IiiHorntl »o sprejemajo iu velj« trlstnpiiH vrnln H Ur., če ho t i nit iv 1 lc rut, u „ M ,< „ J* u „ „ 8 ., P.l vačkriitiimn tiskanji no ocnu primerno Kimiiijnu. R o k o pl ti ■e no vrsčnjo, ncfriinknvHini pismu ho no B]irojomHjo. Naročnino prejema opruviiiStvo (administracija) in vIihjn-ilici jn nu Dunajski o«Hti št. 16 v Modlja-tovi hiši, II. nadstropji. Politični list za slovenski n a r o ti. Po potiti prejeman valla : 7.» eeln leto , . io ((i. — kr. im poiieui , 6 — ,, četrt leta . , 2 „ .SO „ V administraciji valja: 7.n oaio leto . , S jI. 40 kr ft 14 pol letu . 4 20 „ ca četrt lat« 2 ,, 10 „ V Ljubljani na aoin !M>»iliiu veli/i fln Kr. več nn lato. VrednIMvo je Plorijanske ulice št. 44 r llhaja pn trlhrn nu toden lit iioer v torek, četrtek m KumitV Prevrat ? Mnogi listi, tako češki, kakor nemški hočejo videti na političnem obnobji znamenja prevrata ali ministerske krize. Znano je sicer, da bo vremenski preroki dostikrat zmotijo; včasih pa tudi pravo vganejo, zato ho-č mo pogledati, kakošnje ho tisto znamenja, ki omenjene vremenske preroke vznemirjajo ali pa z novim upanjem navdajajo. „Narodni listi" v Pragi hočejo videti, da so za nas mrači in da ho bliža ustavoverna, nemškoliberalua noč. Tudi ,,Politik" se bavi h tem vprašanjem, našteva razne znamenja in tudi ne more za trdno reči, du bi „Nar. Listi" ne imeli prav. Eno tako znamenje jo to, da sta grofa \Vidmann in Dubsky popustila Ta« Hoja m osrednjo stranko ter se povrnila v naročje ustavovercev. Ucklo ho je Hicor, da to nema nič v sebi, ker ata to Htorila iz osebnih, sebičnih uzrokov. Pa ravno to je dokaz, da v trdnost TiialTejevegu položaju no verujeta več ter da sta su Se za časa hotela oteti v zavetji nemškoliberalcov. Drugo znamenje je to, da je bilo cesarsko pismo, ki je ukazalo odpretjo češkega vseučilišča na dan prvega vinotoka, spremenjeno tako, da so bo odprlo še le potem, kadar ne postavno dovoli. Ker pa še nikakor ui gotovo, da bo gosposka zbornica dovolila svoto za češko univerzo, dobiva stvar podobo, kakor bi se cela stvar z lepa iz sveta spraviti hotela. Tretjo znamenje je čudno obnašanje vlado nasproti Slovencem, Moravcem in sploh vsem Slovanom. Ker se vlada ne ozira na žolje tih narodov, moramo misliti, da jo pri tem neka viša moč zadržuje. katere) so Nemci silno pri srcu. Četrto znamenje so novi petaki, kateri ostentativno prezirajo slovansko narodnost, ter ho kakor nalašč pisani samo v nemškem in inadjarHkem jeziku, akoravno so Čehi toliko razdraženosti kazali nad onimi dvojezičnimi desetaki, ki nino imeli svojo vrednosti zapisane tudi po češki. Ali ne vlada boji neke vifio moči, katera jo zadržuje pri izvrševanji ravnopravnosti, ali pa se boji nasprotovanja nemškoliberalne stranke, v vsakem slučaji je to žalostno za nas, da si nam ne upa vHtreči; žalostno jo pa tudi v vsakem slučaji za vlado, ako so jej na tak način roke zvezane, in menj ko se ona zamore ganiti, prej bo primoraua odstopiti, Glasovi o mmisterski krizi toraj niso čisto prasni, če ta kriza prav še ni popolnem dozorela, vendar je neizogibna, ako se vlada no postavi z obema nogama na stališče avtonomistov. Vlada si pač domiSljuje, da stoji nad strankami, pa ustavoverci tega nečejo verjeti iu priznati, ter jej očitajo strankarstvo; tudi Slovani niso zadovoljni s tako „nepmtrauostjo", pri kteri morajo le oni škodo trpeti in stare krivice Se naprej gledati. Bolj ko raste nezadovoljnost na obeh straneh, težej postaja položaj „nad" Htraukami. Z obljubami na eno in s tolaženjem in