kaj se je med tem časom godilo na vlaku. Kako se je zopet vračala nada v srca obupanih popotnikov, kako so zopet jeli prosteje dihati, kako so Boga zahvaljevali za rešitev. Nekateri skoro niso mogli verjeti, da so rešeni iz smrtne nevarnosti. Vsi pa smo hiteli kar mogoče hitro iz vozov proti stroju, da bi videli, kdo da je bil vzrok toliki nevarnosti. Mirno in trdno je pri stroju sedel znani nam sprevodnik, poleg tira pa je ležal človek, ki ližejo tujcem pete. Žalostno, pa resuičoo! Ti naj si zapomnijo rek: „Kdor zauičuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Iz Idrije. 24. marca. Tukaj v našem mestu inia zloglasni .Brus" jako zvestega dopisnika, ki vse t blatom omeče, kdor ni njemu po volji. Za zadnji dopis iz Idrije v .Slov. Narodu", katerega je upiral .Narodov Cene", nismo se brigali, sa| vemo, kaj more Cene napisati. Tudi bi prezrli bedarijo v zadnjem .Bru^u". ko bi se dotikal le naših oseb, ker smo že navij uj jednakih ueslanih napadov. Ali ker ta hujskač v zadnjem „Bru^u" zasramuje celo svete reči, norčuje se s sv. misijonom itd., celo sv. očeta porablja za svoje neslanosti, česar celo židovski listi ne delajo, ter žali našega spoštovanega duhovnika g. Piciga-a. kateremu so v noči po volitvi hišo z blatom in črnilom onesnažili, — to pa |e vendar že skrajna surovost. Vsaka strast ima tudi svoje meje. a tako početje je že pobalinsko, kakor?.nega je sposoben le kak spriden hribovski fantalin. To početje mi Mnj-čani odločno grajamo in obsojamo. Da se javno za-sramujejo in napadajo občespoštovane osebe, to j>; sramota z* dopisnika. list, kateri sprejema take zmazke, in naposled tudi za naše mesto. Obžalujemo, da ravno iz našega mesta, ki je bilo vedno na dobrem glasu, prihajajo tak: spisi v javnost. Pomilujemo tudi znano .narodno", ili boljše rečeno, .Narodovo damo", ki v svoji kratkovidnosti odobruje lahkomiselno početje .Narodovega Ceneta". Gotovo ki ni kazal nobenega znamenja življenja; odnesli so ga v čakalnico na postajo. Bil je to .zmešani strojevodja." S pomočjo kurjača, ki sam ni mogel vstrahovati norega strojevodjo, posrečilo se je to sprevodniku, ko je ravno v onem trenotku stopil k stroju, ko je bil vlak že blizo mostu, kjer bi se bila gotovo dovršila grozna nesreča, ako bi no bili vlaka po nekoliko ustavljali. Zvezala sta ga in tako redila vlak in vse popotnike nesreče, na katero skoro misliti nismo smoli. Ako sf.m bil k ud a j zares hvaležen, bil sem našemu rešitelju sprevodniku vtem trenotku. V smrtno nevarnost se je podal, ki se je pri tako silovito naglem d rd ran ju vlaka oprijemši plazil po stopnjicah od voza do voza, dokler ni srečno dospel do stroja ravno v naj nevarnejšem trenotku. Hitro so vsi popotniki zvedeli, kedo jih je rešil smrtne nevarnosti 111 kako da je sam postavil zaradi tega v nevarnost svoje življenje. Vrli sprevodnik pa .se je branil vsake hvale. ,-Storil sem le svojo dolžnost", rekel je vesel, da Ziltrl hudo Poskušnjo, ki je nekaj časa divjala v bode ona sama prej ali slej to obžalovala. Da bi le prepozno ne bilo I Gospod Cene I Zapomnite