PRIMORSKI DNEVNIK SfftiSfTšUr"” - Cena 70 lir Leto XXV. St. 216 (7410) TRST, sreda, 17. septembra 1969 NADALJUJE SE ODLOČNO SINDIKALNO GIBANJE Včeraj enotna stavka delavcev državnih kovinarskih podjetij Vrsta drugih stavk - Razprava v komisiji za delo - Sestanek posebne komisije za najemnine filM, 24. — Danes Je bila 24 stavka uslužbencev kovinar-r*®1 podjetij z državno udeležbo, ® so jo proglašale vse zaintere-sindikalne organizacije in ki * zajela staro v celoti vse pri-delavce in uradnike. Do ^ke je prišlo, ker so se razbila PJjJJjanja za obnovitev delovne po-možno pa je, da se bodo tajgjanja nadaljevala 18. t. m., vtadar pa so istočasno sindikalne J^znizacije že izjavile, da ne bo- Prekinile stavkovnega gibanja. ft"vi razgovori med Intersindom ® sindikalnimi organizacijami so 86 pričeli 10. septembra, nato so 86 nadaljevali 12. septembra, ko ! J® sindikalne organizacije predloži-: j® svoje zahteve glede prejemkov J* Blede delovnega umika. Pred-"Staikd državnih kovinarskih pod-so izjavili, da so zahteve »ne ^^^stovano obremenljive« in da ; morejo pričeti razpravo. Simdi-so v tej zvezi ugotovili, da ^ Bre za neko novost, saj so bile *®tteve prizadetih delavcev obrav-JjStie na Sterilnih javnih razpra-Jj®1 ta da torej obstajajo pogoji, ' se o plačah in o delovnem '*rP*ku tataj razpravlja. Zato so ! j!® zahtevo Intersdnda, da se pojenja prekinejo do 18. septem-ocendili tat poskus zavlače-*taja in ^ prekinili pogajanja tadar pa so istočasno tudi iz-I 7®i, da so pripravljeni, da na-j ?%ijejo razgovore na osnovi kou-L®talh predlogov. ,* državnih kovinarskih podjetjih J? v celoti zaposlenih 180 -190 tisoč ^vcev. Nič novega pa ni glede pogajanj J8 obnovitev delovne pogodbe zaseb-J®, kovinarskih podjetij in so se Ptacele stavke, ki jih izvajajo po Rodilih lokalnih sindikalnih orga-j*?oij, proti čemur se danes v u- Ndnem poročilu protivi Confindu i"a> češ da gre za način stavnega gibanja, ki še zlasti bre- J. o-* giuaiij«, J?J podjetja. Očitno gre za obliko SBfcalne borbe, ki je zelo učinko-2*® in ki istočasno zahteva tudi J2°ko sindikalno zavest prizadetih Bavcev. ^aedržavne sindikalne organizaci-j ,l, kovinarjev zasebnih podjetij so vrtale sklicati konferenco kovinar-r* ki bo 26. septembra, ko je že jpglašena nova vsedržavna 48-uma v*)|ka kovinarjev. Konferenca bo Turinu in bo posvečena pred-! n? delavcem iz osrednjih in se-j pokrajin Italije. Na konfe-dj?®! bodo predvsem razpravljali o °*taosti sedanje borbe, da se do- seže uresničitev zahtev delavcev, o krepitvi demokracije na bazi in o ustvarjanju novih oblik ter sredstev za sindikalno enotnost na raznih ravneh in končno o sindikalnem vplivu na delovnih mestih in v prvi vrsti v največjih tovarnah. V uradnem sporočilu je v tej zvezi rečeno, da bodo delavci FIAT v Turinu in predstavniki kovinarjev iz vseh ostalih italijanskih pokrajin, znali dokazati delodajalcem in vsemu italijanskemu javnemu mnenju njih moč in njih odgovorno odločnost, da tudi s to borbo zagotove svobodo na delovnih mestih, oblast sindikata in demokratični razvoj v državi. Danes se je pričela 48-urna stavka delavcev kemijske in farmacevtske industrije, ki so jo enotno proglasile sindikalne organizacije, ker se niso pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Sindikati so v tej zvezi izjavili, da predstavlja ta stavka prvi odgovor delavcev proti manevrom delodajalcev, ki skušajo zavlačevati pričetek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe in ustvarjati ozračje napetosti med prizadeto kategorijo delavcev. Danes se je tudi pričela 48-uma stavka delavcev cementne industrije, M so jo proglasili, ker so se razhila pogajanja za obnovitev delavne pogodbe. Sindikalne organizacije so že proglasile novo stavko, ki bo 23. in 24. septembra. V senatu se je danes sestala komisija za delo, ki je obravnavala proračun ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Poročevalec demokristjan senator Pozzar je na seji obžaloval, da še ni prišlo do izglasovanja zakona o statutu delavcev, saj bi bala sindikalna jesen mnogo manj «vroča», če bi bil sprejet ta zakon. Zahteve delavcev se nanašajo v znatni meri prav na vprašanja pravic delavcev v podjetjih, kar naj bi uredil novi zakon. Govornika je prekinil minister za delo in socialno skrbstvo Donat CaAtdn, ki je vzkliknil, da bo ta statut »kmalu in dobro sprejet«. Danes se Je tudi prvič sestala posebna komisija za najemnine poslanske zbornice, ki je sklenila, da bo sicer upoštevala številne in različne predloge, ki so bili v zvezi s tem vprašanjem že prej vloženi, da pa bo vzela za osnovo razprave zakonski predlog, ki ga je pretekli teden sprejela vlada. Razvila se je krajša razprava in se bo obravnava tega pomembnega vprašanja nadaljevala v komisiji jutri popoldne. V Rimu se bo 2. in 3. oktobra sestal centralni komite PSIUP, ki bo obravnaval: «Naloge in pobude stranke v zvezi z delavskimi bor bami in z borbo proti NATO«. Černik na obisku v Moskvi MOSKVA, 16. — Danes je prispel v sovjetsko prestolnico predsednik češkoslovaške vlade čemik. Iz diplomatskih krogov se je izvedelo, da bodlo menda obravnavali predvsem gospodarska vprašanja in tudi možnost sovjetskega posojila Češkoslovaški v konvertibilni valuti. Po drugi stramd pa se govori, da naj bi šlo za pripravo zasedanja centralnega komiteja češkoslovaške partije, ki ga že dalj časa napovedujejo. V tej zvezi je bil govor, da bi moral Moskvo obiskati Husak. Sedaj menijo, da bo do tega obiska prišlo šele po zasedanju centralnega komiteja. V bistvu naj bd šlo za različna mnenja o usodi Dubčka in nekaterih drugih predstavnikov progresistič-ne struje, ker menda glede tega vprašanja še ni prišlo do enotnega stališča. Zasedanje generalne skupščine OZN Za predsednico so izvolili predstavnico Liberije NEW YORK, 16. — Danes se je ob 21.22 (po italijanskem času) pričelo 24. zasedanje generalne skup- ščine Združenih narodov. Zasedanje je otvoril zunanji minister Gvatemale Fuentes Mohr, ki je otvoritvi predsedoval zaradi smrti prejšnjega zunanjega ministra Emilia Arena-Iesa. Predsedujoči Fuentes Mohr je v uvodnem govoru podčrtal globoki razlog za spopade na svetu in za nevarnost vojne, ki obstaja v počasnejšem gospodarskem in socialnem razvoju narodov tretjega sveta. Generalna skupščina je nato soglasno izvolila za predsednico sedanjega zasedanja namestnico državnega tajnika Liberije Angie Broks. To je druga ženska, ki so jo izvolili med predstavniki afriških držav. Angie Broks ima 41 let, poročila se je zelo mlada ter je mati dveh otrok. """""""""'“""""""""'••"■“"■"■»“»•■iHniiiinmimiiiiniiHiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiimnuiumiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii..... IZJAVE PREDSEDNIKA NIX0NA 0 JUŽNEM VIETNAMU Do 15. decembra bodo ZDA umaknile še 35.000 vojakov Včeraj pa so v Sajgonu sporočili, da bodo umaknili 40.500 vojakov - Južnoviet-namska vlada je do sedaj s pomočjo Američanov oborožila milijon 900.000 mož VVASHINGTON, 16. — Predsednik Nixon je danes sporočil, da bodo ZDA umaknile iz Vietnama do 15. decembra letos še 35.000 vojakov. Skupno torej bodo ZDA umaknile letos 60.000 vojakov, potem ko je predsednik Nixon preteklega junija sporočil umik iz Južnega Vietnama prvih 25.000 mož. Nixon je poudaril, da umik 60.000 vojakov predstavlja važen korak, če se pomisli, da je ameriški kongres določil za Vietnam 549 tisoč 500 vojakov. Nixon je pri tem poudaril, da je sklenil zmanjšati dovoljeno število članov ame- riške vojske v Vietnamu do 15. decembra na 448.000. Poleg tega je predsednik ZDA ob tej priložnosti ponovno povabil hanojsko vlado, naj pristane na nadaljevanje poga-anj, ki naj pripeljejo do prekinitve sovražnosti. Potem ko je ponovno poudaril važnost zmanjšanja števila ameriških čet v Južnem Vietnamu, je Nixon dejal: »Prišel je trenutek važnih razgovorov. Zavedam se, da se je težko razgovarjati čez ogromni prepad, ki ga predstavlja petletna vojna. Toda prišel je čas, da se napravi konec spopadu. Želim, da bi zgodovina lahko zabeležila, da sta obe stranki, ob tem kritičnem trenutku, obrnili svoj pogled proti mi ru in ne proti spopadu in vojni.« V Washingtonu pripominjajo, da ,e Nixon poudaril v svojem govoru, da gre za »najmanj« 60 tisoč mož 8llk<'iiiiiii,iil,„„„„„„i,iiiiimiiiiiiiiHiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiim'>iiiiiinNiiiiiiiiiii>i>iiiii>' ker gre »njena vsebina pre-c smotra, za katerega je bil skli-I varnostni svet«. Wae*ski predstavnik pa je po-Prisotne, naj se razprava v t***_____, ___„ postnem svetu omeji na vprašane bodo še bolj zaostrila ^-‘tasti na Bližnjem vzhodu, ter St, ildiJtaidaril, da je resolucija arab-E? ‘n islamskih dežel tako sestav-1^ 5’ da lahko še bolj zaostri spor tv aa ne prinaša nič pozitivnega, ta-drugi strani pa je libanonski fJ^stavnik izrazil zaskrbljenost za kf^hehno raznarodovanje Jeruza- i’ "A in MAiiJnml <4 n ia Kila rvH- >ihl® ta je poudaril, da je bila ob-dokazana krivda Izraela pri S, mošeje. .Tel Aviva poročajo, da je bila lt| Junico v Gazi vržena bomba, eksplodirala in ubila eno žen-tw, .tar ranila 14 oseb. Izraelska ittaišja ustavHa “ta osel)' da jih fcSv tako iz Tel Aviva poroča-C. .da so danes izraelska letala Ni abi H^rdirala dve_ postojanki gve- '*«h so S' na jordanskem ozemlju, iz | ^etih so bili izvedeni v pretek- in vsa letala so se vrnila v svoje baze. V Amanu pa je jordanski predstavnik danes izjavil, da je protiletalska obramba med napadom na dve jordanski vasi sestrelila eno izraelsko letalo. Poleg tega je glasnik izraelske vojske danes popoldne povedal, da so izraelska letala v popoldanskih urah napadla egiptovske vojaške položaje 30 km južno od Sueza. Povedal je tudi, da so se vsa letala vrnila. Jordanski predsednik vlade Bah-jait Tailhound je danes v Kadru izročil predsedniku Naserju poslanice kralja Huseina, v kateri Jordanski kralj razlaga politični in vojaški položaj na Bližnjem vzhodu. Iz Kaiina je prišla vest. da Je načelnik misije opazovalec Združenih narodov na BUižnJem vzhodu general Buli, ki je sedaj v Egiptu, govoril s predstavnikom egiptovske vlade ter sl ogledal postojanke o-pazovalcerv Združenih narodov na zahodni obali Sueškega prekopa. Bivši voditelj znane izraelske skupine »ŠTERN«, ki se Je svojčas v Palesitiinl borila proti Angležem Naithan Yelin, je danes v Jeruzalemu na tiskovni konferenci izja viil, da je skupno z nekaterimi izraelskimi vlsotašolcd ustanovil novo politično skupino pod imenom »Lista za mir«, ki se bo predstavila na prihodnjih splošnih volitvah. Yeldn je poudaril, da namerava nova politična skupina pridobiti zase ostale male izraelske skupine, katerih politični smoter Je, da pride po umiku iz zasedenih področij do mira med Izraelom in arabskimi državami. Kairski dnevnik «A1 Ahram« danes piše, da morajo štiri velesile prisiliti Izrael »da prekine s svojimi nenehnimi napadi, če hočejo, da bodo njihovi razgovori plodni. List izraža zadovoljstvo za napovedane razgovore med ZDA, Sov jetsko zvezo, Veliko Britanijo ln Francijo o Bližnjem vzhodu, ter dodaja, da bodo morale štiri velesile svoje razgovore postaviti na novo, bolj učinkovito osnovo. Poleg tega list poudarja, da ima spopad na Bližnjem vzhodu v sebi klice širšega spopada, do katerega lahko pride v bližnji prihodnosti. Izraelski list «Yedioth Aharo-noth«, ki izhaja v Tel Avdivu pa piše, da je iz dobro obveščenih krogov v Jeruzalemu Izvedel, da so ZDA priporočile Izraelu, naj ponovno naveže stike z Jordanijo, da se poiščejo možnosti novega sporazuma med dvema državama. List pravi, da so ZDA mnenja, da so baJd stiki med obema državama prekinjeni brez upravičenega vzroka. Izraelski politični krogi menijo, pravi list, da bo predsednik Ndxon odločno vztrajal na tem stališču, ko se bo kmalu sestal s predsednico izraelske vlade. do 15. decembra. To izjavo tolmačijo tako, da ni izključeno, da bo do konca leta umaknil še nekaj vojakov, To povezujejo zlasti z včerajšnjo izjavo podpredsednika juž-novietnamske republike Cao Kyja, da bodo ZDA do konca novembra umaknile 40.500 vojakov. Poleg tega je Nixon tudi izjifltil, da sta vladi ZDA in Južnega Vietnama že sporočili, da sta pripravljeni sprejeti katerikoli politični izid, ki bi izhajal iz svobodnih volitev. Dejal je, da so pripravljeni razpravljati z nasprotno stranko o pro-6ramu desetih točk skupno z načrti, ki jih je predložila druga stranka. Skratka, je poudaril Nixon, edino vprašanje, o katerem ne bomo nikoli razpravljali, je pravica južno-vietnamskega naroda, da svobodno in brez zunanjega vmešavanja odloči o svoji usodi.« V Sajgonu pa so Nixonovi prijatelji in zavezniki takoj pojasnili, kako tolmačijo »svobodno izbiro vietnamskega ljudstva«. Južnovietnam-ski predsednik Van Thieu je izjavil, da zmanjšanje števila ameriških čet predstavlja zelo značilen element v naporih za okrepitev vojaških sil Južnega Vietnama. V sporočilu, ki ga je objavilo predsedstvo južnovietnamske republike, je rečeno: »Skladno z politiko vietnamske republike, da si prevzame vedno večje breme v borbi za obrambo svobode v Vietnamu, se je vietnamska vlada sporazumela z vlado ZDA glede občutnega zmanjšanja števila ameriških čet do 15. decembra.« Še bolj značilne so izjave južno-vietnamskega predsednika vlade generala Thien Khiema, ki je izjavil: »Sedaj smo bolj močni kot kdajkoli in pripravljeni, da premostimo katerokoli težavo.