božanjem ua drugo stran zamoglo se je to stališče en čas v ravnotežji obdržati. Brž pa ko se to obljubo izkažejo za prazne, mora se vlada pomakniti na Btran centralistov in z večino v nasprotje stopiti, ako pa vlada te obljube izpolni, mora odločno v nasprotje stopiti z ustavoverci, ki vsako ravnopravnost od- bijajo; toraj je stanje nad strankami le tako dolgo mogoče, dokler vlada nič ne stori, brž (ta ko ne loti dejanj, primoraua je stopiti med stranke. Polj pa ko so krči nje „osrednja stranka" težej postane Htanje med strankami; obe veliki stranki bosta pritiskali na v sredi stoječo vlado ter jo stlačili. Naravni razvoj položaja jo toraj tak, da mora vlada prej ali slej odstopiti, ako hoče po sedajnem načinu posredovati med ntran-kami. Ako se pa odloči za ustavoverce, rekli bodo ti: „mi te ne potrebujemo , mi bomo že i z svoje sredo ministerstvo sostavili." Ako ho hoče toraj vlada na krmilu obdržati, ne kaže jej druzega, ko okleniti ho popolnoma stranku avtonomiHtov. V tem slučaji pa bi morali ministri Konrad, Pražak in Pino odstopiti, ker ho nečejo ali ne upajo zmeniti za resnično uvodenje ravnopravnoHti, ter ho nekako polovičarski ; toraj je vsaj deloma miuisterska kriza tudi v tem slučaji neizogibna. Če ho vprašamo, ali bi bila velika nesreča za nas, čo bi tn vlada odstopiti morala, in ali bi nas ta vest vznemirila, moramo odkritosrčno povedati, da bi so to vesti prav nič ne prestrašili in da bi je no smatrali za nobeno nesrečo. Sedajni vladni način ouialio-vanja, boječnosti in nedelavnosti nas ne pripelje do nobenega, tem menj do zaželjenegu cilja. Če moramo še nekaj trpeti, prej da stno ravnopravnosti vredne spoznaui, bolje je , tla to prestanemo prej ko slej. Operacija z nožem sicer boli, pa Čo se bolezen drugače odpraviti no da, postane vendar edino rešilno sredstvo. llnvU«. Prizori krSSanskega Življenja iz Četrtega stoletja. A. Ilurol, Prod. Vilinski. XII. „Initia dolorum". (Dalje.) Seveda ni bilo redko, da so ho videle Indijo z izseljenci skozi morsko ožino jadrajoče, nli držale ho ho daleč od kraja, ker ho okoli predgorja malejukega in Kikladov ziivivši, plule proti Kipru. Nekega večera pa zagledajo pregnanci proti zahodni Htrani v megli čoln na mirnih in gladkih valovih, ki ju bil videti, da ho mu jadra po vetru zasukana. Oddaljen jo mogel biti od obali kakih Bto korakov. V tem hipu so jim v srcu unamo skrivno upanje. Brez dvoja jim pošilja Bog to rešitev. Kako počasno se jim zdi, da so k njim primiku. Čoln jo obstal sredi negibljivih valov. Utrujeni veslavci so si teli odpočiti. V nekaj minutah ho prispeli pregnanci na propadno strmino gore, ki jo v morje molela. Ondi so stali ob nujskrajni erti, akoro nad propadom plavajoči in pošiljali k nepremaklji- vemu brodu svoje klice iu znamenja. Obuplji-vost vikšala jim je moči. V trenotku pn, ko ho jih jele zapuščati, menili so opaziti, da se ladja na Btran pomika. Niso ho motili, kmalu vidijo razločno, dabrod k njim vesla. Imel jo svetlo luč, pri ktere svetlobi ho pregnanci spoznali nadpis Kristusovega imena. Brodniki ho no zopet uspeli čez Hvoja veslu. Počasi, a neprestano bliža se jim burka po globokih vodah. Pod skalo, na ktero vrhuncu so stali pobegli, naredila je voda nekako zakotje, uločišče. Krepkovlhtečih vesel prispela je barka pod ono globanjo. Z« ho so mogli glasovi umovati in znamenju spoznavati. Kako no bi mogli potniki ginjeni biti tega prizora I Ti niso bili drugi ko duhovniki in pobožni ljudje, ostanki cerkve aventinskegu griča. S tistim okom ljubezni