si, da ima Bog če vedno isto šibo, s katero Vas je že dvakrat resno opomnil. Uganjajte svoje burke sami zd-se, a poštene ljudi pustite v miru! Cenetov prijatelj, iz Škofjeloke, dne 21. marca. (Raznovrstno.) Hvala Bogu, volitve so pri nas končane; veliko je o njih pisal „S1. Narod"; koliko da je bilo na tem pisanju resnice, vemo Ločanji najbolj sami, dobil je zavoljo tega imenovani list tudi primeren odgovor v .Slovencu" iu „I)omoljubu" ; če pa kdo potrebuje še kaj več pojasnil, jih tu lahko dobi; izid volitve v našem mestu je marsikaj pojasnil nam in svetu. Lansko leto spomladi zasadilo je naše inesto precej divjih kostanjev pod mestom na živinskem trgu. To bo čez nekaj let kaj dobro delo, da ne bo potreba živini stati celi dan na vročem solncu. Naši semnji so zadnji čas tudi bolj živahni postali; tako je bil letošnji prvi semenj sv. Jederti dan zelo dobro obiskan; prignali so veliko goveje živine, in tudi kupcev je mnogo prišlo. Ker sem že pri živinskih semnjih, omenim še, da bi bila ne le potrebna, ampak tudi zelo koristna mestna velika tehtnica. Sklenjeno je bilo že v mestnem odboru pred 2. letoma, da se napravi, toda sklep je ostal dosedaj Ie na papirji; upamo, da se kmalu izvrši, ker bi taka mestna tehtnica donašala mestu lepe doneske. Družili posebnih novosti pri nas nimamo, vse je le bolj pri starem, posebno pa naša pošta. Skoraj njegovem srcu. Ko je namreč zapazil, kako je jel vlak urno voziti, precej je spoznal nevarnost, vedel je tudi za vzrok, in zopet mu je prišla v glavo misel, katero je komaj odgnal, ko je šel z doma na kolodvor. A vest se mu je vzbudila. Toliko ljudij je v smrtni nevarnosti, mislil je in moja dolžnost je pomagati jim, ako mogoče. Popotniki pa so se skazali hvaležne vrlemu sprevodniku. Bilo je med njimi nekaj prav bogatih mož; nabrali so v naglici lepo svoto denarja, dovolj veliko, da sprevodnik poravna vse dolgove, v katere je zabredel vsled dolgotrajne bolezni v družini in da so mu še ostali lepi denarji za čas sile in potrebe. K temu denarju jo pozneje še dobil lep znesek od vodstva železnic, ker je tako hrabro izvršil več, kakor je bil storiti dolžan. Ravno je vzhajalo solnce v jutru velikonočne nedelje, ko se je sprevodnik bližal s svojim vlakom zopet svojemu domu. Vbrano so peli zvonovi v mestu, vršila se je ravno slovesnost vstajenja Gospodovega. Sprevodnikova družina se ni vdeležila procesije pri vstajenju. Kako hudo je bilo sprevodnikovi ženi v vsakem slovenskem kraju imajo pošte slovenski, oziroma slovensko-nemški poštni pečat, pri nas pa se slovenska Loka še vedno kaže svetu kot »Bischof-lack." Ako se slavni pošti primerno zdi, ozirati se na Škofjeloške Nemce, katerih se je kakih 5 družin zapisalo za Nemce, dasiravno kaj radi v slovenskem jeziku prodajajo svoje blago, zdi se nam ne le primerno, ampak opravičeno in potrebno, da tudi na poštnem pečatu dobi svoje dostojno mesto zavedna slovenska „Š kofj al oka." Marsikateri se je tudi čudil, da v mestu ni nobene druge tružice za pisma, kakor samo na pošti. Zelo bi bilo vendar meščanom vstreženo, da