« Nato je predsednik vlade obrazložil načrte o izboljšanju organizacije in opreme 900.000 vojakov in milijon krajevne milice. Predsednik vlade, ki je tudi notranji minister, je poleg tega dejal, da bodo do konca leta povečali število policijskih sil od sedanjih 75.000 na 90 tisoč mož. S temi silami, je poudaril, »bomo lahko postopno nadomestili zavezniške čete in prevzeli vedno večjo vlogo v obrambi narodne varnosti«. Število oboroženih sil, ki jih ima svojih sil oborožile «domačo vojsko«, ki jo vodijo ljudje, kateri so še včeraj izjavili, da se ne bodo nikoli pogajali s «komunisti«, se pravi z osvobodilno fronto. SOŽALNA BRZOJAVKA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Žalovanje italijanskih delavcev ob smrti sindikalista F. Santija Poslanec Santi je že mlad postal član socialistične stranke, preganjan med fašizmom, po vojni pa je bjl voditelj CGIL PARMA, 16. — V bolnišnici je včeraj zvečer ob 23. uri umrl po- slanec Femando Santi, član vsedr- Danes so se ponovno razvneli spopadi v Južnem Vietnamu. Kot poročajo iz Sajgona so preteklo noč bombniki «B-52» šestkrat napadli partizanske položaje severno od Sajgona in blizu kamboške meje. Po drugi strani pa so partizani bombardirali z raketami in možnarji dvanajst oporišč, med katerimi šti-ri zelo važna. Ameriško poveljstvo pravi, da so imele ameriške čete le lažje izgube .Danes popoldne pa so ameriški helikopterji obstreljevali s strojnicami partizanske enote 40 kilometrov severo-zahodno od Sajgona. Poveljstvo ameriških čet sporoča, da so »ubili 38 komunistov«. Poleg tega pa je ameriško poveljstvo sporočilo, da je prišlo med južnovietnamskimi vojaki in a-meriškimi padalci ter močno enoto severnih Vietnamcev do večjega spopada. Sporočilo pravi, da so severni Vietnamci padli v zasedo. Po štirih urah boja, »so se severni Vietnamci umaknili in pustili za seboj 58 mrtvih«. Američani in južni Vietnamci, pa da niso imeli nobene izgube. Končno ameriško poveljstvo sporoča, da se je včeraj ameriška mornariška pehota spopadla z enoto severnih Vietnamcev in da so imeli Američani štiri mrtve in 36 ranjenih. žavnega vodstva socialistične stranke, dvajset let poslanec in eden izmed najvidnejših voditeljev italijanskega sindikalnega gibanja. Poslanec Femando Santi se je rodil 23. novembra 1902, in je zelo mlad postal član italijanske socialistične stranke. Že leta 1920 je bil izvoljen za tajnika delavske zbornice v Parmi, naslednjega leta pa je postal generalni tajnik italijanske mladinske socialistične federacije. Leta 1925 je vodil delavsko zbornico v Turinu in naslednjega leta zadnje tajništvo Združene socialistične stranke v Milanu. Med fašizmom je bil preganjan in večkrat aretiran in končno je moral zbežati iz Italije v Švico, kjer je kot tajnik vodil odbor za pomoč poli tičnim preganjancem. Aktivno se je udeležil odporniškega gibanja in je sodeloval pri vstaji 25. aprila 1945, ko je tudi poskrbel za izdajo prve številke dnevnika »Avanti«. Nato je bil imenovan za tajnika delavske zbornice v Milanu — socialistične stru je — ter kasneje v vodstvo vsedržavne federacije zastopnikov in trgovskih potnikov. Na kongresu v Firencah leta 1947 je bil izvoljen za generalnega tajnika socialistične struje CGIL, kar je bil potrjen na številnih nadaljnjih kongresih. Bil je član vodstva svetovne sindikalne federacije ter se je aktivno udejstvoval v socialistični stranki, saj je bil do svoje smrti član izvršnega odbora te stranke. Izvoljen je bil prvič leta 1948 v Parmi v poslansko zbornico in nato ponovno izvoljen pri na slednjih štirih volitvah. Predsednik republike Saragat je vdovi Mariji poslal žalno brzojavko, v kateri pravi, da predstavlja smrt poslanca Femanda Santija resno izgubo ne samo za njo in njegove družinske člane, temveč tudi izgubo za delavski razred Italije. Saragat se v telegramu spominja let bojev in upanj, ki sta jih skupaj preživljala ob pričetku fašistične diktature ter njegovo osebnost sindikalista ter demokratičnega socialista. Predsednik nato nadaljuje, da je Santi postal po osvobodilnem boju ena izmed vidnih vsedržavnih osebnosti in da se je vedno boril za stvar delavskega razreda, ter ga je odlikovala moralna čistost. Vdovi so poslali sožalne brzojavke predsednik senata Fanfani, predsednik poslanske zbornice Pierra-cini, predsednik vlade Rumor, minister za delo Donat Cattin, notranji minister Restivo. Številne telegrame so poslali najvidnejši sindikalni predstavniki, med njimi tajništvo CISL. Tajništvo CGIL v svoji sožalni brzojavki omenja, da je bil Santi dvajset let med najvišjimi voditelji te sindikalne organizacije, da je bil vedno osebnost vo- ditelja italijanskega delavskega gi- banja in da je vedno znal povezati idealne vrednosti razreda s konkretno in takojšnjo obrambo v interesu delavcev. Predvsem se je boril za enotnost vseh delavcev in to tudi v najtežjih pogojih znotraj CGIL ter v italijanskem sindikalnem gibanju, kot tudi na svetovnem po-prišču mednarodnega sindikalnega gibanja. Sožalno brzojavko je poslal tudi predsednik ACLI Emilio Gabaglio in številne druge organizacije. Pogreb pokojnega bo jutri v Parmi ob 17. uri, ko bo imel osrednji govor tajnik socialistične stranke De Martino, govorili pa bodo še: Ingrao za KPI, Vecchietti za PSI UP, Lama za CGIL, Dalla Chiesa za UIL, Scalia za CISL in Gabaglio za ACLI. RIM, 16. — Jutri bo odpotoval v Jugoslavijo minister za zunanjo trgovino Misasi, ki bo obiskal zagrebški mednarodni velesejem In ki se bo udeležil itaMjanSkega dne na tam velesejmu. Minister bo prispel v Zagreb v četrtek zjutraj in se bo sestal s predsednikom hrvaške vlade Hairamljo ter drugima hrvaškimi osebnostmi. Kasneje bo nadaljeval pot v Beograd, kjer so predvideni razgovori z zveznimi gospodarskimi predstavniki. •immiiimmiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiuiniimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimimiiiimiua RAZGOVOR MED ZUNANJIMA MINISTROMA INDIJE IN SFRJ Posebno pozornost sta posvetila neuvrščenim Izražena želja za izboljšanje gospodarskega sodelovanja (Od našega dopisnika) BEOGRAu, 16. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in zunanji minister Indije Dineš Sing sta danes skupno s svojimi sooelavci nadaljevala včeraj pričete politične razgovore. Na današnjem sestanku je Tepavac podrobno seznanil Singa s položajem v Evropi, z odnosi Jugoslavije z drugimi evropskimi državami in prikazal stališče Jugoslavije do evropskih vprašanja posebno do vprašanja evropske varnosti. Ministra sta nadalje posvetila posebno pozornost politiki neuvrščenosti in v zvezi s tem bodočemu sestanku zunanjih ministrov v New Yorku in sestanku na vrhu. O vseh vprašanjih, ki zadevajo politiko neuvrščenosti, njene krepitve in uveljavitve je bila ugotovljena popolna e-nakost pogledov. Med popoldanskimi razgovori sta ministra s svojimi sodelavci obravnavala vprašanja dvostranskih odnosov. Pri tem sta ugotovila, da je malo držav na svetu, med katerima vlada tako prijateljstvo in sta poudarila pomen skupnih stališč in nastopa Jugoslavije in Indije na mednarodnem področju. Govorih so tudi o gospodarskih odnosih in ugotovili, da je na tem področju prišlo do določenega zastoja. Izražena je bila obojestranska želja po odstranitvi težav in potreba, da se preverijo možnosti za širše gospodarsko sodelovanje in uresničenje dolgoročnih načrtov gospodarskega sodelovanja. Po dopoldanskih razgovorih je Mirko Tepavac priredil v čast svo- miiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii uu um iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti POLOŽAJ V SEVERNI IRSKI Britanska vojska je začela podirati barikade v Belfastu V nekaterih krajih so se katoličani uprli, v London-derryju pa so izjavili, da jih bodo še bolj okrepili LONDON, 16. - Britanska vojska v Belfastu je danes začela podirati barikade v katoliškem predelu Fali Road. Ob tej priložnosti je britansko poveljstvo poslalo v katoliški mestni predel en bataljon vojakov. V Gilfort Streetu pa se je katoliško prebivalstvo uprlo po- diranju barikad. Ženske in otroci na razpolago južnovietnamska vla- so se postavili pred barikade in da, je najboljši dokaz, da so ZDA I prisilili vojake, da jih niso podrli, pred umikom prvih kontingentov I Isto so nameravali storiti tudi v Oh prihodu v Švico ameriškega generala WestmOreIanda, bivšega poveljnika ameriških čet v Južnem Vietnamu, je švicarska mladina v Bemi demonstrirala proti generalu in ameriški vojni v Vietnamu. Na sliki vidimo mladince, ki nosijo napis: «Westmoreland izgini domov« Londonderryju. Prebivalci katoliškega mestnega predela so zagrozili, da bodo barikade okrepili v znak protesta proti podiranju barikad v Belfastu. Iz Londona poročajo, da je britanska vlada sklenila, da bo vsilila katoličanom, da odstranijo barikade. Poveljnik britanskih čet v Severni Irslki general Freelamd )o včeraj imel razgovore s predstavniki britanske vlade. Danes zjutraj pa se je sestal s predsednikom vlade Severne Irske Chichesterjem. kateremu je sporočil, da se britanska vlada strinja s severnoirsko vlado, da se odstranijo barikade v katoliških predelih v Belfastu in Londbnderryju. Ta sklep je povzročil odločen odpor zlasti med katoličani Landondeanryja. V Londonu menijo, da je britanska vlada glede tega vprašanja podprla sevemoir sto vlado, ker se boji, da bi slednja še bolj zgubila politični ugled med prebivalstvom. Neki predstavnik katoličanov je izjavil, da so britanski vojaki v Belfastu že podrli devet barikad in da so jim v nekaterih krajih pomagali tudi prebivalci. Kjer so vojaki podrli barikade, so področje zasedle vojaške edinice, da bi preprečile morebitni upor prebivalstva. Sklep britanske vlade, da podpre severnoirsko vlado pri podiranju barikad v katoliških mestnih predelih Belfasta in Londonderryja, so protestanti navdušeno pozdravili. Glavni odbor organizacije »Grand Orande Lodge of Ireland«, ki predstavlja najbolj aktivne protestante v Severni Irski, je danes izrazil svojo popolno solidarnost severnoirskemu predsedniku Chichesterju in je pohvalil napore vlade «za povrnitev miru, reda in napredka v Severni Irski ter za ustavno obrambo dežele«. Vlada Severne Irske je danes opozorila katoličane v Belfastu, da bodo barikade podrli britanski vojaki, če jih ne bodo sami. Vlada je pojasnila, da uživa pri tem vso podporo britanskega notranjega ministra Callaghana. Iz Belfasta poročajo, da je preteklo noč v mestu zgorela hiša, v kateri so zgoreli tudi neki pakistanski pristaniški delavec in njegovi trije otroci. Policija je izjavila, da je požar nastal iz nepojasnjenih vzrokov, da pa ne gre za atentat. jega gosta kosilo, na katerem sta ministra izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila, da obe državi zastopata iste ideale in da vlagata skupne napore za ohranitev miru na svetu. Tenavac je izrazil prepričanje, da bo obisk Singa prispeval k nadaljevanju plodnega sodelovanja med obema državama, ki je posebno v današnjih okoliščinah tako potrebno in koristno. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je ocenil današnji mednarodni položaj kot «zelo zapleten« in da je na nekaterih področjih skrajno zaskrbljujoč. Jugoslavija, po besedah Tepavca, obsoja tendenco in prakso, da se z orožjem in pritiskom rešujejo sporna vprašanja. Razume pa potrebo, da velike sile v neposrednih stikih odstranjujejo nevarnost neposrednih spopadov, venaar sodi, da je pravica vseh držav, da vplivajo na svetovna dogajanja, kajti vprašanja miru in vojne, graditev boljših in pravičnih odnosov ne tičejo vseh držav in vseh ljudi na svetu. Tepavac je posebno poudaril, da se Jugoslavija in Indija skupno z o-stalimi državami zavzemata za u-veljavljanje načel aktivne in miroljubne koeksistence, načela listine svetovne organizacije, na kateri je edino mogoče graditi mir in zagotoviti napredek. Neuvrščenost, po besedah Tepavca, ni pasivno med-blokovsko taktiziranje. Ideje in vsebina neuvrščenosti se poudarjajo z osnovnimi tako nacionalnimi kakor tudi bistvenimi interesi večine človeštva. Indijski zunanji minister se je zahvalil Mirku Tepavcu in jugoslovanski vladi za vabilo in gostoljubnost in dejal, da Indijo posebno zanima, kaj vse Jugoslavija pod-vzema za dvig življenjske ravni delovnih ljudi, saj se tudi Indija trudi, da dvigne življenjsko raven svojih ljudi pa se lahko iz izkušenj Jugoslavije mnogo nauči. Sing je izrazil soglasje s Tepavcem, da se morajo veliki in mali narodi boriti za zagotovitev boljše bodočnosti in poudaril, aa se morajo povečati napori za čim večjo uveljavitev in spoštovanje politike neuvrščenosti, da bi se vsem narodom na svetu zagotovila neodvisnost in da bi se ustvarili pogoji za enakopravno sodelovanje med narodi. Zunanji minister Indije je izrazil zaskrbljenost zaradi večanja razlike med razvitimi in nerazvitimi državami in ugotovil, da se na vseh mednarodnih sestankih opozarja na ta problem, da pa napori za rešitev tega problema niso v skladu z izjavami. B. B. Pismo grških političnih pripornikov Vsi italijanski sindikati zastopani v CECA BRUSELJ, 16. — Na seji zunanjih miniistirov Evropske gospodarske skupnosti so včeraj sprejeli štaMjamsto zahtevo, da bodo vse tri velike Italijanske sindikalne organizacije: CGIL, CISL in UIL zastopane v posvetovalnem svetu Evropske skupnosti premoga in jekla. Italijansko zahtevo je obrazložil podtajnik za zunanje zadeve Pedini ta so istočasno tudi zvišali italijansko udeležbo za en sedež predstavnikov delavcev. Tretji sedež za Italijo odgovarja spremenjenim odnosom med državami članicami, saj je Italija v zadnjih letih očitno zvišala svojo proizvodnjo jekla. LONDON, 16. — Danes so objavili pismo 1200 grških političnih pripornikov, ki so ga podpisali in poslali štirim državam ta v katerem jih pozivajo, da pomagajo zrušiti grški fašistični režim. V pismu opisujejo nevzdržne pogoje v koncentracijskem taborišču Laki. Pismo je prišlo po tajnih poteh v London ta je naslovljeno na vlade ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije ter ga je danes objavila agencija grških političnih beguncev. Jetniki protestirajo zaradi nemogočih higienskih razmer v taborišču in zaradi nezadostne zdravstvene pomoči. Jetnike fizično mučijo ter so podvrženi resnim psihološkim pritiskom. Ne morejo pošiljati pisem in lahko sprejmejo obiske svojcev samo vsake tri mesece, v primerih smrtnih bolezni morajo u-mreti v zaporu. Jetniki pozivajo, da omenjene države izkoristijo svoj vpMv ta svoj pritisk, da se zaprejo koncentracijska taborišča ta da se konča z mučenji. V pismu Je nadalje rečeno, da je vsa Grčija po stala velita koncentracijsko taborišče. J SLOVESNOST V KLUBU POSLANCEV V LJUBLJANI Ob 10-letnici ustanovitve Zveze delavskih univerz Na svečanosti so bile tudi delegacije SPZ iz 1 rsta, Gorice in Koroške LJUBLJANA, 16. — Davi je bila v klubu poslancev v Ljubljani kratka svečanost ob 10-letnici ustanovitve in delovanja Zveze delavskih univerz. Prve jubilejne proslave so se poleg vidnih predstavnikov delavskih univerz iz vseh krajev Slovenije ter predstavnikov Zveze delavskih univerz Hrvatske in Vojvodine, udeležili tudi delegacija Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in Gorice ter delegacija SPZ Koroške. Pokrovitelja proslave, predsednika izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča, ki se zaradi delovnih obveznosti ni mogel udeležiti svečanosti, je zastopal podpredsednik IS SRS France Hočevar, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril važnost delavskih univerz in obče važnost izpopolnjevanja vrzeli v slovenskem socialističnem izobraževalnem sistemu, ki jih ne morejo vsestransko zapolnjevati druge izobraževalne ustane. Med drugim je dr. Hočevar v svojem govoru dejal, da bo k nadaljnjemu urejanju in utrjevanju razmer na področju izobraževanja odraslih, ki so se še mladi zaposlili v razne poklice in niso bili zaradi tega deležni globlje izobrazbe, prispeval zakon o izobraževal- nih centrih in delavskih univerzah, ki je bil predložen republiški skupščini. Desetletno delovanje delavskih u-niverz in najrazličnejša vprašanja, ki so ob njem nastajala in nastajajo, je v svojem slavnostnem govoru načrtala predsednica zveze Tilka Blaha. Posebno zanimivi so bili nekateri podatki, ki jih je naštela in ki jasno kažejo na uspeh delavskih univerz. V desetih letih je po statistiki vsak drugi odrasel Slovenec obiskoval pri delavskih univerzah seminar ali tečaj, ki je poprečno trajal 50 izobraževalnih ur; vsak odrasel Slovenec je bil dvakrat na predavanjih delavskih univerz, v oddelke za odrasle pri rednih šolah je bilo vključenih preko 40.000 slušateljev; delavske univerze so organizirale nad 20.000 različnih kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo preko 2.000.000 ljudi. To je le nekaj številk, ki pa zgovorno pričajo izobraževalnem delu v Sloveniji. V zaključnem delu proslave je prvi predsednik zveze Ivo Tavčar podelil nekaterim strokovnim kadrom, članom sveta zveze ter delavskim univerzam, ki že 10 let aktivno delajo na tem področju, spominske diplome. Argentinski železničarji so se uprli militarizaciji BUENOS AIRES, 16. — Okoli 180.000 argenrttmBkih železničarjev Je danes stopilo v stanto, ki bo tnajjala 24 ur. S svojim dejanjem so železničarji prekršili! Izredne u-krepe milibairlzacdije vsega železniškega osebja, ki jih je sprejela vlada gen. Omiganie. Današnja stavka je ena izmed največjih s katerimi ima opravka argentinska vlada po 1. 