in vere, ki dalje vidi ko telesno, spoznala jo Plavlja nujprva svoje drago prijatlico. Blaga Motelu, ki jo bila bolna in ktere moči ho vedno slabele, bila je skrbno varovana od devico Prlnotpije. Kakor je barka priplula pod skalo, z&čuje so Iz vseh prs glas veselja, ki ho jo razlegal po ({lobanji: „tobe, o Bog, hvalimo, tebe spoznavamo gospoda". Nu to glasenjo sledil jo pa precej, h po-četka malo slišljiv, u potem vedno bolj hrupuu šum. Pil jo hruft brzih a zamolklih stopajev, mrmljanje nedoločnih in otihuelih glasov, nekak zvenk oprave in orožja. Ni bilo dvojiti, odposlanci prefektovi. Glasovi pregnancev, ki ho jih rešili, so )ih tudi izdali. Paznost obrežnih stražnikov, ktero ho zu trenotek zmotili, ho jo klicaje izbudili, da so tekli za begalci. Ni mogoče misliti Hi takega strahu, ka-koršeu so sedaj prestajali ubogi ujetniki. Skala jo bila strmovita, predgorje ozko; vrnitev zadelana. Kakor bi trenil skoči iz barko t nečloveško močjo in odločnostjo mlad možak, oprime ho moleče skalno erti in z nogami, komolci, koleni delajoč, pleza in so steza po »toni. Vsak trenotek jo v nevarnosti, da ho zvrne v zijajoči prepad. Z velikim trudom in prečudno gibkostjo dospel jo do poli pota. Mod tem so množi h rum nad glavo njegovo. No da bi počival, no da bi se odsopel, podvoji svojo natezanjo. Slednjič, v mogočnem skoku doseže skalo. Urno priveže za palmino deblo en konec vrvi, ki si jo je bil okol ledij ovil, drugi konec pa v barko spusti. O stranki ustavovercev imamo preslabo misel, kakor da bi mogli verjeti, da bi nas ona za-mogla uničiti ali le za dolgo časa svoje na-silstvo nad nami ohraniti. Najhujši in najnevarnejši nasprotnik te stranke je nemško konservativna stranka, katera ima velik upliv v trdno nemških deželah, kakor so Tirolska, gorenja Avstrija, Solnograd , gorenja Štajerska, Predarelska. V vseh teh deželah so liberalci brez upliva do ljudstva. S temi nemškimi prebivalci no smejo ustavoverci tako delati, kakor s Slovani, sato bodo morali nasproti nemškim konservativcem jako rahlo postopati in to jim bo jemalo vso moč in veljavo. Poleg tega pa se tudi moč češkega naroda ne sme prenizko ceniti. Pet miljonov duš, izobraženo in premožno ljudstvo, to ni malenkost. Nad Čehi Bi bodo nemškoliberalci kmalo svoje zobe skrhali, čo bodo to sploh poskušali. Verjetno je celo, da se bodo skušali s čehi pobotati ; potem pa bo uas Slovence najhuje zadela njih roka. Vendar brez zaveznikov ne bomo ostali; ustavoverna Htranka pa je nama vsa sprideua in pohabljena. Težko, da bi se dolgo na krmilu obdržala. Znano pa je, da ustavoverci niso posebno priljubljeni pri merodajuih krogih. Zna se zgoditi, če TaalFe odstopi, da pokliče cesar k vladi druzega nepristauskega moža, ki ne bo podpiral uobene stranke, ki bo imel pa morda več odločuosti in pravicoljubja, ter bo nam Slovanom marsikaj privolil, česar zdaj pod Taaffejem zastonj prosimo in terjamo. Treba je samo krepkega zuačaja ua čelu vlade, pa se bodo ustavoverci kmalo udali v vse pravične koncesije, ki jih bodo Slovani dosegli. Naj pride, kar hoče, zgubiti nimamo nič; zato za Taailejevo vlado ne bomo žalovali. Politični pregled. V Ljubljani 5. oktobru. Avstrijske deicie. Na prvem mestu smo govorili o mogočem slučaji, da bi utegnili zopet ustavoverci av atrijsko državno krmilo v roke dobiti. Tem strahovom, ki so se izražali v raznih čeških časopisih, pa stopa nasproti dunajski dopisnik „Politike", ter meni, da uaš svetli vladar iz dveh uzrokov ne bo vlade izročil nemškim liberalcem, prvič