bi bila ena na spodnjem trgu, ena na kapucinskem predmestju ; to bi ne stalo veliko, oddajalcem pisem se bi pa prihranilo mnogo potov. Iz Trsta poroča prijatelj našemu listu marsikatere zanimivosti o zadnjih volitvah v državni zbor. Agitacija za lahonskega kandidata je bila strastna, dasi do zadnjega le skrita. Italijani so pošiljali pisma vo-lilcem v okolici ter jih lovili z raznovrstnimi obljubami ; med drugim so jim obetali, da bo vsaka vas prejela „bika" najlepšega plemena, ako bode volila Mauronerja, ki je ud tržaške kmetijske družbe. — Vrgli so med volitveno borbo Don Pahorja seveda le zato, da bi se glasovi cepili. Vkljub vsem tem nasprotnim agitacijam je bil izvoljen vitez N a-bergoj z 1644 glasovi proti Mauronerju. ki je dobil 510 glasov. Sploh pa Mauroner nima nobenih zmožnosti za državnega poslanca; on je že veliko let mestni odbornik, pa ves čas še ni odprl svojih ust, on zn& le sedeti in vstajati. On je pristaš zadnje dneve. Toliko je okrevala, da je vstala iz postelje. Tedaj pa so jeli otroci prositi, naj jim kupi obleke in svečk, da bodo šli svetit za procesijo, kakor bodo šli sosedovi in drugi otroci. Kakor šivanke, zadirale so se te prošnje nedolžnih otrok v materino srce. In kako ne? Niti za kosilo ni imela za Veliko nedeljo in kako naj bi bila otrokom kupila obleke in druzega, kar so jo prosili. — Tožnih lic so torej klečali otroci pri oknu, ko je šla procesija mimo hiše in nekako zavidno gledali dečke in deklice, ki so svetili pred Najsvetejšim. „Le potrpite otroci", tolažila jih je mati, ko je bila končana slovesnost Vstajenja, .sedaj pridejo kmalo oče domov in gotovo vam bodo prinesli lepih velikonočnih pirhov." Otroci so pozabili na vso žalost, lepi pirhi, ki jih jim imajo prinesti oče, blesteli so jim pred očmi; od veselja niso mogli očeta pričakati domov, zato so mu hiteli naproti. Mati pa sama doma se je britko zjokala. — Kaj pač hočejo oče prinesti? Par drobtin za otroke, da jih potolažijo; toda kaj bomo jedli, s čem se rudečih lahonov, nasprotnikov Avstriji in katoliški veri, zato so mu pa tudi vrli avstrijski in katoliški Slovenci v tržaški okolici dali tako občutljivo znamenje pri zadnjih volitvah, da ne marajo zanj. Bog živi našega poslanca Nabergoja. Št. Peter Ob Savini. Vodja romarjev k sv. Krvi na Laško, Jurij Kos, nas prosi objaviti, da bodo Cerkev Katoliški zbor za Štajarsko. Za Štajarsko deželo bode se vršil v Gradcu dne 2., 3. in 4. junija. Skraja je bil shod napovedan za prve dni v aprilu, ali med tem je vlada razpisala državnozborske volitve, in ta okoliščina je provzročila, da so se priprave za katoliški shod zategnile. Do-tično povabilo podpisalo je čez tisoč veljavnih oseb iz cele dežele, Slovenci pa Nemci. Med slovenskimi imeni nahajajo se tudi podpisi vrlih gospodov poslancev: dr. Dečko, dr. Lipold, dr. Sruec, Vošnjak. Lepo! S tako očitnim spoznavanjem krščanstva se namreč med njihovimi katoliškimi volilci in vernim ljudstvom v obče zamore pač le vtrjevati dozdanje zaupanje. Saj si jih je ljudstvo kot svoje zastopnike izvolilo na podlagi