1966. Opazovalci trdijo, da so se železničarji stoodstotno odzvali pozivu sin. dikatov, kljub strogim ukrepom vlade, id namerava menda prijaviti sodišču (če bo seveda dovolj močna) vse kršitelje. Stavka argentinskih železničarjev se je začela pred enim tednom in sicer zaradi odpusta z dela nekega njihovega delovnega tovariša. O hudih delovnih sporih poročajo tudi iz Lime v Peruju. Kakih 80 km od prestolnice te države je prišlo do spopada med delavci ko. vinarji in rudarji z 800 policijskimi agenti. Policaja je skušala preprečiti pohod na prestolnico 4000 delavcev. Oblasti so aretirale 90 ljudi, med katerima so tudi en duhovnik In dva odvetnika. Stavke se zaostrujejo tudi v FrannliK Danes so Parižani in več kot pod milijona prebivalcev pariške <(banlieu» ostala na cedilu, ker so delavci in uslužbenci mestnega prevozniškega podjetja R.A.T.P napovedali stavko. Zaradi stavse podzemske železnice je postal ulični promet kaotičen. Tudi železniški promet v Franclji je skoraj popolnoma ohromljen, saj se vlaki ki odhajajo iz Pariza, lahko preštejejo na pr-' stih. vprašanja in odgovori Socialne pokojnine in poviški prejemkov Odbojkarice na letošnjih Danes se ne bomo dotaknili glede pokojnin nobenega specifičnega problema, temveč bomo le odgovorili na različna vprašanja naših čita-teljev. Čitateljica Marija P. nam v zvezi s poviški pokojnin, ki so jih po novem zakonu deležne ženske, piše: Delala sem 30 let in plačevala redno socialne dajatve ter šla v pokoj leta 1961. Rada bi vedela ali imam pravico do tistih 2.050 lir poviška, kajti ne jaz ne toliko drugih žensk nismo tega poviška dobile. Katere ženske imajo torej pravico do tega poviška? Pojasnili smo že o tem problemu v odgovarjajočem članku, da priti če povišek 2.050 lir mesečno vsem ženskam, ki so že upokojene in sicer od 1 januarja 1969. leta dalje. Omenili smo tudi, da tega poviška ne dobijo upokojenke, ki uživajo le minimalno pokojnino. Zakon ne po stavlja nobenih pogojev za prejem tega poviška, zato naj se, kdor ne bo do prihodnjega prejema pokojnine deležen tega poviška, pritoži na socialni zavod. Poudariti pa moramo še, da so tega poviška delež ne vse ženske, ki prejemajo direktno pokojnino (ker so same bile delovnem razmerju) in ne pokojnino za preživele (po možu). Čitateljica P. Kralj pa nas v zvezi s socialno pokojnino vprašuje; ..............."“'H.........»""""»m.iNiimii»"iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiimm„ii„i,i„„„i„Mi,...mi...h ODPRT SEVEROZAHODNI PREHOD 108.000-tonska ladja «Manhattan» je prebila ledeno ploščo in pluje proti Aljaski Dvajset sovjetskih ladij na progi Murmansk ■ Kanada NEW YORK, 15. — Ameriški 108.000 tonski tanker — ledolomilec »Manhattan* je po večjih težavah, na katere je naletel v prejšnjih dneh, odprl znameniti Severnoza-hodni prehod. Ladji, ki je opremljena za prevoz surovega petroleja, je končno uspelo prebiti debelo ledeno ploščo severno od Kanade in doseči prosto morje, kar so si skozi stoletja želeli najbolj drzni pomorščaki. Ta podvig ni pustolovskega zna čaja, marveč je drzen gospodarski račun, za katerega je ameriška pe trolejska družba «Hamble Oil and Refining Cornp* tvegala 39 milijonov dolarjev (približno 24 milijard lir). Pot med atlantskimi pristanišč. ZDA in severno Aljasko bodo uporabljali, če bo tudi drugim ladjam uspelo zlomiti ledeno ploščo, za prevoz' surovega petroleja iz bogatih petrolejskih ležišč, ki so jih odkrili na Aljaski. V prejšnjih dneh je ladja obtičala pred debelo ledeno plastjo. Teh niki na ladji so že bili zaskrbljeni, da ne bodo mogli naprej in da bo Severozahodna pot še vedno kiju bovala človeku. Zato so sklenili, da spremenijo smer vožnje proti ožini »Valeškega princa*. Ogromna ladja se je s pomočjo kanadskega ledolomilca, ki jo je spremljal, počasi obrnila in nadaljevala pot, dokler ni naletela na tanjše plasti ledu. Ko je prišla v ožino »Valeške črpati v novih ležiščih petroleja na Aljaski. Nedavno je bilo sporočeno, da so na Aljaski dali na dražbo nova petrolejska ležišča in da je vlada dobila milijardo dolarjev. Dražbe so se udeležili največji petrolejski mogotci iz New Yorka, Švice, Anglije, Texasa in Južne Afrike. Na zemlji- ščih, ki so šla na dražbo, računajo, da bodo načrpali letno od pet do deset milijard sodov petroleja. Nekateri strokovnjaki pa predvidevajo, da bodo načrpali tudi do 40 milijard sodov petroleja letno, če pomislimo na to ogromno bogastvo, ki je postavilo Aljasko med največja ležišča surovega petroleja, po- iMiiiimiiiimiiiiiiimiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii BITKA ZA OBLAST V RIO DE JANEIRU Ločeni sestanki poveljnikov treh rodov brazilske vojske Tiskovna konferenca ameriškega veleposlanika Elbricka RIO DE JANEIRO, 16. — Višji piveljniM vojske, mornarice in letalstva se bodo ločeno sestali jutri, da bi nadaljevali obravnavano e položaja v Braizillji. Vest je objavilo sinoči predsedništvo brazilske republike. Poveljniki vseh treh rodov vojske so se sestali že včeraj. Tudi včerajšnji sestanka so bili sklicani na pobudo treh vojaških ministrov, ki opravljajo predsedniške posle nil, kair je povzročilo v javnem mnenju še večjo zaskrbljenost zaradi politične krize v katero je zašla država. Kot je bilo že večkrat poudarjeno. Je skoraj nemoče mlsitfct, da bi oboleli predsednic mogel še o-pravljati svoje predsedniške dolžnosti. V tej zvezi je zadnje zdrav- , ., „ , , namesto obolelega predsednika Co- ga princa*, je bilo ze gotovo, da le sta e si,ve Predsedniško sporo_ premostila najveeje težave. Sedaj t l[o posredovalo nobenih pojas-je ladja na poti v severno kanadsko pristanišče Sachs Arbor, kjer bo moštvo proslavilo uspelo potovanje. Od tu bo ladja plula proti zahodu in pričakujejo, da bo v nedeljo priplula v aljuško mestece Point Barrovv, se pravi na cilj. Severozahodni prehod je prvi pre-plul Giovanni Caboto leta 1498. Za njim so poskusili prepluti to naj krajšo pot med atlantsko obalo in severno Aljasko še Francozi, Angleži in Portugalci, Severno Ledeno morje se jim je upiralo in je kljubovalo vsem človeškim naporom do leta 1906, ko je znameniti norveški raziskovalec Amundsen s svojo malo ladjo «Gjoa* ponovno pre-plul Severozahodni prehod. Sedanji podvig »Manhattana* je tretji in vse kaže, da bo sodobna tehnika uspela vzpostaviti plovbo in zvezo ob severni Kanadi do Aljaske in naprej. Američani so že zračunali, da bo (to pri prevozu surovega petroleja z Aljaske v atlantska in severnoameriška pristanišča prihranili 60 centov dolarja na sod pripeljanega petroleja, ali več kot milijardo dolarjev na dva milijona sodov pe- st.ruji «trdih«; gen. Antonio Carlos Muiricy, načelnik generalnega štaba vojske; gen. Emilio Garrastazu Medlai: star je 64 let ter je bil svoj čas šef obveščevalne službe; gen. Al)buquerque Uma, ki Je bil svoj čas notranji minister. Sledijo potem imena petih drugih generalov, katerih možnosti, da bi postali predsedniki republike, pa so znatno nižje. V to vrste spadajo: Aurelio de Lira Ta-vares, Slzeno Sarmento, Jose Ca-naivarro Pereira, Alfredo Souto Ma-lan, Adalberto Pereira Dos Santos, in Arthur Duarte Candal de Fonseca. Sledijo potem Imena nekaterih drugih kandidatov, ki pa so doslej opravljali večinoma diplomatske dolžnosti. Iz Washingtona Je prišla vest, da je ameriški poslanik v Braziliji tem nam bo jasno, zakaj je ameriška družba tvegala toliko denarja za odprtje nove «kratke» pomorske poti, ki so ji nekateri že dali novo ime «Zlata pot*. K zgornji vesti, naj dodamo še nekaj podatkov o razvoju sovjetske trgovske mornarice v severnih morjih. 2e pred petimi leti so sovjetski mornarji odprli progo Murmansk - Baltsko morje - celina -Kanada. Na tej progi plove sedaj 20 ladij, ki pripadajo vrsti ledolomilcev. Vsaka ima 7000 ton nosilnosti. Zahvaljujoč se odličnim značilnostim teh ladij in veliki izkušnji sovjetskih mornarjev pri plovbi čez Arktično morje, je mogoče pluti po reki Sv. Lovrenca tudi v najtežjih zimskih pogojih Leta 1968 so na tej progi prepeljali več kot 400.000 ton blaga, oziroma kontejnerjev. Rada bi vedela, če lahko zaprosim za prejem socialne pokojnine in ali je možno, da mi to pokojnino odobrijo, če sem posestnica hiše z vrtom. Glede ostalega izpolnjujem vse pogoje, ker ne uživam nobene pokojnine in nimam nobenih drugih dohodkov. Dejstvo, da je starejša oseba lastnik neke imovine, ne predstavlja nobene ovire za prejem socialne pokojnine. Važno pa je, da nima prizadeta oseba od te imovine stalnih dohodkov, ki presegajo 156.000 lir letno, če naša čitateljica uporablja hišo le za lastne potrebe, to je, da v njej sama ali z družino prebiva, bo imela pravico do socialne pokojnine. Pravica do pokojnine ji odpade, če je dala hišo, ali del hiše v najem, in od tega ima čez 156.000 lir dohodkov. Čitatelj Anton Komac pa želi vedeti sledeče: Ko sem bil še v delovnem razmerju, sem se legalno ločil od žene in sem zato moral plačevati ženi določeno mesečno vsoto. Višino zneska, ki ga še danes plačujem, je določilo sodišče. Sedaj sem upokojenec in je seveda pokojnina mnogo nižja od moje prejšnje plače. Ali moram še vedno plačevati vsoto, ali pa je lahko sedaj vsota nižja? Ker se je čitatelj legalno ločil, je sodišče na podlagi njegovih takratnih dohodkov odločilo, koliko mora mesečno plačevati ženi. Ker so se sedaj njegovi dohodki spreme-nib, jn sicer v manj, naj zaprosi sodišče, da mu na podlagi sedanjih dohodkov določi novi znesek, ki ga bo moral plačevati. D. C. Petdeset Turkov je skušalo prekoračiti itaiijansko-avstrijsko mejo VIDEM, 16. — Približno petdeset turških državljanov je skušalo v noči med ponedeljkom in torkom prekoračiti avstrijsko - italijansko mejo. Do nenavadnega dogodka je Prišlo pri nezavarovanem prehodu v Kanalski dolini, in sicer na nekem prelazu nad Žabnicami. Neki obmejni stražnik, ki je stražil pred tamkajšnjo majhno vojašnico, je zapazil dolgo vrsto ljudi, samih moških, ki so se neslišno pomikali proti meja. Zapovedal jdm je naj se ustavijo In ustrelil v zrak, turški begunci pa so se tbdaj naglo razpršili na vse strani. Nekateri so zbežali, drugi pa so se na povelje ustavili in so jih zatem obmejni organi odpeljali v Videm. Med zaslišanjem so begunci izjavili, da so se pred nekaj dnevi Izkrcali z neke ladje v Trstu. Billi so namenjeni preko Italije in Avstrije v Nemčijo, da bi tam poiskali delo. V ta namen so se povezah z neko osebo, ki je ostala do sedaj policiji neznana, m jim je obljubila, da jih za večjo vsoto denarja, ki so ji jo morali izplačati, prepelje na avstrijsko stran. .......... FILMI IN RAZSTAVE || Strogi ukor za poveljnika «F. Evansa» ŠUBIC BAY (Filipinski otoki), 16. — Kapitana ameriške vojne mornarice Alberta McLemoreja, ki je bil poveljnik rušilca «F. Evan-sa». ko je 3. junija letos trčila vanj avstralska letalonosilka ((Melbourne«, je vojaško sodišče spoznalo za krivega malomarnosti pri opravljanju svojih dolžnosti. Kazen je razmeroma blaga, saj je bdi poveljnik obsojen le na strogi ukor. Pri nesreči je izgubilo življenje 73 mornarjev. I niško poročilo, ki so ga podpisali, Elbrick, ki je bil pred kratkim u- | grabljen od brazilskih revolucio- j narjev, ki so v zameno za njego-1 vc osvoboditev zahtevali izpustitev ' 15 brazilskih političnih pripornikov, more govoriti., priredil tiskovno konferenco. Ve- nhante (p lalrn i—i_____m. ___, j_____:_ , zdravniki predsednika Costa e Salve ln francoski zdravnik Francois L’Henmiite, zelo Jasno. Costa e Sliva je ohromljen na vsem desnem delu telesa In ne Njegovo zdravstveno stanje je tako, da je potreben absolutnega počitka ln ustreznega zdravljenja. Politični opazovalci menijo, da se vojaški poveljniki še niso sporazumeli glede osebnosti, ki bt prevzela dediščino Costa e Silve. Domnevajo, da so v teku pogajanja za določitev predsednika še pred jutrišnjimi sejami. V Riu krožijo govorice, da so na seznamu možnih kandidatov za predsednika republike imena 10 generalov. Med drugimi navajajo naslednja imena: gen. Orlando Geisel, najstarejši trdeja, ki jih mislijo za sedaj na- aktivni častnik, ki pripada baje lepo6lanik je med drugim Izjavil: «Ce bi se vam zgodilo, da bi vas ugrabili, vam želim, da bi bila vaša izkušnja tako prijetna kot je bila meni«. Elbrick je med drugim govoril o svojih ugrabiteljih kot o inteligentnih mladeničih. Pri vsem tem je bil poln humorja, posebno, ko je pripovedoval, kako so se mu ugrabite!.!! o-pravični, češ, da mu ne morejo nuditi boljše hrane. «Ne moTemo biti — so oejall — na višku na vseh področjih « Na kraju se je veleposlanik zahvalil brazilski vladi, ker je sprejela zahteve njegovih ugrabiteljev. Tanker • ledolomilec -Manhetfre- lomi led na svoji poti po Severozahodnem prehodu Filmi gora in raziskovanj na 18. festivalu v Tridentu Med izbranimi filmi sta tudi dva jugoslovanska: «Človek. ptica» in «Nasledjenje» TRIDENT, 16. — Selekcijska komisija 18. mednarodnega filmskega natečaja za filme gora in raziskovanja je sprejela na natečaj 23 gorskih filmov, 5 pa raziskovalnih. Sprejeti so bili naslednji filmi: Gore (format 16 mm): «Brii-der auf Leben und Tod» (Bratje na življenje in smrt) Ernesta Vimnerja in Ehringa Sjoberga (Švedska - Avstrija); *Camille Bournissen, guide de montagne» Paula Siegrista (Švica); tčlovek-ptica» Bena Hvale (Jugoslavija); tConoscere me stesso: una vet-ta mai conquistata» Umberta Or-tija (Italija); tCrozzoni: Tre mesi, cento ore» Adalberta Friberi-ja (Italija); «Ecoles d’alpinisme» (Planinska šola) Denisa Bertho-leta (Švica); *Fitz Roy, First ascent of the