zato ne, ker bo v Bvojem narodnem fanatizmu že tako daleč dospeli, da so začeli že Avstrijo samo zanikavati, in je toraj njih zvestoba že dvomljiva postala-, drugič pa zato ne, ker oni ne mislijo samo vseh narodov Btrahovati, ampak tudi cesarja samega, kakor so prej že poskušali. Njih narodnega fanatizma pa se ne boji niti grof TaaiTe, toliko ineuj pa cosar sam, ki ima še vBe druge po-močko pri rokah, če hoče ustavovercem do živega priti, nego Bi ti možakarji mislijo. Do pisnik meni, da bi Taalle le potem padel, ako bi se ustavovercem sam podal, ali pa ko bi ga zapustila sedajna večina; da na prvo ne misli, druzega se pa bati nema. Temu nasproti pa mi ostanemo pri mislih, ki jih izražamo v uvodnem članku, da podpora avtouo-rniatov sedajui vladi ni in ne more biti za vse čase zagotovljena, ako ministerstvo no stopi iz besedi in obljub do dejanj. Z omahovanjem med strankami in z neplodnostjo pa mora enkrat vlada tako daleč zavoziti, da bodo vse stranke z njo nezadovoljne, iu takrat bo kriza neogibna postala, akoravno Be zdaj še zavleči in odložiti zamore. I)a ae nam TaaiTe pri vladi ohrani, je za nas slaba tolažba, dokler za uas nič ne stori, in če se zatrjuje, da se Taaffa ustavovernega viharja ne boji, smemo to mi z veliko večjo pravico o sebi reči, kajti mi smo nemškoliberalni fanatizem čutili, ko je bil še v polni moči, pa bo ga nismo plašili, TaaiTo pa so ga plaši še zdaj, ko že močno pojema iu mu je vzeta oblast, če toraj vlada misli, da bomo mi iz Btrabu pred ustavoverci pozabili ua svoje težnje iu zahteve, živi pač v veliki zmoti, „N. fr. Presse" hoče vedeti, da se mislijo Itrivo&ijanci v Dalmaciji z orožjem ustaviti novačenju in vojaBki dolžnosti, ter da vlada že zbira vojake v Kotoru , da bo upornike ukrotila. Mi to zelo obžalujemo. Ali bi Avstrija ne mogla shajati brez tistih par sto tin vojakov, ki jih misli tam dobiti ? Prebivalci so silno revni iu vojaška dolžnost jim jo hudo breme; mar bi tu ne bila na mostu kaka izjema ali olajšava V Slovenskim poslancem v državnem zboru uaj bo ta stvar priporočena, da se zabrani nepotrebno krvoprolitje I V nanje države. Zdaj se za trdno pripoveduje, da ima naš cesar v kratkem suiti se z ruskim cesarjem, v Varšavi. Ta vest je nemško-judovske časnikarje kar osupnila, ker morajo zdaj Bami Bpre-videti, da so razmere med Avstrijo in Rmijo prijateljske, in da se jim ne bo izpolnila vroča želja, da bi naš iu nemški cesar skupno padla po Hubu in ga zdrobila. Teden na teden po ti liberalni, slovanožrešui časniki napovedavali shod našega cesarja z laškim kraljem. Lah jim je zato ljubši, ker bv. očeta stiska in brezverce podpira, nekaj pa že zato, ker ni Slovan. Želeli so zvezo z Lahom, ker so upali po eni strani, da bo naša politika vsled tega katoliški cerkvi sovražna postala, po drugi strani pa so na tihem upali, da bo z Lahom pridobljen uov zaveznik za vojsko proti Rusu. Pisali so vedno, da ima nemško-avatrijska zveza le ta namen, da bi se mir ohrauil, in da bi tudi potem tak namen imela, če bi še Italija k tej zvezi pristopila. Mislili so pa vso drugače: njih vroča žeija je bila t,u, da bi se naredila močua zveza zoper Rusijo, da bi se najprej Rusija zdrobila, potem pa vničil nje upliv na iztoku, ter £rl»i, IIol»»ri, ltumunri m Albanci razdelili med zapadoe obla ti. Da so res na tihem take želje gojili, se kuže še le zdaj, ker toliko obžalujejo, da Be naš cesar prijateljsko snido z ruskim cesarjem, ne pa z laškim kraliem, kakor so pričakovali. Vsled sprijaznenja Avstrije, Nemčije