konservativnega, oziroma krščanskega gesla: Vse za vero, dom, cesarja. Sicer pa tudi zgodovina uči in vsakdanja skušnja dovolj žalostno spričuje, da človek, kateri je odrekel službo Bogu, še bližnjiku ne služi vestno, ne skrbi vsled dolžnosti svojemu sodeželanu za blagor in srečo, takšen samo po-imenu-krisjan je že marsikateri sra- bomo oblačili, kako dolgove poplačali, ako se nas Bog ne usmili? — Tako žalostno misli so mučile bolehno mater na velikonočno jutro. Bila je Velika-noč res žalostna za sprevodnikovo družino. Ura je odbila že osem in očeta le še ni bilo 4. Vri; s;n kmetskih star.šer postai je piemecitaš. man tetf* so ma sve{.i cesar podelili še več dre^h odlikovan.:. pok.cai; so ga b:.i :«i» v .gospodsso xborn:«>' v dritfaem tbcrc. k er se ;e pn ceke! rnloicost: 'tre-ino lep» p-Jtega i ta f«t govoriei sl.-ve-ske . k»uro 'e C:! cicaiei crj; aemškoi.berttai gospod. Pr; sta se iie- .a :tzi: previnšent go>>r»oi* tceiošk.:* ir Miss: » •a ir Napota ik. $..>. Miklošičevi iaaa; k- po n«:-! Sitirs: pok: z kt «*e< i *r-:2i IBc . Zaapi:«L i Zzxz: ;e aiš a em i* e s?« r^toro* i £. i::iKE 2* ^ela v rv r kajskala g. daaovmita Gor.*v. češ. 21 e pn niz h iratsjttefsi i 44.. - : 3 kiti. ;i is:ro V i .. k- ::::■: i je tr:: .1 :i sodišča 2 1 >'•'4 » ; . rsxr24 aiii-o*. t ne-*: so ri :rx*L. i r vs , F :d: <*z : ;>hxz z-::z*nzz jvse>.\i. t nrn :cr:s Zt t*: i- :t<.zr ;» ^ Lkras; 5 Vi.- - 2-fi:»»- a.irta. :o.is t iii.-rsia i'a 2 ».; :as*c2 ; vii wr v^tj <-r.>t~ inoma 1 ir- 53.42 e t:, 1 T^j 12; S* 541J13 a I * _ - U 9i far kataa mr» t .-jo bimšLst: ;c. n irtanu ik j^j ie tara. F: sua-j*.a -u-z-hiš Li Alt; 3 s.; ai> -i. Atmaiiif 1 sis^-^t li :ir»-i tu a x»;t > mu," Jj i-fciij-.-T JO ixi-}*i tj* '.3 kaeuv 1 I*;} inra J«»iws»ifc* sem. ki. 1 $ i&u £ir«« a ^ t. 1 uhan 4«. i u^toa i:* ttrfrn s« tuii- r*-—jrfs. / j« taww>»jf ZOL ^ «1 Udttta j*««- ^ tja a n; ."ijtfs -ohj tu^ s; Jn.jT^i - ;u.-o p^tšms "t ijca Pvi« rj 'ir • ia« f.j i.j.jrj. ^^^ jJfffc; ^ Mi^ SiU.c- ič rs ifUH w fU" šf.; et jnmmmf a fim*miiim im- Cjbc i iin. ijj.iaa * =001- ir.^ » jr^zjr* . P^ao«! ŠK ( Fttftz. caj^iaa t č-viš», icl a iri»-3ura » "K r«t f ^aua lan £ m^sur » Malo«rka«ni. dobil * iapaijo &enmd » Po-j \iUr dohm. — (Ti SkafariM IariWr«ka) Č. g. C »t Jaka je posu! iapmk pr. s* Tomaia bliw Ljatcm*n. t kot kap^Iaa'. prfst*vi;eai §0 rr.: Alkere v Vjua ■» Cepin v Zre^ie. Eataia na Be^iec. Ko I ar r Marencer^ Z»r»'*ek k Sr Mafdai«at v Maribori I Sur»i«u kr»«j*ke i r3 . : ~»-".'i 3» »e K. 3 nbarfk: i-i^t 3tre; . .a .3 aarcc. srec*^:-3 ii 3?:a3i»•>» 3433»3. e. kr deie^s 1 i.: — V ^ 3:- 3 133'ir 1 :> r »i ?3 it f.irrt. s: »re trna« 'ecelar^* » srr 80.:» ■;. i «es«rrt i». jo i«» t. tr. sai.t r kr« s t ir.. 3». 3»; iu *r- k irei 3. 3 *r.i;e :■ i 3 -v»r rec- e 3 s: 2? s:«,: :r.; : cipa Pr ?3 a;nu :: ioc-ra r i::: ( 3 12:43»:»: V Lj-»ki Bcr u: ar »3^3 2 2'SI ,t : 4-: -2 3-:r"rC Cl-^C-^b + 44 »■•■..i: štet.. . 22., Laier <:rta - >•}: Ni 1 jura »4 1 r«': * S >ai 24.. ;i r 4 * 1 ' tcl imf {-t a i 4 -3 4 42 tai« .2 fr. r ' -". r:^ 3^32. a i»rx čim su 3 3.