Southivest But-terss» (Prvi vzpon čez jugozahodno steno Fitz Roga) Teide-Floresa (ZDA); *Kleinste Berg-steiger der Welt* (Najmanjši planinec na svetu) Wolfanga Gorterja (Zah. Nemčija); cKlef-terparadies - Falzische Schweiz* (Raj za plezalce) V/olfanga Starka (Zah. Nemčija); «Poesie ed montagne» Roberta Pelleta (Francija); *Ski the outer limits» (Smuči na skrajnih mejah) Barega Corberta in Rogerja Brouma (Z DA). Gore (format 35 mm); *Die Al-pen» Brucke ja Europasa; tSpie-le im Schnee (Igre na snegu) Wulfa Fleminga (Avstrija); *Ne-bo našega detinstva» Tolomuša Okejeva (SZ); tCortina cosi» Maria Pernacchija; *Expedition of Faith» (Odprava vere) She-khara Naira (Indija); *Immagi-ni e note» Antonia De Gregoria (Italija); rNasledjjemje* Bakira Tanoviča (Jugoslavija); tOdurrot* Jerzg Surdela (Poljska); tPra-tique de la Montagne d’e te* (F,-tablissement cinematografique — Francija); «Premiere Ascension* (dokumentacija iz leta 1920 — Francija); tRallge* Giuseppeja Taffarela (Italija); «Zemeljske piramide» Kostantina Georgijeva (Bolgarska); tSki America* Dicka Burranceja (ZDA). Raziskovanja (format 16 mm); iianii>iiiiii>iiiiiiiiaiiiiiinitiiiiv*iiiiiiiiaiiviiiiiiiii*iiiiavviMiiiiaiiiiiiTiiiiiiiiaiiiiiiMiiiaiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiia SESTANEK POKRAJINSKEGA VODSTVA KO Okrepili bodo akcijo v prid avtonomni pristaniški ustanovi Velike zamude pri delih v pristanišču - Zahteva po novem deželnem prispevku Vodstvo tržaške Krščanske demokracije je Sklicalo sestanek, katerega je posvetilo vprašanjem pristanišča. O teh vprašanjih je obširno poročal predsednik pristaniške ustanove dr. Mario Franzi!. V razpravo pa so posegli pokrajinski tajnik Calomi, župan inž. Spac-cini, deželni odbornik javnih del dr Masutto, poslanec Belci ter Vigiini, Rinaldl, Zanetiti, Gallopin, Tombesi, Faraguna in Del Cante. Predvsem eo poudarili, da je pristanišče eden izmed straemov krajevnega gospodarstva in važno gospodarsko orodje vsedržavnega gospodarstva zaradi svojega položaja kot tranzitni pristan, kar tudi u-godno vpliva na italijansko plačilno bilanco. Ugotovili so nadalje, da je treba predvsem premostiti sedanje težkoče. V zvezi s tem bodo odločno in nujno nastopili pri vladi, da se doseže razvoj pristanišča. Pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije ugotavlja, da se bo lahko prebrodil sedanji težki položaj le z uresničenjem treh točk. Predvsem so se zaradi počasnosti državne birokracije zelo počasi iz. vajaila dela, ki so že v načrtu in za katera je že na razpolago finančno kritje. To se nanaša predvsem na delno Izvajanje tako 1-menovanega «modrega načrta« ter naprav in povezav s pomolom VII. Ta pomol predstavlja veliko javno naložbo, ki pa ne daje še nobenih sadov. Druga točka se tiče uveljavljanja široke avtonomije, ki jo predvideva zakon, s katerim je bila ustanovljena avtonomna u-stanova tržaškega pristanišča. Ta avtonomija še ni v celoti izvedena in pristanišče ne more delovati tako naglo in gibčno, kot bi moralo. Predvsem bi se morala Izvajati določba o pooblastilih za izvajanje naložb za naprave in o-rodje. Končno so ugotovili ffinanč ne težkoče ustanove ter potrebe v zvezi s primanjkljajem prejš. njih finančnih let. Poleg tega Je treba urediti položaj osebja na podlagi staleža, ki ga je ustanova že predložila v odobritev. Na podlagi vsega tega je vodstvo KD pooblastilo pokrajinsko tajništvo, naj daje pobude za re- šitev omenjenih vprašanj. Posredovala bodo zato pri vladi in deželi. Ta je že dala svoj letni prispevek, toda poleg tega naj bi nakazala tudi nove prispevke za nujne potrebe v zvezi s ukontejneni-zacijo« prometa in s prometnimi zvezami z zaledjem. V ambulanti v naselju San Sergio bodo dajali navadne injekcije Tržaško županstvo sporoča, da bo začela 22. t. m. delovati v občinski ambulant! v naselju San Sergio na Trgu XXV. aprila št. 1 služba za navadne injekcije (izključene pa so injekcije v žile). Injekcije bodo dajali vsak dan, vštevši sobote, od 17. do 19. ure. Injekcije bodo brezplačne za vse občane s pogojem, da Jih predpiše zdravnik. Ob tej priložnosti sporoča županstvo, da bo veljal odslej omenjeni umik, to je od 17. do 19. ure vsak dan tudi za injekcije v občinski ambulanti na Opčinah. Sklepi na seji deželnega odbora Med včerajšnjo redno sejo Je deželni odbor odobril med drugimi tudi Sklep, ki ga je predložili deželni odbornik za kmetijstvo Co-rnelld, o razdelitvi 49 milijonov lir, ki jih je dalo na razpolago deželi ministrstvo za kmetijstvo. Ta denar je nakazalo za prispevke, ki bodo Služili za delno kritje obresti od posojil, ki so jih najeli kmetovalci pri bančnih zavodih, kateri dajejo agrarne kredite. Pri tem gre za kmečka posestva, ki so utrpela veliko škodo na pridatkih zaradi neurij po 1. marcu 1968. Na predlog odbornika za higieno in zdravstvo Devetaga je odbor 15 mižijonov lir na leto za dobo dvajsetih let pokrajinski bolnišnici v Pordenonu za dopolnitvena in obnovitvena dela. Upravni svet bolnišnice Je že najel 340 milijonov lir posojila za ta dela in prav te dna je zaprosil deželo, naj jamči za to posojilo. Na predlog odbornika za javna dela Ma-sutta je odbor odobril tudi deželno jamstvo za eno milijardo 300 milijonov posojila, ki ga bo najela ustanova EFA pri zavarovalnih zavodih v Rimu za zgraditev študentovskega doma v Ul. Ungheria v Vidmu. Po drugi strani pa bo dežela tudi dajala tej ustanovi po 65 milijonov lir prispevka za dobo dvajsetih let, kar predstavlja pet odstotkov predvidenega izdatka. Končno je odbor odobril načrt za zgraditev brvi čez reko TMment v kraju Andirazza v občini Fomi di Sopra. Tako bodo vzpostavili prehod med krajema Cites in Fomi di Sopra, ki je bdi prekinjen z zrušenjem mostu na TUlmentu. Sestanek aktiva Nove DZ-CGIl Danes ob 18.30 bo v dvorani «G. Di Vittorio« v Ul. Pondares št. 8 sestanek aktiva Nove delavske zbornice CGIL v Trstu. Na njem bodo razpravljali o temi: «Dan deželnega boja v okviru obnovitve delovnih pogodb, povezanih z vprašanji stanovanj in stanarin, zvišanja cen in davčnih odtegljajev na plačilnem listku delavcev.« V imenu osrednjega vodstva CGIL se bo udeležil sestanka vsedržavni tajnik Piero Boni, se je prevrnil dobrih 10 m naprej ! pred hišno štev. 18. Pri nesreči sta zgubila življenje šofer tovornjaka Andre Gerand De-lomme iz Pariza in 10-letni Roberto Marcucci iz Ul. Baiamonti 24. Pogled na kraj nesreče je bil pretrsljdiv, pravo razdejanje, kupi opeke, razmetani kosi tovornjaka, dolge razpoke ob robu cestišča, zruvana drevesa, po zidu hiše št. 20 madeži krvi, ob vhodu mlaka krvi, na travi pri hiši štev. 18 okrvavljeno truplo desetletnega o-troka, pod zmečkano kabino razmrcvarjeno truplo nesrečnega šoferja. Nekateri so domnevali, da je v kabini ali pod tovornjakom tudi truplo drugega pomožnega šoferja, toda kmalu so ugotovili, da je tovornjak s prikolico fiat 82 z evidenčno tablico 907 CC 95 in prikolico 8711 S X 75 TIR vozil 30-letni Andre Gerard Delomme. Na kraj nesreče, ki se je zgodila okrog 12.30, so prihiteli agenti prometne policije, sam poveljnik področja polkovnik Mario Gal-lo ter poveljnik tržaške sekcije major Mario Borsetta, rešilni avto RK in gasilci, ki so imeli precej ur trdega dela, da so odstranili razbitine tovornjaka in prikolice ter porušeno drevje. Kmalu se je zbrala velika gruča ljudi iz bližnjih hiš, avtomobilistov, kd so vozili mimo in meščanov, ki so slišali vest o nesreči. V teku je zdaj preiskava, da se ugotovijo vzroki nesreče, lahko pa domnevamo, kako se je vse zgodilo. Vse kaže. da so odpovedale zavore, da se je na ovinku najprej prevrnila prikolica in nato povlekla po škarpi še tovornjak. Zaropotalo in treščilo je, da so se hiše tresle. Ljudje, ki tam bivajo, so se prestrašili, ker se jim je zazdelo, da je eksplodirala velika bomba, ali da je hud potresni sunek. Po klancu je šofer verjetno precej uporabljal zavore in so se morda preveč segrele. Agenti prometne policije, ki so natančno pregledali cestišče, so našli razbite kose zavornih naprav že precej metrov pred krajem nesreče. Iz tega bi se dalo sklepali, da so počdlle zavore in da je zaradi velike teže tovora zaneslo prikolico in vse skupaj s ceste pod škarpo. Nesreča bi bila še hujša, če bi takrat privozi ki z nasprotne strani, to je iz mesta, avtomobili in tovornjaki, saj je po tej cesti ob Pod škarpo so večnadstropne stanovanjske hiše, ki so jih zgradili pred nekaj leti. Za hišami, ki so najbližje škarpi pod cesto je nekaj drevja, zelenja in trave. Tam, ali pa na travniku onstran ceste, se radi igrajo otroci. Nesrečni Roberto je tudi včeraj prišel iz Ul. Baiamonti, da bi se igral s svojimi prijatelji. Veseli so biM in so se že nadigrali. Oglašal se je želodček, ker je bodo že poldne. Srečno so prečkali cesto in odhajali vsak na svoj dom. Roberto se je še za hip zadržal z nekim prijateljem, ko je po škarpi prilomastila pošast. Prijatelj se je pravočasno umaknil, Roberto pa nd mogel več zbežati, zadeli so ga kosi opeke, ki so frčali po zraku kot strele, v glavo, v prša in noge. Obležal je mrtev na zeleni tratded. Ravno tam so po odstranitvi trupelca njegovi mali prijatelji položili šopek svežega cvetja. Na omenjenem ovinku se je v zadnjih letih pripetilo že pet prometnih nesreč in po škarpi so zleteli avtomobili ter tovornjak, vendar nd bilo smrtnih žrtev. Tamkajšnji prebivalci so nam včeraj povedali, da so vedno v strahu in trepetajo za svoje otroke, ki morajo čez cesto v šolo, ki je na drugi strani ceste. Zaščitna naprava ob cesti je nezadostna, ker po cesti vozijo težki tovornjaki in ovinek je v klancu, ob škarpi pod cesto pa so stanovanjske hiše. Na kraj nesreče je kmalu prišel tudi Robertov starejši brat. Ni mogel verjeti, da je njegov bratec tako tragično zgubil življenje, in ni vedel kako bi to povedal očetu in materi, zllastl materi, ki Je svojega Roberta Imela tako rada ln ga med šolskim letom vsak dan spremljala v šolo, da se mu ne bi kaj pripetilo. Tudi Pietro Zetto, ki stanuje v pritličju hiše v Ul. Pola, s kraja ni mogel verjeti svojim očem, ko je zagledal veliko luknjo v zidu. Pri vsem tem je Imel srečo. Ko se Je zgodila nesreča ni bil doma; žena pa mu je v bolnici. Bil je pri svojem malem vnuku, ki je bolan, starši pa delajo. V Zettavem stanovanju Je pred kratkim prebivala neka druga družina, ki se je ravno zaradi stalne nevarnosti, kateri je bila podvržena, preselila v Sesljan. Trupli dečka ln šoferja so po običajnih formalnostih za ugotovitev identitete in smrti, odipelja- li v mrtvašnico glavne bolnišnice. Tovornjak in prikolica nista več za nobeno uporabo, vse je razbito, zveriženo in zmečkano. Vozilo so pozno popoldne odpeljali uslužbenci podjetja «ZaiTipa». Poškodovan je tudi cestni tlak in uničeno precej metrov kovinske ograje. Upati je. da bodo zdaj poskrbeli za boljšo zaščito in da bodo upoštevali pritožbe in zahteve tamkajšnjih prebivalcev tudi glede zaščitenega prehoda za otroke. Pozno popoldne se je razširila vest, da se je poleg nesrečnega Z županovim odlokom so htU u-vedeni v Ul. FabLo Severe naslednji prometu! ukrepi: 1. ureditev štirih parkirnih mest nasproti Trga Foto Ulpdano poševno čez rob pločnika; 2. uvedba prepovedi parkiranja za vsa vozila na strani sodih hišnih številk od začetka do Trga Foro Ulpiano, Težki tovornjak s prikolico je treščil s ceste, kovinasto ograjo zruval drevesa in Robertov starejši brat je kmalu prišel na kraj nesreče Gerarda Delanima peljal v tovornjaku tudi pomožni šofer, ki se je pa utegnil pravočasno pognati iz drvečega tovornjaka, nakar je po nesreči izginil neznano kam. Tako vsaj trdijo nekateri očividci nesreče. Orožniki so o tem uvedli preiskavo. Pojasnilo odborništva za šolstvo v zvezi s študijskimi podporami Te dni je deželno odborništvo za šolstvo ln kulturne dejavnosti poslalo vsem županom občin v naši deželi okrožnico v kateri pojasnjuje, naj v zvezi z ukrepi o šolski pomoči, odtegnejo od čistega dohodka, ki ga je treba upoštevati pri dodeljevanju te pomoči, dohodek od družinske doklade To pojasnilo je bilo potrebno, ker so nekatere občinske uprave pri ugotavljanju celotnih dohodkov družin zaračunale tudi družinske doklade, druge pa ne. S tem je hotela deželna uprava določiti enoten kriterij pri ugotavljanju dohodkov družin, katerih otroci pridejo v poštev za deželne študijske podpore. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. septembra 1969 se Je v Tr-stu rodilo 15 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 69-letnl Francesco Ca-talanotti, 60-letni GugMedmo Barlgel-II, 81 -1 e t.n a Maria Vidmar, 50-letna Lldia Costanzo por, CMochetti, 71-letna Jospina Stepančlt' vd. Lukač, 74-1 etn a Maria Po ropat vd. Po-ropat, 69-letna Olga Veri por. Ogrin, 65-letn- Glovannl Smeraldl, 83-letna Krmi n la Velicogna, 72-letna Giovan-na Stembergar vd. Masserotti. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combl 19, Dr Slgnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro & Nerl, Ul. Dante 7. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Godina, Čampo S. Glacomo 1. Grl-golon, Trg Virglllo Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Urit! 4. Nicoli, Ul. di Servola (Skedenj) 80. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 22. septembra, ob 21. uri v Kulturnem doni® v Trstu KONCERT mešanega pevskega zbora KOČO RACIN iz SKO Vstopnina 500.—, pevci in dijaki 300,— lir; rezervacija in P** prodaja vstopnic od četrtka dalje pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31 Gledališča Chiari in Chelli v gledališču Rossetti Jutri se bodo ponovno odrpla za občinstvo vrata obnovljenega gledališča Pol teama Rossetti z gostovanjem Wal terja Chiarija in Alide Chelli z briljantno komedijo «11 gu-fo e la gattina« (Cuk in mucka). Walter Chiari, simpatičen komik, se bo tokrat predstavil tržaškemu občinstvu tudi kot režiser, saj je Maohoffovo komedijo, k- predstavlja enega največjih ameriških uspehov zadnjih časov, spretno priredil za naš okus. Prt predstavi, ki ob 20.30, bosta sledili večerni ponovitvi v petek in v soboto ter nedeljska ponovitev ob 16. uri. Tisti abonent/ Teatra Stabile, ki bodo pri blagajni gledališča položili skromno predplačilo za novo sezono, bodo imeli znaten popust na vstopnini tudi za te predstave. Istočasno z otvoritvijo sezone v gledališču Rossetti se začenja gledališka dejavnost Teatra Stabile v sezoni 1969/70. Prav 19. t.m. bo namreč nastoplo v gledališču Olimpico v Vicenzi z otvoritveno predstavo sezone «Dundo Maroje« z italijanskim naslovom «1 nobili ragusei« Marina Držiča v verziji Lina Carpin-terija in Mariana Faragune ter v režiji Koste Spaj ča, rektorja zagrebške akademije za dramsko ln filmsko umetnost. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) se danes dopoldne začenja prodaja vstopnic za oba Izredna nastopa sovjetskega državnega ansambla narodnih plesov pod vodstvom Igorja Mojsejeva, ki bosta v torek in v sredo ob 21. uri. Nazionale 16.00 «11 pistolero di Dio«. Glenn Ford, Carolyn Jones. Techni-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 »Indianapolis, pista In. fernale«. Paul Nevvman, Robert Wagner, Joanne VVoodvvard. Grattacielo 16,00 «Amarsi male«. Su-san Scott, Gianni Macchia. Techni. color. Prepovedano mladim1 pod 18. letom. Eden 16.00 «Weekend proibito«. Chri-stine Hankol, Leena Time. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 »Giovinezza giovinez-za». Film Franca Rossija. Iz romana Luigija Pretija. Alain Nou-ry, Katia Moguy. Rltz 16.00 «Un detective«. Franco Ne-ro, Florinda Bolkan. Technicolor Prepovedano mladini pod 14. letom Fllodrammatico 16.30 »Seduto alla sua destra«. W. Strade. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «11 gobbo di Londra« U. Levka. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30, 19. in 22. »Justine« Romina Povver. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Capitano di lungo sorso«. Technicolor. Capltol 16.30 «Brucia ragazzo bru-cia«. Francoise Prevost, Gianni Macchia. Techn color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16/)0 «Paperino show». Slikanice. Vittorio Veneto 17.00 »Orgasmo«. Ca-rol) Baker, Louis Castel. Colette Desconbens. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Qua!cuno ha tradito«. Robert VVeber, Elsa Martinelli, J. Servais. Technicolor. Abbazla 16.30 «L’ultimo tentativo«. Steve McQulnn, Lee Remick. Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 28. septembra Izlet v Bovec -n Trento. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak po nedeljek, torek, četrtek In petek od 19.30 do 21. ure. SPDT priredi v nedeljo. 21. tjn Izlet na Ratitovec skozi Poljansko dolino ln Škofjo Loko do Železni, kov, od koder bo vzpon na vrh. Izlet je za ljubitelje narave še prav posebno priporočljiv zaradi krasnih jesenskih barv. Vpisovanje pri Nor-či. Ul. Geppa 9 do vključno 18. sept. KMETIJSKO GOSPODARSTVO ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto mesarja — sekača za mesnico v Divači. Osebni dohodek po pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega »*» f ga tehničnega zavoda «2iga ,pi>. Trstu, Strada di Guardiella 1 |eto roča, da je vpisovanje za so „te 1969/70 vsak dan od 10. d° ,mbr>. in se bo zaključilo 20. sed Informacije v tajništvu zavooa- • • • Ravnateljstvo državne sr*d|^?) o#-»Fran Erjavec« v Trstu (R«]sl(0 ie. vešča, da je vpisovanje za ,, uri. to 1969/70 vsak dan od 9. d0 1 * • to Ravnateljstvo državne sred°je spo. le »Fran Levstik« na Prosen 1(. roča, da je vpisovanje za so 35, to 1969/70 vsak dan do vkiju septembra. • * • Ravnateljstvo državnega • šča «A. M. Slomšek« v Trstu, Caravaggio 4 obvešča, da J k jan vanje za šolsko leto 1969/70 ^nuči-od 10. do 12. ure in se bo ^ ja), lo 25. septembra. In forma® J ništvu zavoda. * * * vol Vpisovanje v otroške vr*c!t. vpu stvo ONAIRC sporoča. da „ve o-sovanje novih otrok v do* troške vrtce ter potrditev, vrtec, do otroci, ki so že hodili ^ nadaljevali obiskovanje • jj 22. do 25. septembra vsak (reua 8.30 do 12. ure. Prinesti r-j* rojstne liste in zdravstvena vala. Ravnateljstvo državnega l”?DSspo-nega liceja »France Prešere vS( roča, da se vrši vpisovanje razrede znanstvenega vsa* gimnazije in klasičnega Dccj jn0 dan od 10. do 12. ure do 25. septembra 1969. • • • -0Č3 JOi Didaktična ravnateljstva *V noynlD da se na vseh slovenskih 0 re(|e šolah vrši vpisovanje za vse vsak dan od 9. do 12. f Učenci, ki se bodo letos jv zred, drugi, tretji, četrti ali P®.* spri-naj prinesejo s seboj zoanJ čevalo. * * • -j Ravnateljstvo državne or*1' Fran Erjavec v Trstu, UL ^ * no' 8. obvešča, da Je vpisov*« ^ drugi ln tretji razred vsak ^p-9. do 12. ure in se zaključi tembra. • • • Ig Šolsko skrbništvo sporoča, ^je odredilo, da se vpisovanje in višje srednje šole konča septembra. Izšel je pesniški prvenec mladega tržaškega avtorja MARKO KRAVOS rasel Slovenski javnosti ga *10 v prihodnjih dneh predstavil avtor samv TRST - Ulica *v. Franči‘ka Tel. 61-792 £ m KASTA pnredi v nedelt0' ^ t. m. izlet s plfknlkoni n* nos. Odhod z zasebnimi 8 jj moblli s Trga Oberdan ob Darovi in prispevki Namesto cvetja na _ ka Marca daruje družin* Metlike 10.000 Ur za športno ZarJa. Ir°b-PAJ$ 16. t. m. nas je za vedno zapustila JOSIPINA STEPANČIČ vd. LUKAČ ob 10.30 iz glavne boln#*1*** atu*8 Pogreb bo danes, 17. t. m. v cerkev na Katinari. 2alostno vest sporočajo otroci Peter In Celestina, Justina, zet Severino Zampieri, vnuki in drugi sorodniki' Prlmarla impresa Zimolo PODLAGI DVEH DEŽELNIH ZAKONOV Deželni prispevki za krepitev centrov za zaščito pred socialnimi boleznimi Deželi la bo do leta 1971 prispevala 760 milijonov lir - Dosedanji uspehi so zelo zadovoljivi ^želna uprava se že več let pri- ukrepe, sprejete na podlagi dežel-^ bi službo za-, nega zakona št. 12 iz leta 19C6, ki w pred socialnimi bolezm, m I t]x_ narflvnjh ne«reč Meri raz ^• preventivno kakor tudi tera- Se Uce naravm" nesrec- Med raz S!?**?- V ta namen je sprejela “. lno zakon štev. 30, kd ;!dan — .le bil . 15. novembra 1966 in kd J*®rideva ukrepe v prid centrom jOorambo pred socialnimi bolez-Jri. ki so opravild mnogo korist- dela. četrtem finančnem letu daje Jjr? za borbo proti so- iitii i .blozerhm bolnišnicam, po-pJ^m konzorcijem zoper tbc, Celinskim upravam, občinskim j^»vam in njihovim konzorcijem )»io 6m usl-anc)vam. ki se ukvarja z zdravstveno zaščito prebi-■ 'f"Va Pred socdašndmd boleznimi. Ieta 1966 d« 1968 le dežela £2*vala 400 miH jonov lir. Z za-ja01*1 Štev. 14 z dne 14. julija 1969 sklenili, da bodo ponovno jpv^Tadi prejšnji zakon za tri le-jjj.’ *> sicer v višini 120 milijonov Prišlek.0 leto. Tako znaša deželni Hj^Pftvek za centre proti sooial-Vse 1,lxxleznirn 760 milijonov lir. ^ kaže, da pa to še ne bo done? *P *** bo treba zvišati prispe-‘ J[~ Lani je dobilo prispevek 26 k]r”rov v deželi. Predvsem je de-C* Prispevek koristil protituber-(C^Mna centroma v Vidmu in SP- saj so z njegovo pomočjo :Z‘~ mnogo ljudi proti tbc. Prav - 0 so z deželnimi prispevki o-,-i m z novimi tvorbami na ma-lci in na dojkah, in sicer v za diagnozo novih tvorb v l?*bi in Gorici. Letos bo začel de-na oddelku za ginekologijo ^■»zaški bolnišnici center, M se množične preglede žensk S? Js*_______________________ H|J*varjal z raznimi infekcijami da bi jih čimbolj zavrli. J^rdiorevmaitološki centri v Tr-in Vidmu opravljajo w~®de v šolah in tovarnah. Usta-ijj"1 Da so tudi sekcije teh Cento,, v Čedadu, San Giorgiu di No-E“' Tolmeču in v kraju S. Da-iela' Friuli. Prav talko je de-boS., Podprla delovanje ostroške ^T^oce Burlo Garofalo v Trstu, cEf tri socialne centre. Sedaj dežela prispevek za četrti % r bolnišnici za proučevati L^opatologije, rasti in prehra-f «aznd centri v bolnišnici Bur-ijf^ofalo so odpravili že mnogo *uT" •«nega dela in rezultati so ze-Jpbcšni, tako da so starši z tudi zelo zadovoljni. Delo deželnih komisij ij^raj popoldne je bila v pala-•lodello skupna seja druge in komisije deželnega sveta, ki ib Pristojni za kmetijstvo, oziro-javna dela. Seji je predse-svetovalec Dal Mas, odborih® kmetijstvo Comelii in odit,1*"® za javna dela Masutto pa ijfJJPfočaiia o škodi, ki jo je po-Cirila avgusta meseca povodenj, je poročal o škodi, ki so “trpeli pridelki oziroma javna (j Pa kmetijskem torišču. Ško-.v.ki jo je povzročila povodenj julija in avgusta znaša o-® milijard lir. K temu pa je lij ® dodati še škodo zaradi suše, t(jj* bilo zaradi nje mnogo manj in koruze. Zatem je orisai $tj ^ dežele, ki namerava prisko-ii j1® _ pomoč kmečkim posestvom (^"fužinam prizadetih kmetoval- ^°rnik Masutto pa je orisal bi ob drugi priložnosti prišli Tre-benci v Novo Gorico. Trebenski prosvetarji imajo za seboj že več podobnih srečanj. Septembra 1966 je na veliki prireditvi ob 20-letnici spomenika padlim partizanom v Trebčah sodeloval odlični pevski zbor iz Ajdovščine. Eno leto kasneje so Treben-ci gostovali v Ajdovščini. Tedaj so v Ajdovščini nastopili pevci in godbeniki, športniki pa so se pomerili z ajdovsko enajsterico. Preteklo spomlad sta bila na obisku v Trebčah hrvaški in italijanski pevski zbor iz Pulja. Tedaj je prosvetno društvo Primorec skupaj z openskim prosvetnim društvom Tabor priredilo koncert pevcev iz Pulja v Prosvetnem domu na Opčinah. V začetku junija sta obe omenjeni prosvetni društvi priredili izlet v Pulj. kjer je bil tudi koncert. Srečanje v Pulju je vsem ostalo v najlepšem spominu. Taka in podobna srečanja imajo zelo velik pomen, saj krepijo bratske vezi z rojaki v matični domovini. istočasno pa stimulirajo tudi zanimanje za kulturno - prosvetno dogajanje ter črrstijo društveno življenje. Mirko Kapelj Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 8. do 14. septembra zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škirlatinka 6. ti-foddna mrzlica 1, norice 4, vnetje priušesne slinavke 2 (1 izven občine). srbečica 2 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 6 (1 izven občine. ■ MlIllllllinnilllllllllllllllMIIIIMIMIIHIMIIIIIIIIIMIIIIMIIIIUIIimilllllllllltllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PROMETNA NESREČA Nfl BAZOVIŠKI CESTI KOPRSKI F0RDTAUNUS TRČIL V TRŽAŠKI PURE ON Furgon je hotel zaviti na levo proti Sv. Ivanu in se je zato pomaknil na sredo ceste v trenutku, ko je privozil koprski avtomobilist * Šofer furgona precej hudo ranjen pravo so spregovorili svetovalci Bettoli (PSIUP), Bianchini, Co-cianni, Cogo, Di Gallo in Marti-nis (KD), Bo6ari, Coghetto in Mo-schioni (KPI) ter Boschi (MSI). Oba odbornika sta na koncu sporočila članom komisij, da bodo sklicali še eno sejo, na kateri bodo poročali o nadaljnjih deželnih u-krepih. Zbor in godba iz Trebč v gosteh v Novi Gorici Trebenci se marljivo pripravljajo na bratsko srečanje, ki bo v nedeljo, 21. septembra popoldne v Novi Gorici. V okviru tega srečanja bo tudi koncert, ki ga pripravlja novogoriško društvo upokojencev v sodelovanju z Zvezo kulturno - prosvetnih organizacij in Mestne konference Socialistične zveze, bosta nastopila tudi mešani pevski zbor Primorec in godba na pihala Parma iz Trebč. Bratskega srečanja se bodo udeležili tudi številni člani prosvetnega društva Primorec in drugi vaščani iz Trebč. Pravzaprav bo ob priliki tega srečanja množični izlet trebenskih vaščanov v Novo Gorico. Pobuda za nedeljsko srečanje v Novi Gorici je prišla spontano. Lansko jesen je bila večja skupina novogoriških upokojencev na izletu na Tržaškem. Ustavila se je v Trebčah, kjer so jo vaščani izredno toplo sprejeli. Tedaj se je porodila misel, da bi bilo prav če Šolske knjige ni vsakovrstne druge šolske potrebščine ^hko že zdaj naročite pri TRST • Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Na državni cesti, ki pelje iz mesta v Bazovico na križišču s stransko potijo, ki vodi k Svetemu Ivanu, se je pripetila včeraj popoldne precej huda nesreča, pri kateri je bila ena oseba ranjena in so jo morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v splošno bolnišnico. Bilo je nekaj čez 17. uro popoldne, ko je iz Bazovice privozil furgon z registracijo TS 82640. 44-1 e t-ni šofer Severino Rossi s Prose-ka št. 1, ki je furgon upravljal, Je hotel zavoziti na stransko pot, ki vodi k Sv. Ivanu, zato je nekoliko pristavil ter počasi zavil preti središču cestišča. Ravno tedaj pa je prihajal z nasprotne smeri (iz mesta) avtomobil ford taunus z registracijo KP 210-73, ki ga je upravljal 26-letni Milan Dodič. Dodič, ki je bil namenjen na Pesek, je vozil precej naglo, zato ni utegnil pravočasno zavreti svojega vozila, ko je nepričakovano zapazil pred sabo oviro. Pri tem je njegov taunus s precejšnjo silo treščil ob prednji levi del Rossijevega furgona. Zaradi silovitega sunka je Rossi močno udaril s prsi ob volan avtomobila ter zadobll pre-cej hude notranje poškodbe. Zdravniki oddelka za pljučno kirurgijo, kjer so ponesrečenca sprejeli približno četrt ure kasneje, sklepajo, da gre za verjetne kostne zlome ter delne poškodbe pljuč in popra-niče. če ne nastopijo komplikacije, se bo moral ponesrečenec zdraviti 10-15 dni. Zadevne formalnosti na kraju nesreče, kot tudi urejevanje prometa,, ki Je bil zaradi obeh razbitin avtomobilov na sredi ceste precej otežkočen, so opravili agenti prometne policije. Ponovno odloženo padalsko tekmovanje v Portorožu čeprav je vodstvo tekmovanja za VI. jadranski pokal določilo torek za izvedbo točke skoki z višine 1000 metrov na cilj. je bilo spet prisiljeno spremeniti svoj sklep. Pregledali so namreč sečoveljsko letališče in ugotovili, da je še zmeraj preveč razmočeno. Letala bd imela težave pri startu in pristanku, hkrati pa bi tako razrila teren, da bi bila pristajalna steza bržkone neuporabna za naslednja tekmovanja. Tako so padalci in padalke včeraj odpotovali na predvideni izlet na Bled, to je na prizorišče svetovnega padalskega prvenstva, ki bo v septembru prihodnje leto. Škoda je res, da vreme tako nagaja, kajti za prireditev je veliko zanimanje in so prav zaradi padalskih skokov skoraj vsi hoteli v Portorožu in—Krapu polno zasedeni. ŠAHOVSKIBRZOTURNIR OBMEJNIH MEST Tradicionalnega šahovskega brzo-tunrirja obmejnih mest se je udeležilo 23 ekip iz Slovenskega Primorja, Hrvatske Istre, Trsta in Gorice. Nastopilo je nad 150 šahi-stov. Prvo mesto je presenetljivo osvojila z velikim naskokom ekipa Anhovega, ki je zbrala 70 točk in pol. Drugo in tretje mesto sta si razdelili ekipi Trst I. in Uljanik iz Pulja, medtem ko je bila četrt-ta Idrija. Prihodnje leto ba tekmovanje v Anhovem. Neznanci ukradli «glulio 1300» v Tržiču Komu ugajajo avtomobili giu-lia 1300? S tem vprašanjem se bavijo agenti policije v Tržiču, kjer so prejšnjo noč običajni neznanci ukradli v Ulici Randaccio, to je v ulici, ki pelje proti kolodvoru, tam parkirano giuiio 1300, last v Isti ulici stanujočega Furia Žabo Mindzenthyja. Po vsej verjetnosti gre za iste zlikovce, ki so isto noč skušali forsdrati vrata dveh drugih avtov giulia 1300, ki so bili parkirani v ulicah Roma in Cosulich, torej v dveh drugih krajih mesta. V ČETRTEK PRIČNE MEDNARODNO PEVSKO TEKMOVANJE Tri dni bodo v Gorici odmevale umetne in narodne pesmi raznih narodov Na letošnjem «Seghizzijevem» tekmovanju prvič tudi Bolgari - Nastopila tudi tržaška zbora «J. Gallus» in Mirk» - Napovedana množična udeležba italijanskih zborov, med katerimi je tudi zbor iz Kalabrije Komaj se je poleglo navdušenje I Iz Trsta, pod vodstvom Ubalda | Bassano« iz Bassama, »Alpe« - CA:» nad lepo uspelo nedeljsko folklorno manifestacijo, je že pred durmi druga, zahtevnejša in tradicionalna pevska manifestacija, ki jo poznamo pod imenom (mednarodno pevsko tekmovanje «Seghiz-zi». Letošnje