in Rusije prišla jo Italija v jako siten položaj. Ona je čisto osamljena: Francozom se je zamerila, severne velesile Avstrija, Nemčija in Rusiju pa zanjo ne ntarajo. Italija ni drugo osode zaslužila; kajti država, ki jc sama iz ropa nastala, pa še zdaj vsem roparjem, brezvercem, prekucuhom in rovarjem zavetje in potuho daje, ob enem pa kaže sramotno slabost tako ua zunaj, kakor ua znotraj, taka država ui vredna, da bi enakopravna sedela v svetu starih krepkih in poštenih velesil. Izvirni dopisi. I v. lijuhljitiic, 4. vinotoka. Muogo so piše o uaštim političnem Btanji, in vsi uzroki se navajajo za naše uevspehe in Pn cej zdrčo po njej doli ženske tako smelo in ročuo, kakor je velela preteča jim grozna nevarnost. Toliko da so bile v čoln stopile, že He čujejo stopaji odjioslaucev na goli skali. Ze so jo obkolili glasno hrumeči, kar se pred njih očmi doli spusti mladi mož, da se čudom čudijo. Bliskohitri briči prefiekajo vrv, ki ga je nad črnovodeuim prepadom vzdržavala. Pade va-nj, se pogrezne, a pride kmali ua površje. Morjaki hite, da ga iz vode izvlečejo vsega spehanega in do smrti utrujenega. Mahoma se odmakne čoln; va-nj mečejo pšice in kletju Ileraldianovi iskači; barka pa razpenši vsa jadra krepko odplava. Prvi trenotek je le vesel, poavečeu svidenju. Glasno so hvalili vsi božjo previdnost, ki je ua valoviti morski globočiui v trhljivi burki tiate zedinila, ktere je nevihta razkropila. Tu je bila Motela, Principija, Marcela z več drugimi in v njenem naročju Flavija, Emilija, Pavlina, ki je bila že polu kristjanka. Vso so bile globoko ginjene o tako očitnem varstvu Božjem. Po prvem srčnem radovanju gledati je bilo, da vso skrbljivost obrnejo na junaškega Pretekstata. Flavija ga je bila Bpozuala o prvem pogledu; to skrivnosti ni preiskavula brez strahu, kako du gu ji je naneslu tako blizo v teh resnih okolnostih. Ta skrivnost bila je pa prav naravna. Ker jo Flavijo zadostno ljubil, da ji jo svojo ljubezeu žrtoval, bo jo čutil po tej žrtvi močnega dovolj, da jo brani in varuje bratinski. Od kapitana ujeue ladje, ki jc bila v Ostijo nazaj prišla, jo zvedel, da so jadrale blage gospe v Sicilijo in hitro so je odločil, du gre /■a njimi. Metela je sebi iu svojim tovarišicam oskrbela ladjo, da jih ponoBe v Afriko, samo da med potjo v Palcrmu ustavijo. Ker jih je mladi Rimljan tako neizrečeno prosil, ho ga rado uzele va-njo, kajti njegovo obnašanje do Flavijo bilo jo tako plemenito, pa tudi krist-janskim mislim bo je tako pristopnega skazal. Po velikih dokazih, kteri so jim pričali njegovo udanost iu žrtovalnoBt, je lahko misliti, s koliko občudovaluostjo du so gu sprejemale. Taka čutila skazovale so mu o vsaki priliki. Ou je bil pa videti občutljiv za blago strežo ene, namreč Flavijo. Dasi jo Flavijo ta prijaznost begala, mu vendar skrbljivosti ni odtegnila. Iu ravno ta jo bila Pretekstatu vir zdruvju iu rešitve. Doseduj ju ludja hitro judrala od sicil-skega obrežja, a kmalo jo začelo njeno jadranje ponehavati. Brczvctrnost jo bila tolika, da so bila komaj jadra uapeta. Veslavci so bili vsi zdelani iu k tej zdelauosti se je pridružilo pomanjkanje hrane. Dospevši pa do egatskih otokov in od tu do Utike ni bilo ne moči ne hrane. Po nekobko dnevih pokoju odpeljejo se potniki iz Utike v Tagažte. Pavlina in Metela hotelo Bta obiskati oudotuoga škofa AKkija. Pa imelo sta še, drugo nameue. Zeleče popoluo spreobrnjenje Protekstatovo, mislile sta, da je dobro iu pravo, čo se spozna z največjo lučjo zahoda, z Avrelijem, škofom