-2 r št rrsc . 1 4 « >2.4-:. - s ac^mjod |r.«abi ml". _ t: £3 ie: ?<:a<:a<;. a 2.izz^-z+z- k b m i jr** 3r :.ir:.:aaui t 2^413 >r 1: 402.:. i» >: ^ ic araia rr: ajn:^ a.:<:u iar ta.LUi^i ŠOJI. 2:__ _ ia v- iT a *i ii.jt T ;.U'V-X' T 1» uiar.it r .4.,; ^ T J'1'H-ukj »rt*« Betoni 113- L« a^irss ^ Kr-taj M »a-i 1 at 70 24 7?* 25 M) 60 jabolčnih in hruškovih drevesc, 2—'i metre visokih, ima na prodaj po 20 kr. komad Jakob Zupan »Brczji. ; P. Izlake. Hiša v dve nadstropji, blizo cerkve, pripravna za kupčijo, Je naprodaj. \V se zve pri Karolu Grilu v Moravčah. (3—3) A ..ZfflOli D DCrDUAUFD ia Ji Ml A (10- 10 sredstvo, rodbin. _ _ — —— — M ---- - ~ "g*"—1 ■ * B'*' ~ t ■ < . gld. 10 kr. — Ce m naprej pošlje denar, v«!.,a s p..4tn:n« pr—:.. | i.i.atvijo 2 zavoja J gM. 30 kr.. 3 xavqji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld 40 kr, 5 zavojev 20 kr. (Manj nego jeden »voj m ne more odpo*:ati i 1 zavuj krogljic 1 gld. 25 kr. '> gld 20 kr., 10 zavojev « gld. Prosi so, da se zahtevajo Izrecno: „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" in gleda na to,da ima vsaka SkatlJIei na pokrova na navodilu za rabo stoječi imeniki poerk J. Faerhofer in sicer v rudedl ~>Tfc barvi. A A V M Sli M Sli M Hi a M M M H m S A Balzam za ozobljino j.P,erhorerja, i lomek 40 U Trpotcev sok, proti kataru. hripa voeti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 k:. ^ Ameriška maža za protin. i Bid. so kr JI Prašek proti potenju nog. skuljiei 50 kr., s ir, 1 škatle* Univerzalni OljliŽ P7f lteu.d',el'a~'8rcdstvo Proti ran*'». oteklinam itd. I lonček 60 kr. _T . 8 Lrank. pošiljat. ,o kr. Univerzalna Čistilna sol f- W- »»Urioh-a. lamino domače zdravilo proti vsem posle- I> . ■ . .. dicam slabega prebavljenja. 1 r.aket 1 sld cevtične ^SBtff'taTTiJ^u SuT^U ".T* ^ k« farma- ogr- »oill .tv. ™ La« v ' Zal°?1' na zaht*V!»>J« -n po ceni preskrbe. £ „ P P ^ '"S." najhltreJ" pr0ti predf^ !j4tTi zneskl- P» tQd' proti povzetju. Sf vri P0 POitaeJ tt*k"al0i>' « nlija nego Zgoraj .menovane speujaiitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Ploooli-Ju. A A M ti H A v A H A H A A A t B fi A Hi Zalivala. Podpisani se iskreno zahvaljujem ogromni večini občine domžalske za izkazano mi častno zaupanje ter zagotavljam, da bom tudi v prihodnje vsekdar vestno iu nevstrašljivo deloval za duševni in telesni blagor priljubljene mi občine domžalske. Na Goričici, dne 30. marca 1891. Jak. Strupi. 3 gld. 75 kr. ki se po noči vokrovuiz ko-v tovarni in zvončkom, sveti,vis. 18«» vin«, jo dobiti EMIL MAYER na Dunaji, I, Bauorumarkt, 1«. {12—4) Ura ■ kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev. (12—7) Vsem kmetovalcem, trgovcem in obtmikom in sploh vsem, ki icle to ali ono stvar spečati ali pa Icupiti, priporočamo, naj naznanjajo to v »DOMOLJUBU" hi jc za to najbolj pripraven, ker je med vsemi slovenskimi listi najbolj razširjen in ima svoje bralce med vsemi stanovi. Obrabljene pismene marke 5R Cr. Zr, Nurnberg. 