tekmovanje je obsežnej še od prejšnjih in lahko s ponosom ugotavljamo, da je goniška pevska manifestacija na drugem mestu v Italiji po oni bolj znani v Arezzu. Goriška pevska manifestacija se je iz majhne krajevno omejene tekom let spremenila v kvalitetno tribuno pevskih zborov, ki prihajajo iz vseh držav srednje Evrope :n na katerih prednjačijo pevski zbori slovanskih narodov. Ne bo odveč če tu obudimo spomin na prvo mednarodno prireditev te vrste v letu 1963. Prizadevni pevci goriškega zbora «Se-ghizzi» so takrat, po v prejšnjem letu uspelem tekmovanju, na katerem so sodelovali samo italijanski zbori, povabili v Gorico tudi pevske zbore dz Jugoslavije in iz Avstrije. Vse je že bilo pripravljeno, po mestnih ulicah so bili razobe-šend plakati, dvorana je bila že na razpolago, kar naenkrat pa se je skupina preživelih šovinistov spomnila, da bo «zločin» če bo v gorilškiih dvoranah odmevala slovenska pesem. Spominjamo se takojšnje akcije. Skl so Jo goriški, slovenski in italijanski demokrati takrat vodili, da je do prireditve kljub takemu nesmiselnemu «vetu» prišlo. Takratni župan je danes potisnjen v ozadje, nekaterim znanim osebam iz goriškega javnega in gospodarskega življenja, kd so takrat grozili, da se bo Gorica spet «zbuddla iz sna», gre danes dobro, pomenijo pa malo ali nič. Kot nalašč so na takratnem tekmovanju zasluženo zmagali ljubljanski študentje zbora «Tone Tomšiča, tretji pa so bili tržaški Slovenci zbora «Jacopus Gallusa. Dosti vode je steklo v vseh teh letih pod gorišfcimi mostovi. Od takrat so prišli tudi Hrvati, nato Cehi, letos pa so napovedani tudi Bolgari. Na letošnji manifestaciji bo to-ldkp zborov,, da so morali prireditelji tekmovanje razdeliti kar na tri dni. Tekmovanje se bo pričelo že v petek popoldne ob 16. uri, ko bodo nastopili moški, ženski in mešani pevski zbori z obveznimi polifonskdmi pesmimi. Popoldne bo nastopilo osem zborov. Istega dne, zvečer ob 21. uri. bo v isti disciplini nastopilo štirinajst zborov. Naslednjega dne, v soboto, ob 9. uri zjutraj, bo program polifonske glasbe zaključilo nadaljnjih šestnajst zborov. V soboto popoldne ob 16 uri se bo pričel program folklorne glasbe. v katerem bomo lahko slišali najlepše pesmi narodov, katerim spadajo nastopajoča zbori. V popoldanskem delu programa bo nastopilo deset zborov Zvečer ob 21 uri bo večer posvečen zmagovalcem polifonske glasbe. Nastopili bodo prvi in drugo-plasirani v vsaki nastopajoči disciplin:. Najbolj zanimiv pa bo brez dvoma nedeljski program. Ob 9.30 bo nastopilo trinajst pevskih zborov, nadaljnjih petnajst pa jih bo pelo popoldne, s pričetkom ob 15.30. Vsak zbor mora zapeti tri pesmi. V nedeljo ob 21.30 pa bo zaključni nastop z nagrajevanjem zmagoval cev. Naštejmo tu nastopajoče pevske zbore. Omenimo najprej dva slovenska zamejska zbora: «J. Gallus« Vrabca in ((Vasilij Mirk« s Pro-1 iz Oderza, «Gruppo čarale moram seka - Koobovela pod vodstvom Ignacija Ota. Iz Slovenije bodo nastopali: ((Komami moški zbar» iz Celja, ((Srečko Kosovel« iz Ajdov ščine, «France Prešeren« iz Celja. Prisotni bodo tudi zbor «Moša Pi-jade« iz Zagreba in makedonski zbor («Kočo Racin« iz Skopja. Zelo močno bo italijansko zastopstvo. Nastopali bodo: «SocieU oorale Euriddce« iz Bologne, «Odo-rioo da Pordenone« iz Pordenona, «Cantori di Assisd« iz Assdsdja, ((Giuseppe Verdi* iz Rook, «G. Tartini« iz Trsta, «Luigi Gazzotti« iz Medene, «Associazione čarale gradese« iz Gradeža, «S. Ignazio« iz Gorice, «Montasdo» dz Trsta, «A. Illesberg« iz Trsta, dPrancesco Corradini« iz Arezza, «Oittk di Fano» iz Fana «Voci del mare« iz Minori v pokrajini Saflema, «Santa Cecdlia« iz Cadidavid v pokrajini Verone, «S Paolo« iz Reggio Calaibria, «Rondi-neha« iz Padove, «G. P. Da Pale-štrina« iz Magnaga, «Ermes Grion« iz Tržiča, «Monte Satootino« iz Gorice, «Gifcta di Gradišča« iz Gradiš, ke, «Coro alpino medunese« iz Me-diune di Livenaa, «Coro ANA di se« dz Moraira, «La caveja - G Ossani« iz Conselice v pokrajini Ravenna, «Kiirchenchor Deutschho-fen« iz Bočna. Bolgarijo bo zastopal pevski zbor «Morfova Prokopova« iz Sofije, Češkoslovaško pa zbora «Pevečky sbor CDK» iz Prage in akademski zbor «Techniik» iz Bratislave. Nemoi bodo zastopani z zborom «Kammer-ohor Hausen« iz Hausena ter «Quar. tettverein Rheinitreue« iz Stoiber-ga. Avstrijo bo zastopal letos samo zbor «DoppeIquintett Millstaetter-see« iz Malstatta. Kot vidimo je letos največje do-sedaj zabeleženo število na goriški prireditvi. Mnogi zbori bodo nastopili tako v polifonični kot v folklorni glasbi, mnogi zbori nastopijo kot mešani, istočasno pa tudi kot moški in kot ženski. Žirijo sestavljajo Goričan prof. Rodolfo Lipizer, prof. Roberto De La Riba iz Barcelone, prof. Peter E. Peacock iz Oxforda, prof. Alojz Srebotnjak iz Ljubljane, prof. Giu-lto Viozzi dz Trsta. Prireditvi, kd je zavzela taiko velik obseg, srečno na pot. INTERPELACIJA SENATORJA ALBARELLA Rimska birokracija do sedaj ni rešila prošenj starih avstro-ogrskih vojakov V Gorici je vložilo zadevno prošnjo 145 bivših cesarjevih vojakov - Rešena le ena šestina prošenj bivših italijanskih vojakov Ko so lani v rimskem Parla-1 bojevniki v Gorici in v celotni po- ifvrvl ocouo 1 i 70I7/"vri o WT*i'rnq. • Irro ihn.5 Qonaitrvr natr»fiO\rl I-o -iz* mentu izglasovali zakon o priznanjih bojevnikom iz prve svetovne vojne, so sklenili dati Italijanskim vojakom častni red «VSttorio Vene-to», dosmrtno pokojnino v višini 60.000 lir letno in priznati čas, ki so ga prizadeti služili v vojski kot čas. ki se prizna za starostno peo-zijo. Bivšim vojakom avstro-egr-ske vojske pa so sklenili priznati, enako kot italijanskim, dosmrtno pokojnino In priznanje časa. ki so ga prestali pod orožjem, za sta-rostino zavarovanje. Logično ne bodo dal! avstrijskim vojakom reda «Vibtorio Veneto«. Bivši boj e vn‘ki so vložili prošnje v velikem številu, tako pri nas kot v ostalih krajih države. Rimska birokracija pa je zelo počasna in večkrat beremo v raznih italijanskih časopisih proteste bivših bo. jevndkov, ki se hudujejo nad birokrati, da bodo pomrli pred no jim bo dala država priznanje za njihov trud v vojni. Položaj na Goriškem je verjet, no še hujši kot v ostalih krajih države. Senator PSIUP Adelio Al-barello Je v teh dneh vložil predsedniku ministrskega sveta in o. brarribnemu ministru interpelacijo \ kateri zahteva odgovor na položaj v katerem se nahajajo bivši iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiMuliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrimiiiiiiiiiiiiiiiiii SINDIKALNA KRONIKA Včeraj so stavkali kovinarji, danes so na vrsti gradbinci V petek in soboto stavkajo delavci v opekarnah Med včerajšnjo stavko sestanki aktivistov v0 v o Veletrgovsko podjetje M anod« - postojna sporoča cenjenim potrošnikom, oa je odprlo nov SUPERMARKET V SEŽANI ^ PRITLIČJU SUPERMARKETA VAS VABIMO K Nakupu raznovrstnih prehrambnih artiklov, ^ Etaži pa vam nudimo veliko izbiro krznene, Usnjene in druge moške in ženske konfekcije METRSKEGA BLAGA, KOZMETIKE, PREPROG, Cl**K IN SUVENIRJEV. Priporoča se vam >NAN0S« IIIU4IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIII,,,n,1,111,1111,,|„„lim,I„lll|l,|mi||||||||||||||||||||||||||| VESTI Z ONKRAJ MEJE Nova podoba starega mesta Preurejcvalna dela zajemajo večji del Idrije Rudarsko mesto ho dobilo dve mestni središči Skoraj pol tisočletja že kopljejo pod Idrijo dragoceno živosrebrno rudo. Iz mesta je v stoletjih zraslo mesto, ki šteje danes 5000 prebivalcev. Ravnine pa je v Idriji zelo malo, zato so se ulice in hiše ob njih zajedle v bregove. Ker pa mesto še zmerom raste, iščejo strokovnjaki novih možnosti njegove širitve. Pravkar Je v teku razpis za rešitev tega vprašanja. Ena Izmed možnih rešitev se ponuja v obliki terasaste gradnje. Medtem pa so zajela Idrijo obsežna pre-uredibvena dela. Večinoma bodo o-pravljena do 26. septembra, ko slavi Idrijska občina svoj praznik Pomanjkanje gradbenega prostora pa ni edini problem mesta nad ruddšči živega srebra. Zaradi podzemnih izkopov se površina poseda, zato so nekateri predeli ogroženi, večji del mesta pa je pod stalno kontrolo. Letos je pod strogim opazovanjem tudi zrak nad IdrijO lz topilndškega dimnika izhajajo namreč strupeni plini in zdaj strokovnjaki preučujejo njihovo nevarnost za zdravje prebivalcev. S tem pa še ni kanca nadlog. Vsako leto nekajkrat ogrožata reka Idrijca ‘n ix)en pritok Nikova prestopiti bregove in poplaviti. Na poplave so v Idriji že kar navajeni, vendar \Tf\ so sklenili napraviti konec škodi, iV\J Vju Jo narasla vadb povzroča. Ta- ko so v teku regulacijska dela, glavno ulico skozi mesto so dvignili, s tem pa tudi obrobno zemljišče, ki je bilo zaradi svoje nizke lege pod vodo že ob manjšit poplavah. Pri reševanju te problematike sodelujejo tudi idrijski jamarji, kd so svojo aktivnost v zadnjih letih usmerili pretežno na raziskovanje podzemskih voda. S porušitvijo nekaterih dotrajanih stavb v mestnem središču so se v pretesni Idriji nenadoma odprle nove možnosti zazidave. Ker idrijska trgovina še nima zadostnih kapacitet, so sklenili v tem delu sezidati blagovno hišo. Zanjo so razpisali natečaj, na katerem je zmagajo trgovsko podjetje «Merca tor«, ki ima sedež v Ljubljani Ce bo šlo vse po sreči, bo Idrija dobila že ob kancu prihodnjega leta trinadstropno blagovnico z vel kot 2000 m' prodajne površine. Po opravljenih preuredltvenm m gradbenih delih bo dobila Idrija dve mestni središči. Prvo bo ohranilo tradicionalne vrednote stare idrijske arhitekture, drugo bo povsem moderno Kontrast med tema dvema središčema bo mogoče do živeti že po nekaj deset korakih Premišljenost tega kontrasta bo dala mestu vsekakor nove urba nistične vrednote. Sag Splošna stavka kovinarjev, ki so jo tri sindikalne centrale proglasile 2» včerajšnji dan, in ki je tokrat zajela tako privatna kot državna podjetja, je včeraj na Goriškem po polnoma uspela. Po podatkih, ki jih imajo na razpolago sindikati, je; stavkalo nad devetdeset odstotkov delavcev. Zjutraj so imeli na sedežu Delavske zbornice v Gorici sestanek vseh sindikalnih aktivistov. Na sestanku so govorili sindikalisti Bergomas od CGIL, Colautti od CISL in Lodolo od UIL. Podob*n sestanek so imeli tudi v Tržiču, tokrat na sedežu CISL Danes in jutri bodo ponovno stavkali gradbena delavci. Sindikati pričakujejo, da bo tudi tokrat, kot že prejšnji teden, stavka popolnoma uspela. Na vrsti Je še stavka delavcev v tovarnah opeke in gradbenega materiala. Ta bo v petek in soboto. Tudi v tem primeru se sindikati borijo za novo delovne pogodbo, kd predvideva povišanje prejemkov, ureditev kvalifikacij, znižanje delovnega umika na 4i) ur tedensko, kratki delovni teden, sindikalne svoboščine v tovarni In možnost ureditve sporov na krajevni ravni V zvezi s težavnim položajem v tovarni Nuova San Giorgio, so se sestali sindikalni aktivisti tovarn Nuova San Giorgio in SAFOG, ki so včlanjeni v sindikatu FIOM-CG IL. Ugotovili so, da ima tovarna SAFOG polno naročil in da je možno dejavnost te tovarne povečati in razširiti, istočasno pa so ugotovili, da stagnira delo v tovarni Nuova San Giorgio, ki izdeluje pletilne stroje. Povabili bodo podtajnika za delo Torosa, naj poskrbi da se točke sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu 28. junija izvajajo. V Tržiču so včeraj stavkali tudi delaved tovarn Solvay in Gas Com-pressi. Stavka se bo nadaljevala danes in Je v okviru stavke kemičnih delavcev za obnovo delovne pogodlbe. Sindikat UIL je medtem izvolil svoj novi pokrajinski odbor, v ka terem je enaintrideset članov. Vpišite otroke v slovenske šole! Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole v Gorici javlja, da se bo vpisovanje v vse šole s slovenskim učnim jezikom pričelo v ponedeljek, 22. septembra in se bo zaključilo v soboto, 27. septembra. Vpisovali bodo vsak dan od 9. do 12. ure v pisarnah vseh šol. V mestu bodo otroke vpisovali v obeh šolah v Ulici Ran-daccio in v Ulici Croce. V slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici, Ul. Randaccio 10 je vpisovanje v teku. Zaključilo se bo 25. septembra. Tajništvo Je v te namen odprto vsak dan od 10. do 12 ure. Vse podrobnejše Informacije pri vpisu. Staršem priporočamo, naj si na oglasni deski ogledajo tudd seznam knjig, ki so potrebne za posamezne razrede In naj jih takoj naročijo pri kakšni slovenski knjigami. Nekatere knjige je moč kupiti tudd v Novi Gorici. V občinske otroške vrtce v goriški občini se vpisovanje vrši in bo trajalo do sobote, 20. septembra Slovenske otroke bodo vpisovali v vrtce v Ulici Randaccio, v Ulici Croce In v šent-mavru. Pri vpisu morajo starši 1 predložiti potrdilo o cepljenju o-trok proti kozam, davied in otroški paralizi. V otroške vrtce, ki jih vzdržuje organizacija ONAIRC, bo vpisovanje v dneh 29. in 3j), .soptembra v jutranjih urah od 9. do 12. ure Po uvidevnosti bodo ^teljic^. vpisovale otroke tudi v popoldanskih urah. ONAIRC ima slovenske otroške vrtce v Pevmi, Stendrežu in Podgori, na območju gordške občine nato še v Rupi, Sovodmjah in Doberdobu. Pri vpisu morajo starši predložiti potrdilo o cepljenju otrok ter rojstni Ust. Istočasno bodo morali plačati vzdrževalnino za mesec oktober. Pouk se bo pričel 1. oktobra. Na višje srednje šole se vrši vpis na tajništvu šole v Ul. Croce v Gorici vsak delavnik od 9 do 12. ure do 25 t. m Prizadeti naj ne čakajo zadnjega dneva In naj se vpišejo že prej V slovensko trgovsko šolo v Gorici se bo vpisovanje zaključilo dne 25 t. m Sola je triletna ter se bo lanskemu prvemu letos pridružil še drugi razred. Kdor se želi vpisati v to praktično strokovno šolo, naj ne čaka zadnjega dne Prijava prašičev 1 za družinski) porab« - Vsi praštčerejci, ki nameravajo zaklati, svoje . prašiče za domačo uporabo ter hočejo biti tako deležni olajšav pri plačevanju zadevne občinske trošarine, morajo iste prijaviti pri svojem občinskem trošarinskem uradu najkasneje tri mesece pred zakolom. To velja za vse občine na Goriškem, vključno Gorico, Sovodmje, Doberdob in Steverjan. Sestanek tehničnega odbora za javna dela V sredo se je sestal pokrajinski tehnični očlbor za javna dela v Gorici. Seji je predsedoval inž Vuamio. Odo-r je sprejel med drugim dva važna sklepa glede zgladitve športnih naprav. Eden od teh načrtov zadeva razširitev in ureditev občinskega športnega i-grišča v Grauežu (65 milijonov lir), drugi pa izgradnjo novega športnega igrišča v Gradiški (51 milijonov 500 tisoč lir). Odbor je nadalje odobril nasled nje načrte: ureditev makadamski h cest ter asfaltiranje parkirnega prostora pred pokopališčem Na dalje je sklenil, da bodo asfaltirala cesto, kd povezuje obunsko cesto na progi Sv. Mihaela in Sv. Mariina na Krasu s pokrajinsko cesto Sv. Martin - križišče pri Devetakih. Ta odsek Je dolg nekaj več kot en kilometer. Za