hipo-regijskim. V Tabraki podali so se še enkrat na morje in po kratki vožnji utopili ho na suho v I Ii -[Kinu. Pretekstat je sicer dovolil, da jo spremlja pri dvojnem obisku, toda b koliko notranjo bolestjo I Res so jo razdvojilo pobožno potništvo že v Utiki. Emilija in Flavija sta hitele, da prideta v sveto deželo. Prva ni hotela daljo bvo-)im prijatlicam biti v nadlego in zatorej jo na vso moč želela priti v Kartago, kamor so bili nje oskrbuiki nakazani, da ji pošljejo novih pomočkov. Pogovorila se jo bila b tistimi svoje družine, ktere je za sabo pustila, da ji s tistim čolnom, b kterim se bodo sama do- naš žalostni položaj, zdaj se dolži vlada, zdaj ustavoverna, nemškutarska stranka, da nas ovira pri našem razvoju; pa glavna ovira se le redko imenuje, in ta ovira smo mi sami. Mi veliko premalo sami sebe čutimo, mi smo iz premehkega lesa, zato delajo z nami, kakor hočejo. Naj bi poskusil Vestenek med Nemci ali Madjari kaj tacega počenjati, kakor je pri nas, ko je vodil volilno gibanje, ali ko je si cer si igral z našim narodom, kakor mačka z mišjo I Na Dunaji in v dolenji Avstriji je primeroma več Cehov, nego je Nemcev v Ljub-Ijaui ali na Kranjskem. Pa naj bi Cehi poskusili tam osvojiti si mestni zbor dunajski ali pa deželni zbor dolenje avstrijskil Ko bi čehi tam enega samega Bvojega zastopuika spravili v mestni ali deželni zbor, vzdignila bi se zoper njega vsu dežela, to bi bil „halol" kakoršnjega še Bvet ni videl. Celovec stoji vendar na slovenski zemlji, pa kakošno vpitje so zagnali celovški Nemci, ko sta bila Slovenca Einspieler in ltossbacher voljena v mestni zbor! Nasprotno pa moramo reči: kako malo eneržije mora biti v narodu, ki ima tako ogromno večino na Kranjskem ali pa v Ljub ijani, pa si pusti maloštevilne tujce tako čez glavo zrasti, da mu ti ukazujejo tako v mestnem zboru ljubljanskem, kakor v deželnem zboru Kranjskem. Prej ko druge dolžimo, da ao krivi naše nesreče, pometajmo najpred pred svojim pragom. Z lastno ponižnostjo in dvorljivostjo Bi Slovenci svoj grob kopljejo. Po pravici grajate naše poslance, da so ponižuo svoj tilnik Uklonili pod jarem nemškutarske večine deželnega zbora. Pa poslanci delajo le po izgledu celega naroda, če so v kaki vasi kak Nemec naseli, poskušajo brž vsi drugi, približati se njemu iu po njegovih željah se ravnati, namesto, da bi se on po nas ravnal. Če vidi tujec toliko služnosti, mora ga obiti skušnjava, da jame ukazovati in ljudstvo zaničevati, namesto da bi se sam deželnega jezika navadil in se po naših šegah ravnal, če je deset Slovencev skujiaj, pa pride en sam Ne mec med nje, začeli bodo takoj vsi iz dvorlji-vosti nemški govoriti. Pa motijo se, ako mi- slijo, da jim bo tujec za to hvaležen, nasprotno bo tujec ošubou postal, videti toliko služnoBt, ob enem pa bo sprevidel, da se mu ni treba deželue.a jezika učiti, ker se domačini sami potrudijo, da se njegovega ubučč; tako se nemškutariji po Slovencih samih pota gladijo. Mi smo tako neumni, da priznavamo nemščino kot drugi deželni jezik, zato so ona šopiri mogočno po vsih šolah in uradoijah, slovenščina pa, domača hčerka, ne sme v salon, potisnjena je v kuhinjo in hlev, ker nam tujci našo dvorljivost s tem plačujejo, ila deželnemu jeziku odrekajo in predrzno jemljejo vse pravice. Basen o ježu in o lesici se nad nami bridko uresničuje. Dokler vse to mirno gledamo, dokler bo ue začnemo čutiti kot edine gospodarje na tej našej domovini, tako dolgo bomo hlapci ostali. Domače novice. V Ljubljani, 6. oktobra. (Cesarjev