0T Obrazol zastonj. (20—1C) e čas i%:Kwizdova$Js Korneuburška živinska redilna štupa za konje, govedo in ovoe. Vže skoro 40 let % najboljšim vspehom rabljena v premnogih hlevih pri pomanjkanji Ješčostl, slabem prebavljanjl, da dajejo krave boljše mlako ln v večji meri; bistveno utrjuje naravno mod živini proti okuževalnlm vplivom. Cena 7, škatljici 70 kr., J/, škatljici 35 kr. Pravi z gornjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drožerijah v Avstriji in na Ogerskem. Vsak dan pošilja po* pošti glavna zaloga (10 -2) Franc Iv. Kwizda, c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni za-lagatelj, okrožni lekar, Korneuburg b. VVien. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivnl valarjl, sejalnioe, stroji za košnjo, obračalnloa za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatUaioe, gepelji, loko- mobill, trleare, snažilnioe žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznloe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnloe, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20— 4) treslloe itd. (20-3) Vse mijholjo i/dclnuo po najnižji tovarniški ceni. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskih strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Fraterstrasse 78. Bogato ilustrovani 144 strani obsezajoči oenlki v nemškem, Italijanskem in slovanskem Jeziku se pošiljajo gratis in frank o. Zanesljivi »astopi se povsod osnujejo. o* .o o o Aj 5 — ~ .»j S o a a I® •fc 2 x: co a> a co u -a c o S - w to ta ® "K ® oo _ x» O o o»® o co 04718167 a £> a na dobrTvodl. poleg železnice. In blizo Ljubljane "ima vedno dovolj dela m je Se le i redlanskim novo ter jako trdno zgrajena bila, je oddati v najem, ali se tudi proda. Tudi je od istega posestnika poleg tapo dohiti po želj. zraven Se njiv. travnikov i. d. Polovica kupnine more ostati na več let proti o * obrestovanju. Natančna pojasnila daje Mullerjeva posredovalna|; ^arca v Ljubljani. Tinktura m želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja IMccollJa v l jub. IJanl, narejena z večine iz samega pristnega kineM-■>•.< r- Mihael Barthel & Co.. Wien. X. & Najbolj preskusen in najcenejši lesni pomaz Barthel-ov izvirni carbolineum varuje trajno skladl*6a, kolarnio«, plotove, strehe lz dešdlo, vozove, vrata, mline, Jezove, mostove itd . pr< 1 (/) gnjilobo, glivami, o štor jen jem in žuželkam i; poiu&zani prfdmetje imajo lepo rjavo barvo, in f< 3 4 bolj trpeinl. K&kovu-t nepreknSena. N.i/oneje »red-tro proti mokrim stenam. 1 kil"-grani ikdov-a m 5—0 itirjaikib uietr-r. Cenik brezplačen. Nadalje prt lnja streinl klej Ia, atreinl lak. patentovanl kotran. kar-bolno kislino karbolno apno, kolomaz, železni lak itd po n»jmiji eeni. MIHAEL BARTHEL & Co. Wien, X.. Keplergasae Kr. 20. ai Mihael Barthel &. Co. Wien X. el Na Najvišje povelje Nj. c. in j^jp kr. apostolskega veli&stva Boj-ato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov / ,j(»m«-ena XXIII. državna loterija Pf za civilno dol>rotloliio namene. 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 's fS S?"?doMtT^OO V iT, prLedd°^nkoma 111 podobltkoma i 500 gld., 1 dobitek L u.lT i innn O« , , , sl