zadevne stroške bo poskrbela sovodenjska občina. Nadalje so sklenili na podlagi državnega zakona z lete 1949, da bodo finansirali prvo tranšo stroškov za izgradnjo novega pokopa Ušča v Doberdobu (skupni strošek znaša okoli 10 milijonov lir). Dekletce v mavcu dela izpite na svojem domu V neki hišici v Mosa se te dni ponavlja prizor, ki se je letos pripetil v goriški bolnišnici, kjer je mlad študent Tudor, hudo bolan, napravil doktorsko disertacijo kar v sobi bolnišnice, kjer se je takrat nahajal. Junakinja današnje kronike je deklica, ki je v zadnjem šolskem letu obiskovala tretji razred nižje gimnazije v Lečniku. Ime ji je Isa-bella Montina in ko so junija njeni šolski tovariši delali malo maturo je ona bila v Firencah, kjer so jo podvrg.i hudi operaciji na hrbtenici. Ni hotela izgubiti šolskega leta, že več mesecev leži doma zavita v mavcu, in šolske oblasti so ugodile njeni prošnji, da bi jo komisija lahko izprašala doma. S težavo je v prejšnjih dneh napisala na leseno tablo šolske naloge iz italijanščine in nemščine, danes bo pisala nalogo iz računstva, jutri bo na vrsti risanje. V petek pa jo bodo profesorji ustno izprašali, še istega dne, pa bodo odločili o njenem znanju. krajini. Senator ugotavlja, da je prošnjo za priznanje vložilo v sa-mem mestu Gorica 445 bivših bojevnikov avstroogrske armade. Do-sedaj niso sprejeli niti ene izmed teh prošenj. Enako prošnjo Je v Gorici vložilo 343 bivših bojevnikov' italijanske armade: od teh so jih dosedaj ugodno rešili le 52. Enak položaj, v še večji meri, je čutiti v celotni pokrajini. V Interpelaciji ugotavlja sen. Albarello, da so bivši avstroogTski bojevnika vložili prošnje na Zakladnem uradu, kot so to dole-čala pravila zakona, ta pa ni še dobil ustreznega dovoljenja ministrstva za sprejem teh prošenj. Interpelant želi, da bi predsednik vlade posredoval, da bi se ta problem, ki zanima vrsto zelo starih ljudi, ugodno in čtmprej rešil. Pri tem pa samo še naš komentar: nismo vedeli, da je v Gorici še toliko ljudi, kj so se borili v cesarski armadi. Razstava izdelkov iz kovanega železa Jutri bodo v razstavni dvorani Pro Loco v palači goriške Hranilnice odprli razstavo izdelkov iz kovanega železa. Izdeluje Jih podjetje Leopoli iz Gorice. Razstava bo odprte do 30. septembra. x . „ Gorižld planinci pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava, na katerega so se povzpeli v nedeljo, 7. septembra Živahna aktivnost PSI na Goriškem V zadnjem času, po poletnem premoru, so socialisti razvili precej široko aktivnost v vseh krajih naše pokrajine. V nedeljo so imeli v Gradiški skupščino tajnikov sekcij, kjer so ugotovili, na podlagi dosedanjih podatkov, rezultate socialdemokratskega razkola. Ugotovili so, da je v manjših krajih večina članstva ostala v PSI, čeprav morajo beležiti nekaj izjemnih slučajev, kjer so ljudje odšli v novo stranko; gre v teh primerih za kompaktne bivše socialdemokratske sekcije, kjer niso imeli socialisti dostopa. V Gorici pa je bila v soboto zvečer skupščina mestne sekcije, na kateri so izčrpno obravnavali položaj, ki je nastal po razkolu v tej sekciji. V mestu je bilo namreč čutiti vpliv vodilnih ljudi, ki so šli v novo stranko in ki so že pred razkolom delali zanj. Sejo je vodil tajnik Mario Del Ben, k debati so se oglasili številni člani, ob koncu so prazna mesta razkolrikov v odboru dopolnili z novimi člani. ROJSTVA, SMRTI 16. septembra se je v Gorici rodilo deset otrok, umrla je ena oseba. Rojstva: Lucia Visintin, Laura Michelatti, Antonio Cosmacini, Fa-bio Gon, Elisa Tomažič, Adriana Furlan, Marco Riga, Stefano Brei-da, Maurfeio Plnello, Maurilia Pe-rich. Smrti: 78-letni kmet Giovanni Cauzer. VERDI. 17.15—22.00: «La sessione del mostro«, P. Cushing in S. Lloyd; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00—22.00: «La frateUan-za«, K. Douglas ln I. Papas; barvni film; mladini pod 14. \m tom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30-22: «Hap-pening«, R. Guillard in N. Ve-sperini; italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: «YeMow submarine« (il sottomanino gial-lo), Beatles, barvni film. Tržič EXCELSIOR. 17.30—22.00: «Una moglie giapponese«, G. Moschin, italijanski barvni film. AZZURRO. 18.00—22.15: «Vortice di sabbia«, R. Johnson in H. Blaok-man, ameriški film. PRINCIPE. 17.30-22 00: ((Custer, eroe del West», J. Hunter ln T. Hardin, ameriški kinemaskope v barvah. >«ivi (lorira SOČA (Nova Gorica): «Ali gori Pariz?*, ameriško-francoski film — ob 17. in 20. DESKLE. «Happentng», ameriški barvni film — ob 20. SVOBODA (Šempeter): »Človek iz Istanbula«, francoski barvni film —ob 18. In 20. ŠEMPAS: «Kaj sl delal v vojni, očka?«, ameriški barvni film — ob 16. in 20. PRVACINA: Prosto. RENČE: »Odkritje ljubezni«, danski barvni film — ob 17. in 20. KANAL: Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprte leksima Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 28-79 TR2IC Danes ves dan ln ponoči je v Tržiču odprte lekarna »Alla Salu-te» dr. Fabris, Ul. Coeulich 117, tel. 72-480. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto, 20. in v nedeljo, 21. septembra visokogorsko turo na Kanjavec (2568 m). Potovanje z lastnimi sredstvi do Trente, nato peš pa poti Zadnjica, Dolič, Hribar!ca, Kanjavec, Prehoda vel, Trente. Prijave sprejema tajnica Smetova, na sedežu prosvetne zveste, Ul. Asocdi X JoaL. MS5. 19*9 V prvem dnevu evropskega atletskega prvenstva v Atenah Svetovni rekord Sovjetinje Cižove (krogla 20,43 m in zmagi Nihilla (20 km hoja) ter Haaseja (10.000 m] ) Presenetljiva zmaga Cankarja j na balinarskem turnirju SŠ Odstop Zahodne Nemčije zaradi prepovedi nastopa njenemu atletu Mayu ATENE, 16. — Prvi dan 9. evropskega atletskega prvenstva v Atenah je prinesel svetovni rekord sovjetske metalke krogle Nadežde Cižove, pa tudi odstop celotne za-hodnonemške reprezentance. Ko se je ob izrednih varnostnih merah policije, ki jih je podvzel grški vojaški režim, da bi se izognil neljubim presenečenjem, začel svečani mimohod atletskih reprezentanc v okviru otvoritvene slovesnosti, so zahodnonemški atleti sicer korakali mimo tribun, toda upanje na njihovo sodelovanje na tej manifestaciji je kmalu splahnelo. Takoj po zaključku slovesnosti so vsi člani zahodnonemške reprezentance odstopili. To so storili iz solidarnosti s svojim sotekmovalcem Juergenom Mayem, kateremu je sinoči mednarodna atletska zveza, kot bivšemu vzhodnonemškemu atletu, prepovedala nastopati v reprezentanci ZRN, ker še niso minila tri leta, ko je prejel zahodnonemško državljanstvo, kot to zahtevajo pravila. Reprezentanti ZRN so na sestanku glasovali o tem ukrepu mednarodne atletske zveze in 29 jih je zahtevalo odstop, 27 nadaljevanje nasto- panja, trije pa so se glasovanja vzdržali. Tekmovanje samo se je začelo z nastopom na progi 400 m z ovirami, kjer je Sovjet Skomarokov dosegel najboljši čas med vsemi in je potrdil, da je — zlasiti po odstopu reprezentance ZRN — glavni favorit za končno zmago. Jugoslovan Majstorovič je bil v svoji skupini zadnji (52"8), Italijan Bail-laiti pa je v tretji skupini zmagal z drugim najboljšim časom vseh treh skupin. V finale so se uvrstili: Skomorokov (SZ) 50"9, Huarfl (Fr.) 51”6, Wirz (švi.) 51”3, Sher-wood (VB) 51”4, Ballati (It.) 51”2, VVeistand (Pol.) 5I”6, Kulczjrki (Pol.) 51”4 in Todd (VB) 51”« Ugoden veter in tartansko zoile-tišče sta omogočila številnim tekmovalcem v troskoku, da so dosegli vrsto dobrih rezultatov m osebnih rekordov. Svetovni rekorder m zlata kolajna iz Mehike, Sovjet Sanejev, je v kvalifikacijah zabeležil šele tretji najboljši rezultat, Italijanu Gentileju pa je s kratkim zaletom uspelo preseči normo za napredovanje v finale za en sam cm. Finalisti so postali na- ................................"""".. Danes bitka za 4 naslove Začelo se bo tudi tekmovanje v obeh mnogobojih Na prvenstvu se bo dane6 zajel tako maski deseteroboj kot tudi jenski peteroboj, oddali pa bodo še eri naslove v moški in enega v ženski konkurenci. Drugi dan bo tudi dan sprinterjev, saj sta na programu finalna teka na 100 m za moške in za ženske. Umik bo naslednji: 9.00 100 m (deset.) daljina moški (kvalif.) kopje ženske (kvalif.) krogla moški (kvalif.) 9.40 - 100 m ovire (peter.) 10.00 - daljina (deset.) 10.40 - krogla (peter.) 12.00 - krogla (deset.) 15.00 - 400 m ovire (polf.) disk moški (finale) troskok (finale) 15.30 - višina (deset.) 15.40 - 110 m ženske (poif.) 16.00 - 800 m moški (predteki) 16.40 - 400 m ženske (polf.) 17.00 - 100 m moški (finale) 17.10 - 800 m ženske (polf.) 17.30 - 400 m moški (polf.) 17.45 - 100 m ženske (finale) višina (peter.) 18.00 - 5.000 m (polfinale) 19.00 - 400 m (deset.) FAVORITI Peteroboj ženske Čeprav dokončne odločitve še ne bodo tri letošnje svetovne rekorderke Ronsendahl, Antenen in Prekop verjetno že v vodstu. Po vsej verjetnosti bo prva Heide Rosendhal. Deseteroboj (moški) Kdo bo kos vzhodnemu Nemcu Joachimu Klrstu? Ce ta atlet le ne bo imel smole bi moral biti po prvem dnevu trdno v vodstvu in morda na poti, da končno popravi svetovni rekord. Za tem a-tletom, ki je na papirju za razred boljši od ostalih je strnjena skupina nemških atletov v katero bi se moral vključiti Sovjet Avilov. Disk (moški) Danek z evropskim rekordom se gotovo boji dvoboja z izrednim borcem iz Vzhodne Nemčije Mil-dejem. Nevaren je tudi Šved Bruch, ima pa malo tekmovalnih izkušenj. Po letos doseženih re. zultatih bi morali biti drugi od- rezani od borbe za kolajne. Out-siderji so še Schamburg in Ro. thenburg (oba NDR), Liijahov (SZ), Fejer (Madžarska). Predvideni vrstni red: 1. Milde (NDR), 2. Danek (CSSR), 3. Lijahov (SZ). Troskok Vsi proti Sovjetom! Kdo pa jim bo res kos bomo še videli. Viktor Sanjejev je videti nepremagljiv in tudi drugo mesto bi prisodili Dud-kinu, tekmovalcu, ki navadno na velikih tekmah izredno dobro skače. Poškodba je odrezala iz borbe še tretjega Sovjeta Bessonova, tako, da bo konkurenca bolj odprta. Kalocsai, Stojkovski, Dreh-mel In Neumann bi morali najbolj ogrožati Sovjete. Italijan Gen-tile bo kot kaže nastopal le simbolično. Predvileni vrstni red: 1. Sanjejev (SZ), 2. Dudkin (SZ), 3. Stojkovski (Bolgarija). 100 m (moški) Se bo Borzov uvrstil v finale? Pred kratkim je res tekel 10”, izkušnje pa jasno govorijo, da sovjetski sprinterji na velikih tekmovanjih niso sposobni zmagati. V letos nekoliko mlačni konkurenci bi se odločili za Lewandowske-ga iz NDR ali za Novosza iz Poljske. Švicar Clerc ne bi smel biti nevaren. V Švici doseženi časi so marsikdaj Izmerjeni... po naročilu. Ostali možni finalisti: Bom-bach (NDR), Fenouil (Francija), Wucherer (Zah. Nemčija), Sarteur (Francija). Predvideni vrstni red: 1 Novosz (Poljska), 2. Lewandow-ski (NDR), 3. Fenouil (Francija). 100 m (ženske) Iz NDR poročajo o odlični mladi Petri Vogit. Ce bo obdržala formo lz zadnjih tednov bo težko premagljiva. pomanjkanje izkušenj pa utegne imeti tu svojo težo. Več možnosti bi zato dali Nizozemki Van den Berg, Francozinji Telliez !n tudi drugi vzhodni Nemki Bal-zer, čeprav je specialistka za tek čez ovire. Druge možne finalistke: Mitrohina (SZ), Hahnle (Zah. Nemčija), Peat (Vel. Britanija), Gleškova (CSSR). Predvideni vrstni red: 1. Van den Berg (Nizozemska), 2. Balzer (NDR), 3. Vogt (NDR). Bruno Križman 2: nun qama pni mr LI1U O MIHU O trenutkih, o mestu Mislil sem na njo s poželenjem, ljubeznijo, žalostjo lin pričakovanjem. Pričakovanje se je med srečanji izgubljajo, snemala sva ogrinjala in še vedno nisva verjela, da lahko nečesa pričakujeva. Daljava med nama je bil strah v najinih očeh. Strah, da porušiva poslednjo vez, ki naju je še ločila in ki sva jo vselej potrebovala. Med naju je stopila sključena senca starikavih ženskih Jezikov, ki so se oklepali svojih kuhinj in škilili nezaupno na mladost. Tudi te ženske so bile nekoč mlade, sedaj pa so poznale samo še vrtove okoli svojih hiš in neko bridkost poznavanja življenja, zaradi katere so se imele za vsevedne. Ostale hiše predmestja so veliko bolj skromne kot hiša v kateri prebiva Marinka. V poslednjih letih so tudi v te hiše vdelali večja okna, vrgli luč pod omet ter postavili v kuhinje umivalna korita, podrli kumike ter prizidali garaže, namenili na vrtovih manj gredic čebuli ln solati In pričeli tam gojiti cvetje. Vrtovi so ponekod ostali zanemarjeni, ograje vegaste in jih le malokdo obnavlja. Te hišice so najbolj prijetne pomladi, ko jih prerase zelenje. V zimi pa Je vsa okolica blatna in žalostna. Po cesti hodijo samo starke In dekletca, ki so najlepša tedaj, ko od deklic odraščajo v dekleta. Pri nekaterih je to v starosti trinajstih, štirinajstih let, slednji tekmovalci v troskoku: Neuman (NDR) 16,78 m, Cor-bu (Rom.) 16,76 m, Dudkin (SZ) 16,65 m, Wadhams (VB) 16,49 m, Sanejev (SZ) 16,66 m, Kalocsai (Mad.) 16,21 m, Stojkovski (Bo! ) 16,39 m in Firca (Fr.) 16,40 m. V ženskem metu krogle je predstavljala Sovjetinja Nadežda čižo-va razred zase; najprej je dosedanji svetovni rekord izenačila, nato pa je z izrednim metom 20,43 m za celih 33 cm popravila dosedo-njo najboljšo svetovno storitev, ki je bila last vzhodne Nemke Mar-gjbte Gummel. Ta se je tako morala zadovoljiti z 2. mestom. Finalna lestvica meta krogle za ženske: 1. Nadežda čižova (SZ) 20,43 m nov svetovni rekord 2. Margitta Gummel (NDR) 3. Marita Lange (NDR) 18,36 m 4. Ivanka Kristova (Bol.) 18.04 m 5. Renate Bov (NDR) 17,59 m 6. Els Van Noordujn (Niz.) V skoku v višino za ženske je bila norma za vstop v finale 174 cm. Prekoračile so jo naslednje tekmovalke: Schmidt (NDR), Hrepevnik (Jug.), Inknen (VB), Barnay (Fr.), Režkova (CSSR), Shirley (VB), Gusenbauer (Av.), Brinseva (SZ), Valentova (ČSSR). Lazareva (SZ). Mraconova (ČSSR), Schuize (N DR), Bragojeva (Bol.). V metu diska za moške je bila norma za vstop v finale 58 metrov. Kot vse kaže je bila ta norma dokaj ostsa, saj so jo Izpolnili le štirje atleti. V finalu pa bodo nastopali naslednji metalci: Loscb (NDR) 59.86 m, Tegla (Mad.) 58,42 m. Milde (NDR) 58,40 m. Danek (fcSSR) 58,14 m. Ljač-kov (SZ) 57.66 m. Piatkovvski (Pol.) 56,70 m, Andersen (Dan.) 55,46 m. Schamburg (NDR) 55.35 m, Vidma (ČSSR) 54.54 m. Hu-baeker (Švi.) 53,88 m. Fejer (Mad.) 53.44 m. Mon(onen (Fin.) 53,38 m. V kvalifikacijah teka na 100 m za moške je zapustili globok vtis Sovjet Valerij Borzov, ki je pred kratkim že dosegel čas 10” čistih. Tudi v Atenah je potrdil svojo izredno hitrost in moč, saj Je proti vetru z veliko lahkoto dosegel čas 10”7. NI pa nastopil Italijan Zan-dano, ki je sklenil raje šteditl svoje moči za štafeto. Jugoslovan Karasi je bili v prvi kvalifikacijski skupini peti s časom 11” in se seveda ni uvrstil v nadaljevanje tekmovanja. Polfinale moškega teka pa sta bila naslednja (prvi štirje iz vsake skupine so se uvrstili; v finale): Prvi polfinale 1. Olerc (švi.) 10”5 2. Borzov (SZ) 10”5 3. Metz (Fr.) 10”5 4. Haase (NDR) 10”6 Drugi polfinale 1. Sarteur (Fr.) 10”6 2. Burde (NDR) 10”6 3. Fenouil (Fr.) 10”6 4. Kelly (VB) 10”6 V teku na 800 m za ženske si je svetovna rekorderka Jugoslovanka Vera Nikolič skušala ponovno pridobiti ugled, ki si ga je zapravila na olimpijskih igrah v Mehiki, ko je z odstopom razočarala svoje navijače. V svoji kvalifikacijski skupini je danes zmagala z lahkoto in se je v zaključnem delu teka naprezala celo več kot je bilo potrebno. V finale so se uvrstile: Siiai (Rom.) 205”, Menzell (šve.) 206”, Nikolič (Jug.) 2'04"2, Lowe (VB) 2’05”9, Board (VB) 2’04"2, Damm-Nielsen (Dan.) 2’04”5, Kei-zer.Lamah (Niz) 2'04”8, Wieck (N DR) 2'05”4. V ženskem teku na 400 m ima Italijanka Donata Govani v svoji kvalifikacijski skupini precej zvenečih imen, kljub temu pa Ji Je z veliko borbenostjo uspelo doseči čas 54”6, osvojiti z njim tretje mesto ln se tako uvrstiti v polfinale. Najboljši čas v tem teku je dosegla olimpijska zmagovalka Colette Besson (Fr.) 52”2, za njo pa njena rojakinja Nicole Duclce 53”2. V teku na 400 m so Italijani potrdili svojo dobro formo: tako Trachelio, kot Bello sta se uvrstila v polfinale. Posebno Trachelio je opravil dober tek. Ves čas je nadzoroval nasprotnike In je prispel na cilij z ramo ob rami z odličnim Poljakom Badenskim. V kvalifikacijah ženskega teka na 100 m ni prišlo do večjih presenečenj. Najboljše čase so dosegale vzhodne Nemke: Vogtova je zabeležila čas ll”6, njena rojakinja Balzerjeva pa 11”9. V hitri hoji na 20 km je zmagal priletni Anglež Paul Nihali. Vodstvo je prevzel takoj po startu in ga .je nato obdržal do cilja. Finalna lestvica: 1. Paul Nihill (VB) 1.30’49” 2. Leonida Caraiosifoglu (Rom.) 1.31’06”4 3. Nikolaj Smaga (SZ) 1.31’20”2 4. Gerhard Sperling (NDR) 1.32’04” 5. Hans Reimann (NDR) 1.33’04” 6. Abdon Pamich (It.) 1.34'45” V teku na 10.000 metrov je po zagrizeni borbi osvojil prvo mesto vzhodni Nemec Haase. Zelo dober tek je opravil Jugoslovan Drago žuntar, ki se je ne le uvrstil na odlično 4. mesto, ampak je pustil za seboj tudi odličnega belgijskega tekača Roelantsa. Finalna lestvica: 1. Jurgen Haase (NDR) 28’41”6 2. Michael Tagg (VB) 28’43”2 3. Nikolai Sviridov (SZ) 28’45”8 4. Drago Zuntar (Jug.) 28’47”0 5. Gaston Roelants (Belg.) 2849”8 6. Michael Freary (VB) 28’49”8 SINOČI NA PADRICAH Mirjam Devetak (Dom Gorica) I zmagala v namiznem tenisu 2. mesto je pripadlo Zarji, 3. pa Gaji Na baOtimarskiem tekmovanju letošnjih SŠI se je pniijaivilo 40 ekip in mnoge od teh so pripadale istemu društvu. Nekatera društva so imela torej na igrah vrsto dvojic, šentjakobski «Cankar» pa je nasprotno poslal v borbo za točke ene samo dvojico in prav ta je uspela izločati vse svoje nasprotnike, enega za drugim. Cankarjeve!, ki so se udeležili tega turnirja s skromnimi možnostmi za uspeh, so tako ob koncu z odličnim zapiranjem in «bližamjem» osvojili naslov prvega zmagovalca v balinanju na SSI. Zaključni del turnirja je bil sicer nekoliko okrnjen. Potem, ko je v četrtfinalu odlstopii Kras z obema svojima ekipama, je Gajo drevi doletela smola. Njen igralec Franc Kalc je zbodel in njegov soigralec Josip žagar je moral tako nemočno gledati, kako se «tujd» potegujejo za točke. V finalnem srečanju sta se pomerili dvojici «Cankarja» (Josip Jurca in Josip Ličen) ter Zarje (Grgič Silvester in Grgič Karel). Zarjevci so sicer napeli vse sile, da bi ugnali nezadržne Tržačane, toda brez uspeha. Jurca in Ličen sta tudi to tekmo odločila v svojo korist in to z izidom 15:11. Končna lestvica tega turnirja je naslednja: 1. Cankar 2. Zarja 3. Gaja 4. Zarja, Gaja in Vesna 7. Kras (dve ekipi). NA TURNIRJU SSI V NABREŽINI 2. Mijot (Škamperle), 3. Zavadlal (Kontovel) V Nabrežini so sinoči zaključili ženski namiznoteniški turnir SŠI, ki se je končal s presenetljivo zmago članice goriškega Doma, Mirjam Devetak. Ta igralka le premagala drugo za drugo vse svoje nasprotnice in si je tako precej nepričakovano priborila naslov prvakinje letošnjih SSI. Končna lestvica ženskega namiznoteniškega tekmovanja je namreč naslednja: 1. Devetak Mirjam (Dom Gorica) 2. Mijot Neda (Škamperle) 3. Zavadlal Eleonora (Kontovel) 4. Milič Sonja (Kras) 5. Nibrandt Ksenija in Švab Nad. ja (Škamperle). Tekmovanje je bilo vseskozi na lepi tehnični ravni, razen tega pa tudi napeto in zanimivo, od časa do časa pa celo razburljivo. V finalnih dvobojih so dfl**11 naslednje rezultate: Devetak - Nibrandt 2:0 Milič - Švab 2:0 Devetak - Zavadlal 2:0 Devetak - Mijot 2:1. , .ienl- Današnji spored namizn ^ era turniria bo naslednji: miiiiiiiiii 1111111111111111111 ii um min iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii im nun im nuni m hi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,iililli,,l,iiiiiiiiiiiiiliiiiii,i,i,mi|iil|ll„|„iliililll ATLETSKA TEKMOVANJA V TRSTU, GORICI IN VIDMU Stojan Udovič zmagal v kopju Loredana Kralj druga v krogli V nedeljo zjutraj so bila v Trstu osebni rekord in se dobro uvrstil. pokrajinska tekmovanja za dečke, mladince in člane, ki jih je organiziral CSI Trst. Kar se tiče starejših tekmovalcev, to je mladinci in člani, ni bilo izrednih rezultatov, saj so vsi naj boljši atleti tekmovali v Vidmu na deželnem prvenstvu v deseteroboju. Med najboljše rezultate spada prav gotovo Udovičev 50,73 m v metu kopja. Borovec je prvič vrgel v tekmi orodje čez 50 m, in upamo, daj bo v soboto na deželnem mladinskem prvenstvu znova popravil svoj IIIHIIIIIIIIIIIlIlHlHllHlHiiiiiiHinilllllllllllllUllltlimillimilllHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHillllllimniHIIHHIHI NA MOŠKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU SŠI V isti panogi je tekmoval tudi Lucijan Čandek, ki je s 26,79 m zasedel 5. mesto. Borut Kodrič, ki je v nedeljo prvič tekmoval, je starta1. na 400 m: čas 59"5 je precej dober, vendar pa mislimo, da bo na daljših progah (800 m) atlet dosegel znatno boljše rezultate. V polfinalu ekipe Barkoveli • * * o , a - * « A v . OiaiL. V Krasa, Cankarja in Skamperla V fcvallifikacljskem delu moškega odbojkarskega turnirja SSI so dosegli sinoči naslednje izide: A SKUPINA — TRST Cankar — Polet 2:0 (15:2, 15:6) Cankar — Mladost 2:0 (15:1, 15:10) Mladost — Sovodnje 2:1 (15:9, 5:15, 15:9) Cankar: Veljak K., S. lin V. Neubauer, Pertat, Bolčina, Kufersim, Vitez. Sovodnje: Oljan, Uršič, Tomšič, Gruden, Špacapan, Pelicon, Prinčič, čemic. Polet: Šinigoj, Košuta, Hrovatin, Malalan, Sosič, Kralj, Spacal, Daneu. Mlad°st: Devetak L., V„ Cotič, Lavrenčič, Terpdn, Geigolet, Fran- dol-ič. Sodniki: Vitez, Rauiber, Bandelj, Gergolet, Hrovatin. B SKUPINA — ZGONIK Kras — Kontovel 2:0 (15:6, 15:7) Kras — Juventina 2:0 (15:8, 15:6) Juventina—Kontovel 2:0 (15:2, 15:4). Kras: B„ L. Milič, B., Z. Simo-neta, Guštin, Budin, Drasič, Živec. Kontovel: Persi, Kante, Daneu, Ukmar, Starec E. in P., Mervič, Prašelj. Juventina: Brajnik, Zezlin, Cej, Nanut, Nardin, Rijavec, Plesničar, Leban. Sodniki: Simoneta B., Starc E., Petejan, Budin. C SKUPINA — PADRIČE Barkovlje — Gaja 2:0 (15:5, 15:11) Barkovlje — Brda 2:1 (8:15, 15:12, 15:12) Brda — Gaja 2:0 (15:6, 15:12) Gaja: Milkovič M., Ažman, ža- gar, Racman, Grgič P., E., R., O., I., D., Andolšek. Barkovlje: Pertat, Cupin, Uršič, Vodopivec, Pučka, Kafol, Starec I., R., Umek, Pertot. Brda: Komjanc, Valentinčič, Hlede, E., B., Beretto, Moroš, Fattore, Mačus, Špacapan, Terpin, Škorjanc. Sodniki: Pertot, Grgič, Cupin T. C SKUPINA — TREBČE Polet — Sokol 2:1 (16:14, 12:15, 15:2) Škamperle — Polet 2:0 (15:7, 15:5) Škamperle — Breg 2:0 (15:13, 15:12) Breg — Sokol 2:0 (15:5, 15:5) Škamperle: Jitrkič, Šušteršič, Mijot, Plesničar, Fuirtamič, Furlan, Marc. Sokol: Kante, Franko, Ušaj, Zadnik, Kobau, Paškulin, Legiša. Breg: Žerjal, Lovrtha V., F., V. B., Prašelj, Gerli, Škrinjar, Svetlič. Polet: Wilhelm, Bellčič, Persin-ger, Kapelj, Peteri ta, Suhadolc, Morpurgo. Sodniki: Wiihetai, Rogelja, Škrinjar, Plesničar. Naši naraščajniki so zadovoljili. Oba naša fanta sta startala na 30 m: Klavdij Dilli je ustavil kronometre na 11”7, mlajši Črt šiškovič pa je pretekel progo v 12"5. Bolj množična je bila ženska ekipa. Tudi med dekleti smo zabeležili vrsto dobrih rezultatov: Lore dana Kralj se je uvrstila na drugo j mesto v metu krogle s 7,79 m. Rezultat je zelo' dober in Loredana si je že zagotovila značko s tremi pozlačenimi krogi, ki jih federacija podeli vsako leto boljšim atletom. Tudi Evelina Jeza si je zagotovila tako značko, vendar pa le z enim krogom, saj1 je' tekla 60 m v času 9”9. Na isti progi je nastopila tudi Susy Guštin, ki je osvojila 8. mesto s časom 10’'4. Zadovoljivo sta tudi skakali v daljino Patricija Kreva-tin in Rosana Sosič, ki sta dosegli 3,18 m in 2,99 m. IZIDI MLADINCI Novacco (CSI TRST) ČLANI 3000 m: 9'10"8 palica: 1. Loganes (CSI Trst) 2,60 m kopje: 1. Udovič Stojan (Bor) 50,73 m 2. Bonato (CSI Trst) 48,18 m 5. Čandek Lucijan (Bor) 26,79 m 400 m: 1. Cirello (CSI Trst) 52”5 8. Kodrič Borut (Bor) 59”5 DEČKI 80 m: 1. Bend (CSI Trst) 10”4 7. Dilli Klavdij (Bor) 11”7 8. šiškovič Črt (Bor) 12”5 daljina: Deliterman (N. Sauro Milje) 5,03 m krogla: Viccin (SGT) 11,93 m krogla z ročajem: Sdrigotti (Fiam ma Trst) 48,51 m DEKLICE krogla: 1. Krevatin (Edera Trst) 9,48 m 2. Kralj Loredana (Bor) 7,79 m 60 m: 1. Fosca (SGT Trst) 8”8 7. Jeza Evelina (Bor) 9”9 8. Guštin Susy (Bor) 10”4 60 m zap.: 1. Edervvitz (N. Sauro Milje) 10”7 daljina: 1. Scherli (Edera Trst) 7. Krevatin Patricija (Bor) 3,18 m 8. Sosič Rosana (Bor) 2,99 m Deželno prvenstvo mlajših mladincev v Gorici V soboto in nedeljo so bila v Gorici tekmovanja za deželno prvenstvo mlajših mladincev (rojeni leta 1952-63). Kot običajno so Videmčani osvojili največ zmag, doseženih pa je bilo tudi nekaj zelo dobrih rezultatov kot nov de-želnl rekord na 300 m Deganut-t/ija v času 35”5, Coccalov 55,46 m v kladivu ta Pozzijev 40,96 m v disku. Na progi 100 m sta startala tudi dva borovca: Boris Guštin in WaLter Ferluga. Prvi je ponovil čas, ki ga je zabeležil pred tremi tedni v Trstu (12”8), drugi pa je tekel v času 13”8. Rezultata sta zadovoljiva vendar pa mislimo, da sta oba atleta zmožna boljših ča- sov. Izidi: 80 m zap.: 1. Grandis (ASU Videm) 11”8 disk: Pazzo (ASU) 40’96 m daljina: Malisani (ASU) 6,17 m kopje: Valenttauzzi (Torriana), 43,12 m višina: Menigon (Libertas Videm) ta Tuliak (CRDA Trst) 1,65 m 2000 m: Weber (OSI Trst) 6’18”6 hoja 6 km: Braida (Fiamma Trst) 33’53"2 300 m zap.: Framcescutto (ASU) 40"3 300 m: Degamittl (ASU) 35”5 nov deželni rekord kladivo: Coccolo (Libertas Videm) 55.46 m pa/lica: Cossenbinl (Libertas Vi- dem) 3,40 m 100 m: Deganutti (ASU) U”5 Guštin Boris (Bor) 12”8 Ferluga Walter (Bor) 13"8 troskok: Zonta (ASU) 13,24 m krogla: Capello (Italcantieri) 13,26 m 1000 m: Zanchetta (Libertas Por-denon) 2'41"3 štafeta 4x100 m: ASU 45”2 Deželno prvenstvo v deseteroboju, ki se je začelo v soboto popoldne v Vidmu, so morali prekiniti v nedeljo zjutraj zaradi dežja. Ta prekinitev je posebno šk.odovala borovcu v. Cesarju ki se je pote-goval za dobro končno uvrstitev. NI še določen datum ponovitev tekem. Z. P. NOCOMCr Spet o «zapuščencffl hribovskem svctu» (Nadaljevanje s 3. stra^^ ve, nedokončane jezove in nasipe. Korita se sproti z?sJ?se Gozdna dela s pogozdovanje ^ s strašno silo v doline, sredi že drugega, toda ja*r $ ga zelenja hribovski svet ^8 dobil. Zdaj imamo veljava?”^, zaltona o hribih: enega za ^ kači jo hribov, drugega za ne kraje, ki sta zamenjala silo ja voda iz sten Žreli. škega turnirja bo nasieoi i 20.00 finale MI v Nabrežini v ^ rani PD I. Gruden. Nastop” N>. do: Ukmar. Fabjan, DobrU^_ ja nut, Komel, Semolič, Frana čemic. . ,feIii K tekmovanju bodo P"? ur|ll Ie igralci, ki se bodo Pre do 20.30. i * * * J)A Finale moškega turnirja 5°^ sporedu v petek, v njem P? g(, nastopili: Bole, Tavčar, K g Posega, Milič, Ukmar ter E- ^ Košuta, poteg njih pa še štiU movalci z Goriškega, ki so stili v ta del tekmovanja. 1 S. ANNA - BREG 4:1 (P° ških). P. p. 1:1. ^„1- S. ANNA: Darobrosi; ~ ~ _ DiiKsn. D le, Besednjak; Razza, B**® y». tole; Rocoo, Cadenaro, scotto (Pacor) Pusstai. BREG: Favemto; Rodelia, ^ ver; Švara, Vaibta, Leban. ^ Bassanese, Mikuš, Grahonj«. chl’ STRELCI: v 20' p. P- K0”1’ Grahonj a. Iz enajstmetrovk: za S. Rocco, Russo, Besednjaki Za BREG: Bertesina, Leban. izvajajo nesistematično divja po golih neporaslih P00^ nje, toda brez velikega Lje Dežela kuje zakone, ne spe* splošnega značaja, nekatere ^ cialne za posamezne prim®1*'^ da procedura glede načrtov, a. britev, nakazovanja financflin^|g0i štev in razpisov del traja predolgo. „faV' Vsekakor ni še ničesar n v ljenega, da bi preventivno ^ naprej onemogočili prodiranje ^ nih mas v dolino s svojo Podpore kapljajo največ *z■ „ želnih skladov, toda le f odškodnine. Deželni in slanci vladnih strank izb^jjjrjit1 jesenskih ali pomladanskih po nekaj milijonov za f cest, za škodo na travniki v8fie ljih, za mostove in P°^ _ jtična vodovode. To je njihova P~. \« rutina, s katero se dobns j livcem. Več pa ne Se zmerom bodo ljudje go- ljena gledali letos novc*^'a^0 0' vei"" usodepolno čakanje, kot v „ >l> da že prej, v nebo, kdaj v£do0i pripravljena razumeti, a že sama svet popolnosti in v luči teh svojih sanj sem Pr razumevati življenje. Moral sem premagovati samega ih l 0 : bežnost doživetij, nekomu povsetn s presenečenjem razkrival, kaj vse lahko pome«1 človeku. Iz oddaljenosti let spozna človek lahko svoja lastna doživetja pripiše ________ ^—______ ali pa si domišlja, da je o vsem samo slišal Prip0!^)'lt^ Končno se vsi dogodki in doživetja strnejo v en sam v trenutek, ki ga živim sedajle in iz katerega te nova » y dramijo kot sunki z nožem, dih vetra ali udarci, Kj trenutku slutim, da mora imeti človek v življenju j™ ^ ki ga varuje vsega zlega, neki smisel, neko opravlc'^tl®^ obraz. Predajal sem se tej podzavestni slutnji, ki J® mojega nemira in se podal odkrivati najbolj neopriJ Aj najbolj neznano stvar na svetu. (Nadaljevanj* 5 _________________________________________________________________________ _ goo UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStru predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio I/I, TelefoD 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Telefon 37-338, «54)23 - NAROČNINA: meee«*’ ^ ^ raaDrel četrtletna 2.250 Ur poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 para (60 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo ^ a rr* 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglsaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 160 Ur - MsD beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »SocletA PubbUcitk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja lo tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst