Ob hudem potresu v Skopju Skopje porušeno V petek, 26. julija ob 5. uri in 15 minut je prizadejal glavno *nesto Makedonije katastrofalen potres. Mnogo ljudi je v teh jutranjih urah še spalo, tako da so mnogi med njimi našli smrt med ruševinami. Človeških žrtev je že do sedaj preko osemsto, medtem ko je preko 2500 ranjenih. Več kot 80% Skopja je v ruševinah. Od važnejših objektov so popolnoma uničeni: železniška Postaja, poštno poslopje pošte 2 in del pošte 1, dom kulture »Kočo Racin«, srednje tehniška šola, osemletka Njegoš, dom JLA, hotel Makedonija, hotel Skopje, stavba republiškega sekretariata za finance, zgradba NB, zgradba Investicijske banke in Jugobanke, v ruševinah so še IV. gimnazija, višja pedagoška šola, zgradba filozofske fakultete, zrušila se je tudi največja hala skopskega sejmišča, zgodovinski in astronomski muzej na Kalah, osemletka Lvctan Dimov, Dane Grujev, Narodno gledališče, Mladinsko gledališče itd. Zelo so poškodovane tudi druge stavbe, katerih stanje ie zelo žalostno. Zelo težka je situacija pri razmetavanju ruševin, ker je do pred kratkim manjkalo mehanizacije, kot so buldožerji, bagerji, žerjavi in podobni stroji. Ljudi je dovolj, ki so z golimi rokami pripravljeni reševati, ka se rešiti da. Njihovo delo je težko in nevarno, ker 1'cže po ruševinah o-gromni betonski bloki, ki jih ni moč odstraniti brez primernih priprav. Ljudje iz bližnjih mest so prišli že v jutranjih urah in začeli z reševanjem. Prišlo je tudi mnogo ekip iz drugih mest naše države, iz Beograda, Sarajeva, Ljubljane, Zagreba. V Skopje so takoj po nesreči prispele tudi mnoge zdravniške ekipe in to ne samo iz naše države, temveč tudi iz drugih. Kljub temu, da je vladalo takoj po potresu skoraj kaotično stanje, so meščani sami začeli z (Nadaljevanje na 2. strani) QLASBLo SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Vlil. - St 32 KOČEVJE, 2. AVGUSTA 1963 Cena 20 din Pomoč Kočevja porušenemu Skopju Kočevski občinski štab za pomoč ponesrečenim v Skopju, ki J? bil ustanovljen takoj, ko se je zvedelo o veliki katastrofi, je ,a*°j začel zbirati pomoč za prizadete ob potresu. Uvedel je ta-"°j dežurno službo (pisarna SZDL, telefon 206), sklical sestanek s Predstavniki delovnih organizacij, na katerem so razpravljali o P°nioči delovnih organizacij prizadetim ob potresu in sestanek, na /derem so se dogovorili o sprejemu mladine ter otrok in o osta-111 oblikah zbiranja in nudenja pomoči prizadetim ob potresu. štabu za pomoč ponesrečenim je že takoj, ko je bil ustanovljen, prišel upokojenec in invalid iz prve svetovne vojne Jože Marin-celj iz Kočevja, Trg 3. oktobra 27 in prispeval za ponesrečence 5000 dinarjev in nekaj perila. (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarištvo, volja in bratstvo morajo zmagati Globoko nas je pretresla vest o razdejanjih, potresa v Skopju. Prišla je tako nenadoma, da ji v začetku nismo verjeli. Skopje, glavno mesto Makedonije, mesto ob Vardarju je postalo jugoslovanski Agadir. Porušene impozantne stavbe, hotel Makedonija, dom JLA, hotel Skopje, železniška postaja, dom kulture, srednje tehnična šola, osemletka Njegoš in še in še ... Skopje je postalo ena sama ruševina. Ljudje so med ruševinami, med ometom, med ulicami preprečeni z njimi pozabili nase in se zagrizli v ruševine in hoteli z neuklonljivo voljo rešiti življenja, ki so jih razvaline zagrnile vase. Narava je premagala človeka, toda ne za dolgo! Z neuklonljivo voljo, tovarištvom in požrtvovalnostjo se je zopet dvignil človek, mogočen in neuklonljiv. Spoprijel se je z ruševinami, z neomajnim ponosom, da gre tu za njegove tovariše, za človeška življenja. Ukrepal je hitro in učinkovito, zagrizel se je v kamenje in hotel rešiti najdražje — človeška življenja. Mnogokje je bilo prepozno, toda to ga ni omjalo, s solzami v očeh je nadaljeval z delom in hotel naravi iztrgati njen kruti davek. Toda v tem boju ni bil sam. Vsi smo bili z njim, vsi smo čustvovali z bratskim makedonskim ljudstvom. Poskušali smo jim pomagati in jim še pomagamo. Obljubljamo pa, da bomo toliko časa vihteli krampe in lopate, da bo iz ruševin zraslo novo mesto, novo Skopje, še lepše kot je bilo, kajti tovarištvo in bratstvo mora zmagovati in bo večno zmagovalo. pr:.... ,bsegu katastrofe, ki jo je KočJv Skopju potres, smo v na (j, Ju zvedeli nekoliko več šele 2(i. inv •potresa, se pravi v petek, Vesti lJa’ °k°li 12.'ure. Ljudi so PrVe ° nesreči zelo pretresle. Ze 'P°l ure, ko se je začela ak- Prijave za spreiem skopskih otrok inf,v’ 29- in 30. julija je pri-atrok r Slovenii‘ okrog 700 Za,. lz Porušenega Skopja. oitnišUiK nastanjeni v potih p . domovih in intema-»risnr.nCiLkovati ic. da bodo otr0,. v S1°venijo še novi so skupno okrog 6000, ki di h_n. 1 brcz stl"che ali pa tu-Ti „ staršev in sorodnikov. Ostal: lilltcdonski otroci bodo v si,..23, stalno ali pa začasno *bira S1' Prav zaradi tega lie v mi ,.nska zveza prijatc-259) nri •dlne Kočevje (telefon Dravi i,m-lVo občanov, ki so pribo Sl) 'za stalno ali začas- ^4: Lopi1*otrokc iz Občinska zveza Prijateljev mladinč Kočevje cija za zbiranje krvodajalcev, se je prijavilo samo iz dveh podjetij nad 100 ljudi. Občani so sami ustavljali na cesti predstavnike RK in ponujali svojo pomoč. V 600 - 27 - 615 - 00 Številka računa pri Narodni banki v Kočevju, kamor naj vse delovne in druge organizacije odvedejo finančna sredstva za pomoč ponesrečencem, je 600-27-615-99, sklad za pomoč ponesrečencem v Makedoniji. Zahvala in priporočilo Občinski štab za zbiranje pomoči za porušeno Skopje se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, ostalim kolektivom in posameznikom, ki so prispevali v kakršni koli obliki pomoč za porušeno Skopje in se priporoča, da bi še v naprej z razumevanjem podprli to človekoljubno akcijo. KOČEVJE PRED PROSLAVO. Zelenice urejajo M5g .:]** v- " > Pomoč Kočevja porušenemu Skopju (Nadaljevanje s 1. strani) Tako so občani sami dali pobudo za zbiranje pomoči tudi pri prebivalcih, ki niso zaposleni (osinovnai organizacija RK Mo-želj je že pred dnevi poslala občinskemu odboru RK nad 20.000 din za ponesrečence). Zato je mestni odbor Sklenil na pobudo občinskega štaba uvesti od 2. do 11. avgusta od 8. do 11. ure in od 15. do 18. ure denžurno službo v klubu SZDL, kjer bodo lahko oddajali prispevke za pomoč ponesrečenim v Skopju vsi občani, ki žele prispevati za ponesrečene. To dežurstvo bo uvedeno predvsem na željo tistih, ki niso nikjer zaposleni pa bi radi prispevali za prizadete ob potresu. DOSLEJ 1000 DIN NA OBČANA Delovne organizacije kočevske komune so doslej prispevale za prizadete ob potresu iz osebnih dohodkov in skladov preko 11 milijonov 200.000 dinarjev in v materialu nekaj manj kot 6 milijonov dinarjev, se pravi skupaj okoli 17 miljonov dinarjev. V občini je okoli 17.000 prebivalcev, kar pomeni, da odpade na prebivalca povprečno 1000 din. Razen tega se je prijavilo tudi 778 krvodajalcev. Akcija še traja. Doslej so prispevali: KGP dva milijona din, lesa za milijon din in 142 krvodajalcev, Zidar 2 milijona din in 76 krvodajalcev, Kemična tovarna za milijon 650.000 melapan plošč in 25 krvodajalcev, Snežnik Kočevska Reka milijon din in za milijon din lesa, ITAS 420.000 din, stabilni silos, vreden milijon 108.000 din in 54 krvodajalcev, Rudnik milijon din, reševalno ekipo in 72 krvodajalcev, AVTO 800.000 dinarjev 26 krvodajalcev, Tekstilana 290 tisoč dinarjev, za 409.000 volnenega blaga in 93 krvodajalcev, INKOP 200.000 din, kovinskih izdelkov za 500.000 din in 63 krvodajalcev, INLES obrat Kočevje 616.000 din, elemente za montažne hiše in 74 krvodajalcev, Elektro 400.000 din in 15 krvodajalcev, Trgopromet 346.450 din in 18 krvodajalcev, podružnica zavoda za socialno zavarovanje Kočevje 290.000 din, Oprema 60.000 din in za 110.000 din posteljnih žimnic. Kmetijska zadruga 165.000 din in 5 krvodajlcev,. Zdravstveni dom 150.000 din, Obratna ambulanta Rudnik-Kočevje 108.000 din, ČZP Kočevski tisk 100.000 dinarjev in 1 krvodajalec, železniška postaja Kočevje 100.000 din, zavod za zaposl. invalidov Kočev- je 90.000 din, obratna ambulanta KGP Kočevje 88.305 din, Komunala 85.000 din in 13 krvodajalcev, Narodna banka 75.000 din, Osnovna šola Mirko Bračič 69.221 din, Osnovna šola Jože Šeško 60 tisoč din, Vodna skupnost Kočevje-Ribnica 60.000 din in 3 krvodajalca, Pošta Kočevje 56.000 din in 3 krvodajalce, Hotel Pugled 50.000 din in 22 krvodajalcev, Lekarna Kočevje 41.340 din, Stano- vanjska skupnost Kočevje 60.000 din in 5 krvodajalcev, Delavska univerza Kočevje 34.000 din, Pekarna 25.000 din, Stanov, skupnost Rudnik 25.000 din in 7 krvodajalcev, Ljudska restavracija Kočevje 20.000 din, Dom Dušana Remiha 20.000 din, Komunalna banka 18.000 din, Gimnazija 15.000 din, Odpad Kočevje 14.000 din in 5 krvodajalcev, Ljudska knjižnica Kočevje ¥.700 din, Vrtnarija Kočevje 6.900 din, Računovodski biro Kočevje 6.650 din, Glasben šola Kočevje 4000 din, Fotolik Kočevje 3.400 din, Kovinar Kočevje 250.000 din in 25 krvodajalcev. Cestno podjetje, delovišče Koče -je 72.000 din in ObLO Kočevje 210.000 din. Akcija za zbiranje pomoči še traja. Občinski štab za pomoč ponesrečenim obvešča vse delovn organizacije, ki so sklenile P1 spevati tudi razni material, n J ga imajo pripravljenega v sk diščih in počakajo na nadalj J navodila. Skopje porušeno (Nadaljevanje s 1. strani) reševanjem. Skopska podjetja so jim nudila vso pomoč, vsa svoja razpoložljiva prevozna sredstva, da so lahko takoj začeli z načrtnim reševanjem ponesrečencev. Zlasti je pomagala pri reševanju JLA, ki je prva prihitela na pomoč ponesrečencem. BRATSKA KRI ZA BRATSKE MAKEDONCE Takoj po vesti o potresu v Makedoniji so se po vseh večjih mestih in krajih naše domovine začeli zbirati ljudje, ki so hoteli darovati kri za ponesrečence. Prav tako pa so bili po vseh občinah , ustanovljeni odbori za materialno pomoč ponesrečencem. Mnogi kolektivi so odstopili svoj enodnevni zaslužek, svoje izdelke, poslali so takoj hrano in obleko v Makedonijo, sanitetni material in drugo. Ves jugoslovanski narod je še enkrat dokazal, kako veliko je Pripravljeni na sprejem 30 skopskih otrok Kočevski občinski štab za pomoč ponesrečenim v Skopju je na sestanku, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki RK, šol, internata, zdravstvenga doma in drugi.sklcnil, da sprejmemo v Kočevje 30 šoloobveznih otrok iz porušenega Skopja in da jim bomo dva meseca, če bo potrebno pa tudi dlje, nudili vso oskrbo. Predlagali so, naj bi bili ti otroci, ki obiskujejo različnen razrede osemletke ali celo gimnazijo. Nastanjeni bodo v internatu. Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje pa že zbira prijave družin, ki bi želele začasno ali za stalno sprejeti v oskrbo še na-daljno predšolske in šolske otroke iz Makedonije. bratstvo med narodi v naši domovini. TOVARIŠ TITO JE OBISKAL SKOPJE V soboto, 27. julija je obiskal Skopje tudi tov. Tito, podpredsednik republike Aleksander Rankovič, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj in drugi visoki predstavniki. Sekretar CK ZK Makedonije Krste Crven-kovski je obvestil maršala Tita o posledicah potresa in omenil nekatere objekte, ki so do tal porušeni. Potem je kolona avtomobilov krenila na glavni mestni trg, -kjer je predsednik republike izstopil in si ogledal razrušeni dom JLA. Nato je predsednik Tito odšel še po nekaterih ulicah in se zanimal, kako napredujejo dela pri reševanju. Pri tem je poudaril, da je treba najprej misliti na žive in jih reševati, drugače pa je treba ruševine odstraniti, da ne pride do epidemij. Tovariš Tito je po obhodu raz rušenega Skopja med drugim jal, da je vtis o nesreči hujši k so si ga predstavljali. Poudai je, da bomo gmotno škodo skupno z vsemi narodi Jugoslavs skušali nadomestiti, človeških z tev pa se ne da nadomestiti. D jal je tudi, da so prišli že do ključkov o tem, kateri ukrepi • najbolj nujni, da bi ublažili trpljenje prebivalcev tega mesta. " prihodnosti bomo storili vse, se bo ljudstvo tega kraja in teti _ mesta znova počutilo srečno naši socialistični skupnosti," J dejal tov. Tito. »Rad bi pa izrazil glob >ko P1 pričanje," je dejal ob koncu t • Tito, »da bo ljudstvo Makedon J-prebolelo to hudo nesrečo in naj bo prepričano, da stojijo njem vsi državljani! naše soci listične Jugoslavije. Družinam, so izgubile svoje najbližje, w .. (Nadaljevanje na 3. stra TUDI V TRAVI so slovesno proslavili 22. julij. Ob tej priložnost1 so podelili odlikovanja zaslužnim članom NOB. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU Moskovski sporazum parafiran. V Moskvi so 25. julija parafirali v vili Spiridonovka voditelji delegacij Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije' Gromi ko, Harri-man in Hailsham sporazum o jedrskih poskusih v ozračju, vesolju in pod vodo. Ameriški zunanji minister Dean Rusk bo v soboto, 3. avgusta, odpotoval iz Wa-shingtona v Moskvo, da bi podpisal sporazum o prepovedi atomskih poskusov. Pričakujejo, da bo Rusk, ki bo vodil desetčlansko ameriško delegacije, prinesel sovjetskemu premiero osebno poslanico Hruščova, ki jo je izročil Harriman ameriškemu predsedniku. Kot se je zvedelo iz Londona, bo sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov podpisan Že v začetku prihodnjega tedna v Moskvi. Pričakujejo, da bo zategadelj odpotoval konec tedna v Moskvo britanski zunanji minister lord Home. Tuja in francoska javnost je živahno reagirala na govor, ki ga je imel 30. julija francoski premier de Gaulle, V njem je zavrnil moskovski sporazum o opustitvi jedrskih poskusov. ZDA in Velika Britanija v svojih reagiranjih odločno nagla-šajo, da takšno francosko stališče ne bo vplivalo na ratifikacijo moskovskega sporazuma in da ne bo zmanjšalo njegovega pomena. Prednost proizvodnji za potrebe Skopja. Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije je pozvalo vse svoje organizacije in posamezne člane, naj se organizirano in hitro vključijo v akcijo za odstranjevanje posledic po- tresa v Skopju. Ker so inženirji in tehniki strokvni organizatorji, projektanti, konstruktorji in izvajalci — je rečeno v pozivu — so predvsem poklicani dati kvalificirano pomoč pri organizaciji in opravljanju obsežnih del v Skopju. Nova etapa pogajanj o razorožitvi. 29. julija so v Ženevo prispeli voditelji delegacij treh atomskih držav, ki bodo v torek nadaljevale razgovore o razorožitvi v odboru osemnajsterice za razorožitev. Vsi trije voditelji delegacij — britanski državni minister Thomas, ameriški veleposlanik S telle in sovjetski veleposlanik Carapkin — so skrbno pazili, da ne bi ničesar vnaprej povedali o načinu, kako bodo potekala nadaljnja ženevska pogajanja. Kairo. Poučeni krogi PraV1J Geje sedaj v pripravi program i0, javnosti predlaganega reY„iprpal bi aajerr* nacionalne napredne s^e._ jraka- narnega gibanja, ki Alžirije, ZAR, Sirije in Organizacije, kot so Unija .finalnih sil v Maroku, FLN v ur)j- riji in Arabska socialistična ^ ja v Egiptu, bi bile sestav n jn novega gibanja, ki bi v p ^elo Iraku na posamični osnovi j o vse napredne sile, ki sP.r5Jnap°' njegov program. Po Prv , ne or' vedih bi program prcdlati« 0a ganizacije temeljil predv.' .^a un ioni zrnu, na načelih sdc^ ^0ja-in na priznanju razredneg ^^oi" S tem hočejo preprrcčtti. ^ ga naglašajo poučeni krogi, <.ernehtl vtihotapili reakcionarni el v novo organizacijo. Andrej Tomšič: Uporna kri Za-prii so jo zopet v »podmornico«. Agent jo je pahnil, ko je ?prl vrata celice, da je omahnila na slamo v kotu. Udarila je z 1 v° °? steno in se nezavestna zgrudila na ležišče, j j^večer so jo odpeljali na zaslišanje na policijo. Zasliševal jo cin a^in osebno- Borut Kobi jo je potisnil na stol nasproti Ha-uvi rla se j® in ugotovila, da sedi v sobi tudi Gorjanc. To pot DU zvezan in živčno je vlekel cigareto, in !*! ° vam j® Pomagal pri begu iz bolnice?« je vprašal Hacin n udobno prekrižal noge. Naravnal je luč, da ji je svetila naravnost v obraz. »Nihče. Sama sem odšla,« je odgovorila. »Kje ste se skrivali, preden ste prišli v bolnico?« »Povsod. Po kanalih, po Rožniku, na ulicah, povsod.« “Kdo vam je dajal hrano, kje ste jedli?« »klalo tu, malo tam, kjer sem pač kaj dobila.« nri Rac’n j° Je ostro pogledal in se zasmejal. Njegov krohot je meval po sobi in se odbijal od sten. k» rl' mislite, da vam verjamemo? Na cesti ne leži hrana, v zr®abb pa je voda in se ne da spati,« je zarohnel nad njo in se z8rcziia’0VO kce dobilo popolnoma drug izraz, da se je Sonja »Nehajte lagati in pričnimo resno. Takih laži ne morem napila*? v zapisnik. če ne...! Mi znamo pripraviti ljudi, da govorijo, “ko mi verjamete.« ^govo^d^a se mresnic°, drugega nimam kaj povedati,« je sn '>Ro' ?a malo zamenjajmo, morda se vam bo ta čas osvežil ^m.« je dejal Hacin in pomignil Hobiju. ter Kobi je zgrabil Gorjanca za roko in ga prisilil, da je vstal Ka potisnil na stol ob Sonji. poznata?« je vprašal Hacin Gorjanca. Ud jaiPmj. je zanikal, potem pa ga je Borut Kobi začel tepsti, obm ,al Ea -i® z obema rokama in kmalu se mu je pocedila kri po Pov riU' Priznal le, da jo pozna in povedal njen priimek in ime. Pril , je’ da sta bila skupaj v brigadi in kako je bila ranjena, kdn iT Je’ da j6 bil v partizanih, povedal, kdo je bil komandant, Drltn °misar' kje je bila brigada. Ko je prenehal, so mu dali med Ltr® svi.nčnike in jih na obeh straneh stiskali. Takoj je ubogljivo hovarjai na vprašanja dalje. kater -al° j® dobri dve uri, da je povedal vse o sebi in drugih, za snele '6 vedel' Zapisnika niso pisali. »To bomo opravili že ka-ja dejal Hacin, ko je hotel Borut Kobi poklicati zapisnikar- Klen»?.r,anc je obsedel na stolu kot prazna vreča. Ni si upal po-dtl Sonje. Gorjančevo zasliševanje ie Sonja gledala popolnoma ravno-gjed b' kot da se je ne tiče. Obžalujoče in obenem preteče ga je ker • • ko je začel izdajati. Njen pogled je izdajal, da obžaluje, vZ(jJe Gorjanc njen domačin in da ga pomiluje, ker ni mogel in Za?i nekaj udarcev. Spomnila se je, koliko jih je vzdržala ona a hip se je zgrozila. in kk?. sta opravila z oGrjancem, je prišla na vrsto Sonja. Hacin Pa =,° . s*-a krepko potegnila iz steklenice nekakšno pijačo, potem se le začelo. Kacinu ste se kaj naučili iz tega, kar ste videli?« je vprašal n- ko je zopet sedel nasproti njej. ,oen;fmam kaj povedati. Povedala sem resnico,« je zatrdila od- hiirnn rav- notem pa začnimo!« je besno zavpil Hacin, Kobi pa je in j;,? vzel iz mize dve dolgi palici, debeli komaj dva centimetra ie ztiRinamestil Sonii med prste. Ko ie stisnil palici skupaj, se ji sila'j, ?" da h Pokajo kosti. Zakričala 1e od bolečine ter posku-Zakri*V, prst® izmed palic. Kobi je stisnil še močneje. Zonet je »N a *n scdz® 80 ii začele same od sebe polzeti po licih. ?|e vem, nič ne vem!« je ponavljala. hiučLrizna1.- Sonia,« se je oglasil Gorjanc, ki je gledal, kako jo °- »Priznaj in izpustili te bodo!« n,,. ° j® Kobi popustil palici, je besno pogledala Gorjanca in zabrusila v obraz: , Se ip7v,k.a' m tebe ne izpustijo, ko si jim izdal vse?« Nasmehnila he hi npznosni bolečini v prstih in nadaljevala: »Reva si in hrejpi sr?e' biti nikoli partizan. Tudi za izdaistvo boš po svobodi Korip P1(ačil°! Skrij se v mišjo luknjo, našli te bodo in takrat hi z^adal’nie besede ji ie presekal udarec v lice. Kobi io ie uda-hibf, ?i,Q' da le omahnila s stola. Hacin oa je besno vstal izza io brc!?, kel 1e samokres in ji ga nastavil na sence, obenem pa i,n 1 7‘ okovanim čevljem v telo. Z kot ’Lrr?k1®ta komunistična prašiča, če ne boš tiho, te bom počil f^arlevega psa!« ’"•av'x Sn' dobro vem. da vam ni nič ubiti človeka. Ce govorim ni stavila ° n” "ovorim me zopet tepete«, mu je odgovorila ter se po-"•> na noge. z eumijevko io ie zanekel kot. živ ogenj. Teosti m hq °bra ninrx-v Iia oreisnun ....... v * i ' ’h ,,Rt prišel le kdaj na kdaj vzdih aM krik. je sehqi besne ♦leh .rirala ie še potem, ko sta io ne^b oretenati T,e»qla m 7 . ln se zviiala v groznih bolečinah. Udarec z gumiievkn čez J za seboj pustil klobasasto sled. Kobi. Udarialn ‘sta kjer ie nadlo in -'dejo sc ii ic. 1» Ce ie na nreišniih zasliSanVh trm»«to molčala in Skopje porušeno (Nadaljevanje z 2. strani) žam najgloblje sožalje v lastnem imenu, v imenu vseh nas, ki smo bili tukaj, im tudi v imenu vsega ljudstva Jugoslavije.« POMOČ PONESREČENEMU SKOPJU PRIHAJA IZ VSEH DRŽAV Z vseh strani sveta prihajajo poročila o pomoči tujih držav žrtvam potresa v Skopju. Nacionalne organizacije Rdečega križa in druge dobrodelne organizacije nenehno zbirajo zdravila, živila in druge potrebščine in jih pošiljajo z letali in vlaki proti Makedoniji. Iz Sofije so poslali v Beograd posebno letalo s sanitetnim materialom. Formirali so ekipo petdesetih najboljših kirurgov in pripravili 15 tovornjakov sanitetnega materiala, ki jih bodo takoj, ko bo treba, poslali v Skopje. V Surčinu je pristalo letalo češkoslovaškega RK s pomočjo v vrednosti 300.000 čeških kron. Iz Francije so prispela tri letala s kompletno poljsko bolnišnico, petnajstimi zdravniki, posebno ekipo za odkopavanje žrtev, precejšnjo količino krvne plazme ter sanitetnim materialom. Iz Indije bodo s posebnim letalom poslali v Skopje zdravila, kavo in čaj, iz Italije je prispelo letalo s štirimi tonami sanitetnega materiala, poslali pa bodo še eno letalo. Prav tako je prispela pomoč tudi iz obeh Nemčij, iz Nizozemske, Norveške, Švedske. Sovjetski Rdeči križ in Rdeči polmesec bosta v najkrajšem času poslala v Skopje zdravil in živil v vrednosti 50.000 rubljev. Prav tako se je na sur-činsko letališče spustilo tudi 27 letal ZDA, ki so med drugim pripeljala kompletno bolnišnico na kolesih z 209-člansko zdravstveno ekipo. Jugoslovanski izseljenci v ZDA so začeli obširno akcijo zbiranja pomoči. Velik odziv v ribniški občini Tudi v Ribnici je žalostno odjeknila vest o porušenem Skopju. Takoj v petek ob deseti uri je bil pri občinski skupščini formiran štab za pomoč prizadetim, na katerega so prihajale množice ponudb za odvzem krvi. Prav tako pa so se takoj začele nabiralne akcije med prebivalci in delovnimi kolektivi, ki so takoj sklepali, koliko bodo odstopili iz svojih skladov bratskim Makedoncem. Prebivalci Sodražice in bližnje okolice so v enem samem dnevu zbrali preko 100.000 din. Svoj enodnevni zaslužek pa so prispevala naslednja podjetja: kolektiv Jelke, soc. zavarovanje, zdravstveni dom Ribnica, kolektiv žičnih pletenin Sodražica, Suha roba Sodražica, opekarna Ribnica, Gradbenik Ribnica, komunala, stanovanjska skupnost, Torbica Sodražica in Smreka. Kolektiv Jelke je poleg enodnevnega zaslužka dal še 100.000 din, prav tako je dalo enodnevni zaslužek in 380.000 din kovinsko podjetje Ribnica, kmetijska zadruga Ribnica pa je dala en vagon gradbenega lesa v vrednosti 300.000 din. Gostinsko podjetje Ribnica je za ponesrečence v Skopju prispevalo svoj enodnevni zaslužek in 50.000 din. Vasi Dolenji lazi in Breg pa so skupaj prispevali 80.000 din. Akcija za pomoč prizadetim Skopljanom v ribniški občini še poteka in bo pokazala še boljše rezultate, ko bodo zasedali še ostali upravni organi delovnih organizacij. Dobrepolje ob potresu v Skopju Tudi v dobrepoljsko dolino je v zgodnjih dopoldanskih urah pričela prihajati vest o strahotnem potresu v bratski republiki Makedoniji. Te vesti so bile iz ure v uro strahotnejše. Ljudje so se zbirali pri radijskih sprejemnikih in poslušali prva poročila o grozotah potresa in njegovih žrtvah. V delovnih kolektivih Apnenice, Stolarne in obrata Iskre je ob prihodu te strašne novice za hip zastalo delo, takoj nato pa so se delovni kolektivi že dogovarjali, kako bi najhitreje in najbolj uspešno pomagali ljudem v porušenem mestu. V vseh delovnih kolektivih so se člani kolektiva prijavili za prostovoljni odvzem krvi. Poleg tega bodo podjetja in kmetijska zadruga v dobrepoljski dolini nudila tudi materialno pomoč porušenemu Skopju. Lahko trdimo, da je ta grozovita, elementarna nesreča globoko presunila zavest vseh Do-brepoljcev, kar se je še posebno poznalo v nedeljo, saj ni bilo tistega živahnega nedeljskega popoldneva kot smo ga navajeni, celo gostilna je bila skoraj prazna, kjerkoli pa so bili zbrani ljudje, so se pogovarjali samo o potresu in njegovih žrtvah. Kinematograf v soboto zvečer ni imel redne predstave, v nedeljo popoldan pa so bili dve predstavi. Čisti dohodek je uprava kina Dobrepolje namenila žrtvam potresa. Odziv prebivalstva je bil na obeh predstavah izredno lep, posebno še na zadnji večerni predstavi’ Da je bila to res ena najžalost-nejših nedelj, je dokaz tudi v tem, da v poznih večernih urah ni bilo slišati petja dobrepoljskih fantov, še manj pa kakšnega vriskanja kot je to že v navadi. Človek je imel občutek kot da cela dobrepoljska dolina žaluje za tistim, kar se je zgodilo v bratskem Skopju. V tem tednu je v teku nabiralna akcija denarne pomoči, katero vodi krajevni odbor SZDL Dobrepolje. MLADI STROKOVNI DELAVCI ZA SKOPJE Mladinski komite Kočevje zbira mlade strokovne delavce (električarje, vodovodne inštalaterje, zidarje itd.) za prostovoljno mladinsko delovno brigado, ki bi sodelovala pri obnovi porušenega Skopja. Nekaj mladincev se je že prijavilo, komite pa čaka še novih prijav. 0 kruhu, mleku, mesu in drugem Na prvi seji novega sveta zablagovni promet in turizem pri občinski skupščini Kočevje je tekla beseda predvsem o trgovini in gostinstvu, o preskrbi prebivalstva z mesom, o podražitvi mleka in mesa ter drugem. trgovine po vaseh bodo PRODAJALE TUDI MESO Velika večina prebivalcev kočevskih vasi pride le težko do mesa iz povsem preprostega razloga — ker v vaseh ni mesnic. Člani sveta so menili, da je najbolje, če trgovine po vaseh dobe še hladilnike in začno prodajati tudi meso. Svet je zadolžil klavnico in mesarijo (oziroma KGP) in Trgopromet, da izdelata na- črt, do kdaj bodo dobile trgovine po vaseh hladilnike, da bodo lahko prodajale tudi meso. Predvidoma naj bi dobile hladilnike najprej trgovine v vaseh Koprivnik, Osilnica, Stalcerji in Strugah. Enak načrt bosta naredila Pekarija in Trgopromet za prodajo kruha. Meso bodo vozili do teh prodajaln s posebnim avto-mobilom-hladilnikom, s katerim bi lahko, zaradi nižjih stroškov, vozili tudi kruh. DO KDAJ V GOSTIŠČIH POKVARJEN KRUH? Že na prvi seji sveta za delo in delavna razmerja je eden izmed članov sveta povedal, da pretekli ponedeljek (zdaj že predpretekli), ali morda dan po prazniku, skoraj polovica članov njegovega kolektiva, ki se hranijo v Ljudski restavraciji, ni bila sposobna za delo, ker so imeli za zajtrk — pokvarjen kruh. Na seji sveta za blagovni promet in turizem je člane sveta tudi zanimalo, zakaj ne bi mogli imeti v Kočevju v nedeljo, oziroma ponedeljek zjutraj svež kruh, kakor ga imajo skoraj v vseh malo večjih krajih naše republike. Zastopnik pekarije, ki je bil na seji sveta, je pojasnil, da v Kočevju ob nedeljah ni svežega kruha zato, ker gostinci nočejo hoditi ob nedeljah ponj, tistih nekaj kilogramov kruha za prebivalce pa se ne izplača posebej peči. Verjetno bi zastopniki gostinstva, če bi bili na seji navzoči, povedali utemeljene vzroke za tako ravnanje,' saj nam, Jugoslovanom, posebno zadnja leta utemeljenih vzrokov nikoli ne zmanjka, ali pa bi morda celo trdili, da peki nočejo peči kruha ob nedeljah. Člani sveta, ker se gostinci in peki tega ne spomnijo, so potem nakazali nekaj možnosti za boljše sodelovanje med pekarijo in gostinstvom. TURISTU NE LE TWIST IN DUNAJSKI ZREZEK Predlagali so predvsem, naj bi se oboji dogovorili, da bi gostinci odkupili pekom kruh, kadar bi morda ostal in potem skuhali za goste oziroma abonente •— kruhove cmoke, ki so menda v naših gostiščih prava redkost. Poudarili so, da bi bili prav kruhovi cmoki in divjačina lahko specialiteta kočevskega gostinstva. Ko so nadalje razpravljali o turizmu, ki ga bo kmalu občutno povečala nova cesta, so marsikaj kritično ocenili in predlagali zelo utemeljene spremembe. Med drugim so poudarili, da je vse premalo poskrbljeno za zabavo in da je vse premalo propagande zanjo. Predlagali so, naj bi turistom ne igrali le moderne glasbe in peli modernih pesmi, ampak predvsem naše domače. Inozemski turist hoče namreč spoznati posebnosti dežele, po kateri potuje. Pri nas pa ponudimo Dunajčanu dunajski, Parižanu pa pariški zrezek, za zabavo pa mu zaigramo twist ali kaj podobnega. Tak turist nas ne bo nikoli več obiskal- Zakaj le, če vse to lahko jč oziroma sliši doma. SPECIALIZACIJA ALI MONOPOLIZEM? Ko so razpravljali o trgovini, so menili, da so lokali v glavnem lepo urejeni, žal pa pol meseca, pa tudi več ,pred inventuro in po njej v trgovinah ni prave izbire, ker si trgovci nočejo ustvarjati zalog. Poudarili so tudi, da je taka specializacija trgovin, ko nekatero blago dobiš samo v eni trgovini, škodljiva, ker je potem posamezno blago (zaradi monopolizma) dražje kot v drugih mestih. MESO IN MLEKO PODRAŽIiNA Vsa povojna leta je skupnost tiščala cene kmetijskim pridelkom, posebno mleku, mesu in še nekaterim, navzdol, medtem ko je industrija prodajala svoje izdelke po stvarnih proizvodnih stroških. Zaradi tega je bilo naše kmetijstvo vedno v podrejeni vlogi in je imelo izgubo, iz katere ga je reševala v glavnem gozdarska panoga. Seveda pa mora biti vsaka panoga rentabilna, tako tudi kmetijstvo, zato > so se pred kratkim povečale cene mesu in mleku v vsej državi. Tudi naš svet za blagovni promet je pretekli teden razpravljal o predlogih KGP (klavnice in mesarije ter mlekarne) in kmetijske zadruge o višjih cenah za meso in mleko. Po zelo dolgi in burni razpravi je v glavnem ugodil predlogu (potrdil je nekoliko nižje cene, kot sta jih obe delovni organizaciji predlagali). Tako veljajo od prvega avgusta naslednje cene v mesnicah KGP in KZ: goveje meso s kostmi 590 dinarjev kg, brez kosti pa 30 odstotkov več; svinjsko meso s kostmi 670 din kg, oziroma brez kosti 25 odstotkov dražje; telečje meso s kostmi 720 din za kg, oziroma brez kosti 39 odstotkov dražje in ovčje meso 650 din kg. Nova cena za liter mleka je 65 dinarjev (prej 55 din). PRIHODNJA SEJA IN BODOČE DELO SVETA Člani sveta so razpravljali še o preureditvi tržnice, turizmu, 7-letnem planu, občinskem statutu in drugem. Zedinili so se, da bodo na prihodnji seji razpravljali o turizmu in gostinstvu, da bodo analizirali poslovanje nekaterih obrtnih gospodarskih organizacij in razpravljali o poročilu komisije za prehrano med bližnjo proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. VZROKI PODRAŽITVE MESA IN MLEKA Pri KGP v Kočevju smo se pozanimali, zakaj se je podražilo Obhod trase 25- julija so člani skupnosti cestnih podjetij SRS Ljubljana, člani sekretariata za promet SRS Ljubljana, projektivnega biroja Ljubljane, zastopniki TNZ okraja Ljubljana, zastopnik komunale Ribnica, referent gradnje ObLO Ribnica ter zastopniki vseh prizadetih vasi, ob katerih poteka trasa, obšli gradbišče nove ceste na območju občine. Obhod je sklical investitor-skupnost cestnih podjetij SRS Ljubljana. Namen obhoda je bil, da se med investitorjem in prizadetimi lastniki uredijo po njihovih zastopnikih dostopi na glavno cestišče z namenom, da se zagotovi prometna varnost. Na področju Ortneka je precej gozdnih poti, ki so bile vezane na staro cesto. Te pa se iz varnostnih ukrepov ne dajo vse priključiti na glavno cesto, zato so sc pri obhodu ugotavljale možnosti, da se več takih cest združi v skupno, zbiralno, ki naj bi se po- KGP JE ZAČELO ob Roški cesti s svojo režijsko gradbeno skupino graditi novo klavnico. Zidarska dela bodo končana že letos, prihodnje leto pa bodo klavnico tudi sodobno opremili. S to dograditvijo bodo prenehali delati v stari, neprimerni klavnici. ►SOCIALISTIČNA KONKURENCA«. V trgovini Sadje zelenja v Kočevju prodajajo breskve P 150 din kg, na tržnici pa so J> privatni »socialistični konkurc -je« prodajali (sicer res nekoh ° boljše kvalitete) kar po 200 ’ dokler ni intervenirala tržna > " špekcija. Zdaj jih prodajajo P" 160 din kg. Potrošniki bi želeli, oa če že kdo pripelje sadje ali njavo na kočevski trg, naj hi pridelke prodajal po nižji ef kot domače trgovine. meso in mleko. Dali so nam na slednji odgovor: ►►Značaj naše proizvodnje ^}eaa na obseg in strukturo živinske-fonda zahteva pretežno orientac jo na uvoz krmil iz poljedelski območij Vojvodine. Iz lastne Pr ne bo končan most v gtif*' vasi, ki mora biti gotov najstih dneh. str®*11 (Nadaljevanje na številka 32 oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 Razvoj ljudske oblasti v NOB r°6alilrai°nskega odbora OF Kočevje 13. septembra so po-°blaščenpn 0}ei£ ,dcZ?< pooblaščeni v podjetjih in ustanovah. Po-'Polizdplk™-,Za ,elcstilno tovarno je poročal, da je v tovarnah več tedelke Je P°trebno preskrbeti delavce, da bodo te pol- Po potrphnK°^nl' Vse blago ie odkupljeno za OF, ki ga bo delila zelo main n ovarna Horak je v zelo slabem stanju, surovin je izPlačujejo enarn° vPra*anie tovarn je urejeno, ker mezde redno tovarHr?6^ s? sMenili, naj se spravi v obratovanje tudi Horakova 00 začela 7imi.pnn.4nti hJrtnn - vryuuu-v. nega blan^enec nar°dne imovine je poročal o popisu zaplenje-skega J , ■m Prekrani prebivalstva. Za normalen potek gospodar-sarho potrebovali 1,000.000 lir, na razpolago je pa bonov n i i “r> zaradi česar bo potrebno dobiti razliko, ker £ e kodo sprejemali za plačilno sredstvo. tegled dn orOanizaciji prometa po železnici napreduje in je Za delov • promet kmalu vzpostavljen. Obstoja pa problem plač vsa v vr n & ln uslužbence. Vojne oblasti naj zaprosijo, da bi se plasanja železnice reševala skupno. družb eU° i6 bil° zaključno poročilo o stanju italijanskih tealijanskl0na' F'oresta in Godini, ki so obstojale v času v upremo* °kupacije v Kočevju, njihovo imovino pa so prevzeli ° tedaj organi, ki jih je določila OF. ternbra^ Kočevje 16. sep- borov Osvobodilne jronte (vasi, rJševanin° razdelili pristojnosti trgi, mesta, tovarne, uradi, pod-¥0(evje ^OOF in TOOF jetja in ustanove) ter bataljoni urska i. .pili so, naj gospo- Narodno osvobodilne vojske in hrano J0rnis.ija skupno s pre- partizanskih odredov Slovenije. °dbom mravlja svoje delo za oba , ,, razdehvVse ostale naloge pa so . 4- Področje terenskega odbora »ai da je vsak odbor reše- lzvo}1 £° pnega. odposlanca, če ZadeZSV0Ših Pristojnostih tekoče znaš? HemJ° njegovih prebival-skrb Mobilizacija, prehrana, c.ev Zua?t’ trgov, mest) 500, ali če so b ,.a enote NOV ranjenci ki ]e manjše od 50 in za vsakih na-vPra\L? Kočevju, organiziranje daljnjih 500 prebivalcev po enega ki stanJ?< vse to so bile naloge, odposlanca več. Bataljoni Narod-Vsod “• 31 h opravljala odbora Po- no osvobodilne vojske in parti-rnov t- hll° Polno dela in proble- zanskih odredov volijo vsak po ?estro *-s zdravila, nemalokrat tolažiti, P Vilno usmerjati tok zdravlje J ’ pošiljati bolne na zdravljenj > preprečevati bolezni itd. . a Ene stvari se moramo zaV®r,„. vsi: s tem ko pritiskamo na ® ‘ de zavarovanja (delavskega, k tijskega, obrtniškega), pritiska istočasno na svoje lastne z v • Čim več bomo neupravičeno koriščali, toliko več bomo iz ših lastnih čisth dohodkov b10 li nadoknaditi nazaj v obliki datnega in izrednega prispe ’ kmetijski zavarovanci pa v o ki davčne obveznosti. Letos P1, videvamo ,da bo naša komunama Skupnost zaključila poslovno 1 . z dokajšnjim primanjkljajem, smo poklicani, da težimo, da ta primanjkljaj čimbolj zimza, ie omejimo brezobzirno izkorišča j zdravstvenih skladov, da °ncrn ■ gočimo tistim, ki hočejo z raz mi svojimi neupravičenimi zam vami poseči v žep poštenega lovnega človeka. Bolnemu clt> ku pa nudimo vse, kar prer« j naša so-dobna medicina, da ° svoje zdravje. Pridnemu in P“_ žrtvovalnemu zdravstvenemu lavcu pa dajmo mesto, ^kakib^ mu pripada v naši družbi, lahko napravimo z majhnim 1 dom. Nič več se ne bomo spras vali, do kdaj bodo nekateri neusmileno izkoriščali naše s' ‘ de, sotovariša na delovnem m in imeli nepošten odnos do zdi< stvenega delavca, marveč rnon mo vsi pošteni državljani ta ljudem stopiti na prste, ker krat je treba tudi to storiti, p čeprav bo boleče. w Konstruktivna kritika nam vedno dobrodošla in nam bo nik pri našem nadaljnjem delu razvoiu naše službe. NekonsU razvoju naše službe, tivno objavljena kritina i>‘ Ji lemika pa ustvarja samo neug . no vzdušje v odnosih in P° delovno vnemo. Svet, Upravni odbor in uprava zdravstvenega doma v Ribnici z medvedko skušal na drevo, a mc jc žila in s približno meters Po kočevskih gozdovih strašijo medvedje. Včasih, se spominjajo ljudje, ni bilo teh zveri, sedaj pa si upajo celo do bližnjih naselij. Zakon o zaščiti brundačev ne dovoljuje večjega odstrela, čeprav se precej množijo in postajajo nevarni. Franc Košorog, gozdarski tehnik in lovec iz Mahovnika pri Kočevju, pripoveduje o nenavadnem srečanju z medvedko v gozdu pri Rdeči zemlji, ki bi sc lahko končalo tragično. Takole pripoveduje: 26. julija popoldne sem šel na krajši obhod omenjenega gozda. Nenadoma pa je kakor iz tal zrastla pred mano v razdalji nekaj metrov medvedka z mladičem in me napadla. Ker nisem hotel v prvem hipu streljati, mi je že naslednji trenutek iztrgala puško, potem pa sva plesala okoli bližnjega drevesa. V strahu da bom omagal, sem slekel suknjič in ga ji vrgel pod noge. Ko je v besu trgala prevarani plen, sem po- višine potegnila na zcn?f^j Stala je nad mano z žarecm očmi in penastim gobcem. . vzel me je smrtni strah. »el sem okoli sebe in brcal. •_« medvedka pa me je grizla divje hropla. Po več r!apanll. sc jc nenadoma umaknila, pela ušesa proti gozdu in a j>j za mladičem. V strahu, cia se vrnila, sem splezal na ^ vo, ker pa sem zelo krvavi s^e je bližal večer, sem z z drevesa, z muko pr,SCjpc-motornega kolesa in se ° * ljal v kočevsko ambulam ^ To zgodbo jc pripovedova variš Košorog na bolniški stel ii novomeške bolnis ncna, aic poslcd>c stelji novomeške kjer sc zdravi po nem pretepu. Hujših ni — pravijo zdravniki, s preccj močni ugrizi, ki bi ^ ko postali nevarni. France domušno mežika skozi “^"jjpii kratkočasi zgodbami. Slavko Lcsar J A HA POTI« JI E OTROK v °^a nosečnosti ali doba otro-e^la razvoja pred rojstvom je < ze v starih časih obdana z v koristnimi nasveti, se- 7ri 3 pa tudi ni manjkalo pra-„ ga yerovanja in vraž. Čeprav __z njimi posebno na deželi hnn?°nprx>sthe<,opi'0*^cn^e z besedi < veLa v železniškem p,'°sU)t.u Kor ,na vsakem javnem Oženja ’ naJ se z neznanci m kega S(, J*JSZ(] š izkazal, če boš vljud 1° ali x 3Vl!’ sedel in odprl knji '^egovafSapils’ pa nikogar več na v‘la, zilV?da, izjeme od tega elios ‘tstl če se s kom dlje ča; pr<: Ubiješ v , Ulje vas ‘‘Mi m oz‘ru Pa je treb PJP°t;nik Ji1 nos- Ce opaziš, da s bPru in 3erad meni, ga pusti pi Tak ne »ih vanj. ^hteva ^vidnost, kakor tak n?‘‘iš o svoiuPr-1Č0 tujcev ne gc P9 tuck .?ph intimnih zadeval •Prašuj ft'm o takih zadevah n nai jedi Vzameš na pot s sebe J meči’ J j dostojno. Odpadko ^ze voziš Ua V vagonu ali kje ba'^e'glei pot°vanju s sebe Poleg°. da vv, ne bodo drugim k-fPazali (a J‘h nc bodo z rokarr lcali, j’ . kaj jedo, da ne bod k oknu, tako da s tam sedečim na poti in podobno. Nasprotno pa tudi potnik ne sme biti preveč siten, če mora potovati skupaj s tujimi otroci, pomagaj tudi potujoči materi, če ima z otroki opravka, ko izstopa ali vstopa. Ko v prevozno sredstvo vstopiš z žensko, gre naprej moški, to še posebno, če je gneča. Pri izstopanju se gre po vrsti, kakor je kdo bliže vratom, da se potniki ne zadržujejo. Sprevodniku se pokori in se ne prepiraj z njim, če pa vidiš, da je pravica na tvoji strani, mu skušaj stvar mirno in kratko obrazložiti. S tem lahko računaš, da boš uspel, če pa ti ne bo dal prav se pritoži kontrolorju, če tega ni, je seveda treba počakati konec potovanja in pravico uveljaviti na drugem mestu. PLES Čeprav se ne more trditi, da ples spada nedbhodno k omiki, če človek zna plesati. Če kdo ni vešč plesa, ali če plesati ne mara, se mu to na noben način ne more šteti v zlo ali smatrati, da je njegova notranja omika zaradi tega pomanjkljiva. Vendar pa človek, ki je primoran, da se veliko giblje v družbi, pride v veliko zadrego, če ne zna plesati, imajo ga za nerodnega, svetu tujega in za neoglajenega. Čeprav je ta sodba nepravična, se mora priznati, da je za lepo vedenje, zlasti z etičnega stališča, plesna umetnost zelo koristna. Plesati je dobro znati že zato, ker je ples često vezan z raznimi družabnimi prireditvami. Če so prireditve ožjega značaja, kjer je udeleženih malo ljudi, bo marsikdo pomislil (če si seveda dovolj star) ali je vse v redu s tem človekom, ko ni pokazal toliko poguma, da bi se navadil plesati. Kar se tiče razgovora, je ples ena najlepših prilik, ki pokaže koliko si v resnici kulturen človek. V pogovoru z žensko na plesu lahko najbolj razviješ svojo duhovitost, notranja omika pride ob tej priliki lahko najbolj do veljave — ali pa narobe. Seveda naj bodo ženske pri tem včasih prizanesljive, ker se zgodi, da moški čestokrat zaplešemo na pogon alkoholnega goriva in če ravno se še dobro obvladaš, ne izpadeš trenutno tak kot si, niti ne spraviš takrat kaj posebno pametnega iz sebe, čeravno se trudiš da bi. Zato je bolje, če nočemo biti tečni, da molčimo in se samo opravičimo na primeren način. Ker je vino za ljudi, naj bi ženske taka opravičila upoštevale. Če pa ga imamo preveč, pa je vsekakor boljše, da ne plešemo, ker s tem napravimo za tiste minute nekoga nesrečnega. Ženska praviloma ne sme brez tehtnega razloga odkloniti prošnje z ples. Če je prej komu drugemu obljubila, da bo z njim plesala, se seveda ne more odzvati tistemu, ki jo prosi pozneje in mu zato reče: »Obžalujem, sem že za ta ples oddana« ali: »Hvala sem že povabljena«, če je utrujena: »Zahvalim se, toda sem zelo utrujena« in podobno. Tista, ki je dala za opravičilo utrujenost, nikakor ne bi bilo omikano, če bi šla to pot plesati z drugim. Glej, da ženske ne boš prijel okorno, jo le preveč stiskal k sebi ob vsakem vremenu ali jo divje vlekel po plesišču. Znanstvenih in službenih stvari ne obravnavaj, ker jo boš s tem samo dolgočasil. Praznih čenč pa tudi ne opletaj, ampak govori o vsakdanjih stvareh kolikor mogoče na duhovit način, kar je večja umetnost kot obravnavanje astronomije in kemije. Plesalk tudi ne zanimajo voliko politična vprašanja. Ženska pa naj se ne drži kot mila Jera iz katere ne spraviš besede, ali pa le kakšen »da ali ne«. Plašnega mladeniča bo olikana ženska bodrila, da bo tako ugladil nagovor in navajala, da pokaže in razvija pravi duh in se izlika za življenje. STRAN 8 »■NOVICE«, 2. AVGUSTA 1963 ŠTEVILKA (» 1» j :: f i' i' i» i' !> !• !> !► Potem sem se spomnil. Hipolit Matve-jevič, nimate se kaj razburjati. Vse bo ostalo v naj večji tajnosti.« »Znanka?« je resno vprašal Ostap. »Da, stara znanka ... »Tedaj bi mogoče šla večerjat k stari znanki. Žrl bi kot lev, a je vse zaprto.« »Prosim.« »Pa pojdiva! Peljite naju, skrivnostni neznanec!« In Viktor Mihajlovič je, zdaj pa zdaj pogledujoč okoli sebe, peljal družabnika preko prehodnega dvorišča v hišo vedeževalke v Perelešinski ulici. Štirinajsto poglavje ZVEZA M ECA IN PLUGA Ko se ženska stara, jo utegnejo doleteti mnoge neprijetnosti: lahko ji izpadejo zobje, osivi, lasje se ji zredčijo, lahko dobi naduho, se čez mero zredi ali pa postane suha kot trska, glas pa se ji ne spremeni. Takšen ostane, kakršen je bil, ko je bila gimnazijka, nevesta ali ljubica mladega delomrzneža. Zato je Vorobjanov zadrgetal, ko je Polesov potrkal na vrata in je Jelena Stanislavovna vprašala kdo je. Njen glas je bil do pičice tak kot devetnajst-stodcvetega, pred odkritjem pariške svetovne razstave. Ko pa je Hipolit Matvejcvič stopil v sobo in zažmcril od svetlobe, je sprevidel, da o nekdanji lepoti ni več sledu. »Kako ste se spremenili!« je spregovoril nejevoljno. »Vaš politični čredo?« »Vedno isti!« je z zanosom odgovoril Polesov. »Upam, da ste kirilovec.« »Zadeli ste.« Polesov je stal kot sveča. »Rusija vas ne bo pozabila,« je revs-knil Ostap. Hipolit Matvejcvič je s sladkim pirož-kom v roki osuplo poslušal Ostapa, a zadržati ga ni bilo moči. Razganjalo ga je- Veliki kombinator je čutil navdih, opojni občutek pred velikim izsiljevanjem. Hodil je po sobi kot panter. V takšnem razburjenju ga je dobila Jelena Stanislavovna, ko je s trudom privlekla iz kuhinje samovar. Ostap je galantno priskočil, ga ji spotoma vzel iz rok in ga postavil na mizo. Samovar je zapiskal. Ostap je sklenil lotiti se dela. »Madame,« je rekel, »srečni smo, da vidimo na vašem obrazu ...« Ni vedel, kaj je takšnega na obrazu Jelene Stanislavovne, da bi bil lahko srečen. Moral je začeti znova. Od vseh napihnjenih slovesnih nagovorov iz dobe carizma mu je buril po glavi samo neki »je milostljivo izvolil ukazati.« Toda ta ni bil primeren. Zato je resno začel: »Strogo zaupno. Državna tajnost!« Ostap je z roko pokazal Vorobjani-nova: »Kdo je po vašem ta krepki starec? Ne čvekajte, ne morete vedeti! Velik ILF IN PETROV Dvanajst Starka se mu je vrgla okoli vratu. »Hvala,« je dejala. »Vem, da je bila pot do mene tvegana. Velikodušni vitez ste kot nekoč. Ne vprašujem vas, čemu ste prišli iz Pariza. Vidite, nisem radovedna« »Saj nisem prijel iz Pariza,« se je zmedel Vorobjanov. »S kolegom sva prišla iz Berlina,« je popravil Ostap in stisnil Hipolita Mat-vejeviča za roko. »Ne priporočam, da bi na glas govorili o tem.« »Ah, tako vesela sem, da vas vidim!« je vzkliknila vedeževalka. »Stopite sem, v to sobo •. . Vi pa Viktor Mihajlovič, oprostite, ali ne bi prišli čez pol ure?« »O!« se je oglasil Ostap. »Prvo snidenje!« Muke ‘polni trenutki! Dovolite tudi meni, da se oddaljim. Ali grem lahko z vami nadvse ljubeznivi Viktor Mihajlovič?« Ključavničar je zadrhtel od veselja. Krenila sta v stanovanje Polesova in tamkaj je Ostap, sedeč na kosu vrat hiše št. 5 s Perelešinske ulice, začel razvijati pred osuplim samotarskim rokodelcem svoje fantastične ideje, zadevajoče rešitev domovine. Čez eno uro sta se vrnila in našla starca do kraja izčrpanega. »Ali še pomnite, Jelena Stanislavovna?« je govoril Hipolit Matvejevič. »Ali še pomnite, Hipolit Matvejevič?« je govorila Jelena Stanislavovna. »Zdi se mi, da je napočil trenutek za večerjo«, je pomislil Ostap. Segel je v besedo Hipolitu Matvejeviču, ki je obujal spomine na volitve v mestno upravo, in dejal: »V Berlinu imajo čudno navado: jedo pozno, da ne veš, ali je zgodnja večerja ali pozni obed.« Jelena Stanislavovna je planila, odtrgala plašni pogled od Vorobjaninova in odhitela v kuhinjo. »Zdaj pa na delo, delo ,delo!« je ukazal Ostap in potišal glas do stopnje popolne ilegalnosti. Prijel je Polesova za roko. »Ali nas starka ne bo izdala? Je zanesljiva ženska?« Polesov je sklenil roke kot pri molitvi. stolov mislec je, oče ruske demokracije in oseba, ki je blizu imperatorju.« Hipolit Matvejevič je vzravnal svojo nadvse čedno postavo in zgubljeno pogledal okoli sebe. Ničesar ni razumel. Ker pa je vedel, da Ostap Bender nikoli ne suče jezika tjavdan, je molčal. V Polesovu je to, kar se je godilo, izzvalo drget. Stal je s privzdignjenim podbradkom kot človek, ki se pripravlja za paradni korak. Jelena Stanislavovna je sedla na stol in strahoma zrla v Ostapa- »Je naših mnogo v mestu?« je brez ovinkov povedal Ostap. »Kakšnega mišljenja so?« »Spričo pomanjkanja .. .« je spregovoril Viktor Mihajlovič in začel zmedeno razkladati svoje težave. Omenjal je tudi hišnika št. 5, domišljavega falota, dalje tricolske zagozde, tramvaj in drugo. »Dobro!« je zagrmel Ostap, Jelena Stanislavovna! Z vašo pomočjo se bomo povezali z najboljšimi ljudmi mesta, ki jih je zla usoda pognala v skrivališča. Koga bi lahko povabili k vam?« »Brez žene!« jo je popravil Ostap, »brez žene. Vi boste edina prijetna izjema. Se koga?« Pri presoji, ki se je je udeležil tudi Viktor Mihajlovič, se je izkazalo, da bi kazalo povabiti Maksima Petroviča Ča-rušnikova, bivšega odbornika dume, zdaj pa — čudo vseh čud — sovjetskega urednika, dalje lastnika Brzozavoja Djadjeva, pa še lastnika prestarne »Moskovske preste« Kisljarskega in dva povsem zanesljiva fanta. »V tem primeru prosim, da jih nemudoma povabite na majhno posvetovanje. Strogo zaupno!« Ponudil se je Polesov: »Jaz skočim k Maksimu Petroviču ter po Nikeša in Vladja, vi pa, Jelena Stanislavovna, se potrudite še v Brzo-zavoj po Kisljarskega!« Polesov je odvihral. Vedeževalka je s pobožnim spoštovanjem pogledala Hipolita Matvejeviča in tudi odšla. »Kaj to pomeni?« je vprašal Hipolit Mavejevič. »Te pomeni, da ste zabit človek,« je bil Ostapov odgovor. 30 i' i> V !». i» !» v i' i BRANKO COPIC: Oslovska leta — Gospod katehet, ali lahko zaprem okno, prepih je. — . . — Bog je zares priličen, — se je zarez Krsto Bolha in si z dlanjo zatisnil usta. . Naposled ni kazalo drugega, ko da Je narahlo z obema rokama segel pod trdovratnem zaspanca, ga vzel v naročje, odnesel na hodn in ga prislonil k zidu. Komaj so se Hajduk0 noge dotaknile betona, je odprl oči in začuden dejal: — Glej no, sem že pokonci, čudno res, kako zadnje dni slabo spim. Samo da se kaj žgan > sem že pokonci ko zajec. — -j — Ja samo, če strela udari! — reče Harn Rus, se zamisli in vpraša Krsto Bolho: — sladki, kako že nastane elektrika v oblaku-— Ce nam spodleti in nas najde prefekt, o še prehitro zvedel, kako pride do bliskanja groma! — zagrozi Krsto. . j V pritličju smo že bili, ko se De-De-Ha uda po čelu. — Uh, ključe sem pozabil! — -va — Pa kje jih imaš, da bi te vrag! — zasl* Baja. — V spalnici? — .. — Ne, bratec, v učilnici so, v mojem Prei?aia — Kaj pa zdaj, za boga? — je osupnil Baj Učilnica je zaklenjena. — — Jaz imam ključ od nje, — reče De-De-H - Kje je? - i)M1. — Hm, ja ... saj sem ti že povedal.. • v uc niči. — « — Prismoda! — vzklikne Baja, kako pa " teslo, prišel v učilnico po ključ, s katerim n bi jo odklenil? — — Res malo nerodno je že, — prizna Dule-— Ni nerodno, ampak nemogoče. Sam 1 prilični bog naj ti sedaj pomaga. — . .a — Bom pa jaz poiskusil, — se je ogla* Krsto. . c — Kako, brate sladki? — vpraša Hamid K „ — Od zunaj bom skušal priti do zgorru * okna in zlesti noter. Okno je zmeraj odprto. — Brž pojdimo! — je odločno ukazal Baja-Pomagal ti bom. — . t; Medtem ko smo čepeli pred zaprtimi v učilnice, je Baja na dvorišču staknil neko s desko od zidarskega odra in jo prislonil k -j Krsto Bolha pa je šinil po njej kot miš, od * v na pol odprto zgornjo polovico okna in utorn mračni sobi. Mi, ki smo stali pred vrati, sm čuli, ko je priletel na tla. — Uspelo je. — . bii z Krsto se je vrnil po isti poti in brz je Bajem in s ključi nazaj. De-De-Ha si je zadovoljno pomencal rok — Zdaj pa sreča hajduška! — . . J0t>ro Zdi se mi, da se Dule ključavnice niti ° ,0 dotaknil ni, ko je že nekaj nalahno zaškr in vrata so pošastno zazijala, skozi pa so s®.gjno. no zasvetlikala okna, okovana v smrtno t Otrpnili smo. — Naprej! — ukaže Baja. ,r urnrl° Potonili smo kot sence v prostrano iz sobano z dvema vrstama praznih klopi- na V istem trenutku se je pred internate ulici oglasil dobro znani glas: — Hej, kdo je? Kaj počneš tam? uaid^ - Zakleni! — je viknil Baja in Dule w je šinil k vratom in dvakrat obrnil ključ-. Bili smo ujetniki v naši lastni učilnic’- -— Kaj pa zdaj? — zašepeta nekdo v t XVIII. .ci| se Ko je naša skupina krenila proti učim 'gaje Ranko Mandič splazil skoz hodnik P1.1 kno ’n dalovi sobici, Branko pa je zlezel skozi o sp snnst.il nn T Tl ion nh TTni Tu sp ie ^ 111 se spustil na Ulico ob Uni. Tu se je zi bajati pred širokim internatskim stopi-oprezal, če bi se pojavil zloglasni prefe ' ^iS' — Že od daleč ga bom spoznal, " 51 J lil deček. ž — Suhljat je, sključen in z večnim d v rokah. Stara učiteljska navada. — - i'°*v Saj vemo, prefekt stopa počasi, maha ■ v0r in se z nekom glasno prepira, v resnici P“b®ta%' le sam s sabo. Tako gre tri- štiri korake, lP sc pogladi po mozoljčastem obrazu, guba j sprašuje: avlifl —« Kaj praviš, da nisem sposoben °P dom? — .no Pr u Tako se, seveda samo v domišljiji- vtt ^g d! j reka s popom Bogunovičem, ker se boJ1- i0 ta ne bi izpeljal uprave nad internate zaradi tega bil ob masten zaslužek. KAJ JE DOŽIVEL ANTON FINC IZ S ALKE VASI PRI KOČEVJU MED POTRESOM V SKOPJU? proti Beogradu. Po poti smo »Potres me je vrgel s postelje" vse pa bo ostala spomin tudi njegovi in malemu Borisu. lr^ntz S alke vasi pri ocevju je bil v času hudega po-!„a z zeno in z desetletnim sin-ui(vi,v.x,SkoPju- Obiskal nas je v »ni u'S^vu 'n Pripovedoval o gro-lah tistega usodnega dne. Nje-m.. a,ZKOdl)a Je pretresljiva in se živi • . vt'snila v spomin za • Uenje, prav tako ?ot grenak *en' Milki akih zgodb iz Skopja je mnogo J® prc*resljivejša od druge, kae v ,lg0 scm nameraval obis-l >rata v Skopju, letos pa sem Moral °doCiI. ,in krcnil na pot. Bor- - 8c.m 'I* ^6 zaradi sinka Poirila' ki sem mu obljubil, da Že v m° v Skopje, če bo odličen, v „i., sredo’ takoj ko smo prispeli si o„iV1i° mesto Makedonije, Sem PriSlii ■- njegov.° lepoto..., toda Kel nn.'!®, ju.tro' ki ga ne bom mo-so " nP07' oblenPrcdcn je stekla na uli- * Sebe ba- Vudi ona je bila vsa 5jho ge’ ?r je mož vzel otroka in J«di J” živi našli šele na ulici. > bili ”,Xalci ostalih blokov aas. v t„ n ^ boljše oblečeni od . ečjp , m predelu mesta so naj-t°. hiie t novanjske hiše, vendar snnb:napnanj porušene. Prvi kasj,„j »otresa so bili najhuj-J'rah . Pa so se ublažili. Po k*la) rt1® Valil Prah (bil le kot wtrov »a ,nismo videli trideset l*o j. Dred sabo. nd,<>Čil, 7b,1<0rn čakanju sem sc rnii5e stv;ir|S® vrnem po nainui-y * branili v, stavbo Mnogi so k, bi sem vse°no Sem šel. debeti, v P1Ust * denarnico z do-st?15* siin liter brez ozira, od kje le nj«ula' ko. Prevozni in ostali f? iigfirf® livni stroški mleka, °ud ajaJ° npr. 30 km od mlekarne, ^lr 12 din-J, oziroma 6 dih'1 pr* ko, oddaljeno 15 km. V c meni dobi prvi proizvajaj d,n-1 liter mleka 25, drugi P1 ,'0l9edh da je mleka Priznati moramo, nja odkupna cena sobnega proizvajalca ih livna. Na merodajnih t< . UK*., bili zato še pod vzeti ff°, teifl 1 pi za zboljšanje. V zve**1 je \» tudi mlekarna KGP ft ko v zadnjem času »kem a, v zveznem kot repu ni13 po - kupno ceno mleka za e da se ozirom na po-dvzete^ lu, pa lahko upamo, {lialli- nje v prihodnje še zb£» ŠTEVILKA 32 hrMeTJ -IGRALEC NA IGRIŠČU? Ne, to je le krava Sivka, ka-: asJa med mlade igralce nogometa. Zamikala jo je namreč *<*11 je visoka trava na ribniškem stadionu, katerega nihče ne e bo šlo tako naprej, se bo Sivki pridružila še kakšna tovarišica. Jiitni, ki fih homo gledati LJUBIM, LJUBIŠ Ze naslov filma obljublja ljubezen. In res nam italijanski režiser Alessandro Blos-seti, ki je film posnel v barvah, pokaže na platnu ljubezen in to v vseh časovnih razdobjih: od nežnih otroških let, ko malčke vznemirja ljubezen, ne da bi se vzroke svojega nemira zavedali, pa vse tja do poznih let, ko ljudje v jeseni svojega življenja umirajo in v svojih medsebojnih odnosih najdejo veliko topline in lepote, vmes pa celo vrsto najrazličnejših vrst ljubezni, take, ki jih poraja resnično nagnjenje, a tudi take, ki jih poraja samo spolnost. Režiser ni prikazal ljubezni le v različnih obdobjih, ampak tudi z različnih koncev sveta: iz Evrope, Afrike in Amerike in iz raznih zornih kotov. Zato vidimo na platnu npr. poleg znanega sovjetskega baleta Moisi-eyjeva in prav tako znane francoske pevke Edith Piaf tudi — striptis, resnično umetnost poleg poceni plaže, kakor pač nekateri tudi poceni jemljejo besedo ljubezen. Italijanski barvni film »Ljubim, ljubiš« bo na sporedu v kinu Kočevje od 2. do 4■ avgusta. Claudio Cardinale, italijansko filmsko igraiKo, ki se vedno bolje uveljavlja, bodo videli v kinu Ribnica v filmu »Lepi Antonio« 3■ in 4. avgusta. Novi dom telesne kulture V Kočevju iv.Na I°,b;|eklu doma telesne kultu-e /.aključna dela hitro napreduje,’ tako da bo dom gotov sredi oufl f septembra letos. Svečana Tnw eV doma 50 21. septembra, in n?,!^00 izP°lnila davna želja i*3 sodobnem domu te-klnk' kldture y-a vsa društva in SknT- a,kor tudi za redno vadbo naz?je Jlh osnovnih šol in gim- S Preureditvijo bivšega Sokoljo ka doma v sedanji »Seškov ixiv /VI *?astal° vprašanje prosto-bilo t telesn<> vzgojo. Posebno je ■ to zaznavno v letih po 1949, k° je telesna kultura dobivala o samem doga je izdelalo eho na. smo tako pridobili še t}ia strnltr°pie' Zaradi zniževa-dfage Er_ j°y smo opustili vse °dl°ge ° kot 50 marmornate Jft i>ri’elr,n€c'ianskt Podi itd., kar Ur>kcion',] Pobenega vpliva na ?'a. Potreb1, ,ra2Pored prostorov V domue ' razpored ^lnii telesne vadbe. . t°re Vsa bodo imela svoje pro-*n športni f!esno vzgojna društva aad i7oo klubi, ki imajo skupno Upr,..ov- Telovadnice bo-^°li in et^ljali. tudi obe osnovni n° Pad 2SnnaZi;ia> ki imai° skup-, teenu tičenoev in dijakov. T.njižnica - ° v domu še ljudska ^ot'ej y.lt. tn Delavska univerza. vkfb nekntdbau 26,0 močna in je kClik> S^nh’ da je dom pre-M0r je ynotta odveč. Vseka->rabo sedai> da bo za ls°*Plinfl °ma Potrebna skrajna m red katerega bo skrbel odbor uprave doma, ki bo samostojen organ, formiran po navodilih sveta za prosveto in telesno kulturo občinske skupščine. Z novim domom bo dobila ko- čevska mladina vse pogoje za še krepkejši telesni razvoj in izpopolnitev društvenega življenja. Po 10. avgustu bodo pričela društva in klubi s prostovoljnim delom urejati »Gaj« in vsa igri- R • . kvalitJy Vse večjo množičnost in in 3 ki je prišla do izraza temwvT ,nja ne samo doma, v republiškem in ku D,.;71 Pterilu. Vse to v začet-Pravo nekaterih ni naletelo na hko in je bilo ve- nasproti jn nesoglasij, d°niu« Sko .st>žitje v »Seškovem ugodno v? Je bUo vse prej kot ^ooiriairf3 lazv°j telesne kulture. Pekaternf V2trajnost in trdo delo kultur(, b organizatorjev telesne Ve polol-i Kočevju je dajalo nota, čei"„™?a gradni° novega do-r° |.,(Vno Je to zahtevalo sko-ninogih P°trpljenja, čekanja in terene n k’ sestankov in kon- Pos im-^'ebGodili smo vse in da- V šmarno dom v., „--- —v Dom telesne kulture bo kmalu gotov Olimpija v Kočevju °Pienilf qlu dom- Ta dejstva smo bi mogoč« b°,udarkom zato, da ne je pri^i0 kJekt'< iz Ljubljane, je kfp, daJen .dejansko samo v ‘fakt in 86 j® nadzidal upravni tekmovanju za jugoslovanski pokal je dobil NK Kočevje za nasprotnika ljubljansko Olimpijo. Ze po tej tekmi lahko sodimo, kaks'en viden uspeh je dosegel NK Kočevje v tem tekmovanju. Z zmago v okrajnem finalu se je plasiral v zaključni del republiškega tekmovanja. Tekma bo dne 4. avgusta ob 17. uri. Tekmovanje za jugoslovanski pokal je najbolj množično tekmovanje v Jugoslaviji, saj nastopa v njem preko 2000 klubov. Vsi klubi najprej tekmujejo za okrajne prvake, ti pa imajo pravico nastopa v republiškem finalu, v njem letos nastopa 16 klubov, od teh so štirje okrajni prvaki, 10 članov SGL in dva člana II. zvezne lige: Olimpija in Maribor. NK Kočevje je moral vložiti mnogo truda, da je napravil tako velik podvig. V prvem kolu je gostoval v Novem mestu in zmagal s 3:2, v drugem kolu je premagal Borca prav tako iz Novega mesta z 2:1, v tretjem kolu pa se je pomeril s kandidatom za SCL Bratstvom iz Hrastnika ter zmagal z rezultatom 5:3. V okrajnem finalu je bil nasprotnik NK Kočevje moštvo Doba pri Domžalah, katerega so kočevski nogo- metaši premagali zi rezultatom 6:5. Moštvo Olimpije bo prišlo v Kočevje v svoji standardni postavi, okrepljeni pa bodo tudi z nekaterimi novimi igralci. Za moštvo Olimpije lahko trdimo, da predstavlja vrh slovenskega nogometa. Domači nogometaši v tem tednu pospešeno trenirajo. Lahko upamo, da bodo prikazali lepo igro in nas tudi z drugoligašem Olimpijo ne bodo razočarali. M. Lunder šča, tako da bo zaključeno in po načrtih urejeno športno središče mesta. Ta velika akcija gradnje doma se je uspešno končala s pomočjo in velikm razumevanjem občine Kočevje in drugih organov, ki so nam priskočili na pomoč. Dolžnost vseh občanov bo, da bodo ta dom in ves športni park čuvali kot svoj najlepši del mesta. JUTRI 6 BRIGADIRJEV NA AVTO CESTO Jutri zjutraj bo odpotovalo 6 kočevskih brigadirjev, mladincev iz gimnazije, v Ljubljano, kjer je zbirališče novomeške mladinske delovne brigade »Janko Premrl-Vojko«. Ta brigada bo delala na avtomobilski cesti Osipaonica— Beograd. Iz Ljubljane bo odpotovala v soboto ob 14-30. V BOJ PROTI TUBERKULOZI Tuberkuloza je kot množična bolezen ljudstvu in posamezniku zelo nevarna. Nevarna pa ni samo zaradi tega, ker zanjo mnogi ljudje umirajo, ampak tudi zato, k'er je dolgotrajna in povzroča bolniku in njegovi družini veliko trpljenja. Človek, ki je obolel za tuberkulozo, večkrat prepozno opazi, da je bolan. Bacil tuberkuloze že začno svoje razdiralno delo, preden čuti človek kakšne bolečine. Fluorografski pregled pomeni zgodnjo ugotovitev ne samo tuberkuloze, temveč tudi pljučnega raka ter raznih drugih pljučnih in srčnih bolezni. Tudi letos bodo po naših krajih fluorografske akcije, ki jih bo izvedel s posebnimi ekipami inštitut za pljučno tuberkulozo na Golniku, če pa bo potrebno, bodo naknadni pregledi na najbližjem protitubcrkuloz-nem dispanzerju. Tako bo od 12. do 16. avgusta fluorografska akcija za vse vasi na območju ribniške občine. Pregled je obvezen za vse, ki so stari nad dvajset let in je brezplačen. ta teden za vas »♦»»♦**♦♦♦♦♦< KOČEVJE • Poročila sta se: Bukovec Janez, avtomehanik iz Kočevja, Reška cesta 7, star 23 let in Pintar Gabrijela, tovarniška delavka iz Sal-ke vasi 3, stara 18 let. Rodila je: Vukan Pavla, delavka iz Mlake pri Kočevje 4 — deklico. Umrl je Valentar Jože, upokojenec iz Salke vasi, star 66 let. RIBNICA Rodila je: Kos Angelca, šivilja iz Žlebiča 29 — dečka. Porok in smrti ni bilo. DOLENJA VAS Rodila je: Češarek Julijana, gospodinja iz Dolenje vasi 37 — dečka. V ljubljanski porodnišnici so rodile: Usenik Danijela, gospodinja iz Prigorice 103 — deklico, Peček Gabrijela, šivilja iz Prigorice 69 — deklico in Rus Anica, gospodinja iz Dolenje vasi 137 — deklico. DOBREPOLJE Umrli sta: Vidmar Marija, šivilja iz Zagorice 26, stara 72 let in Hrovat Marija, kmetovalka iz Ceste 20, stara 85 let. NAJDENO Tržna inšpekcija občinske skupščine Kočevje jn našla 23. VII. 1963 v drvarnici in manjši lopi stanovanjske hiše Trata 2 v Kočevju večje količine vina in žganja. Ce se lastnik do 7. VIII. 1963 ne javi, bomo najdeno pijačo in embalažo prodali. Tržna inšpekcija ObLO Kočevje SLUŽBO DOBI V službo sprejmem samostojno gospodinjsko pomočnico, v skrajnem primeru tudi gospodinjsko pomoč za nekaj ur dnevno. Dr. Rozalija Benčina, Ribnica 64 SLUŽBO DOBI Gospodinjsko pomočnico, ljubiteljico otrok, sprejme štiričlanska družina. Nastop 15. avgusta. Ing. Fajdiga, Ljubljana, Prijateljeva 22. ZAPOSLITEV Zavod za zaposlitev invalidov Kočevje sprejme v službo kvalificirane šivilje. ZAMENJANO Pomotoma vzeta očala z dvojno dioptrijo, rjave barve, dobite pri bricu Juvancu v Ribnici. NAJDENO Iz Kočevja do Cvišlarjev je bila najdena aktovka rjave barve. Poizvedba na upravi Novic. OBVESTILO Prosimo vse bralpe, da nam zaradi selitve vrnejo izposojene knjige najkasneje do 10. avgusta 1963. Ljudska knjižnica Kočevje. PREKLIC Franc Nose iz Salke vasi se opravičujem Ivanu Derendi, poslovodji servisa za vzdrževanje stanovanjskih hiš pri stanovanjski skupnosti Kočevje-mesto, za svoje nedostojno ponašanje in izrečene žaljivke, vse trditve o njem v zvezi z njegovim poslovanjem pa preklicujem kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je umaknil tožbo SINDIKALNA PODRUŽNICA KOVINSKEGA PODJETJA RIBNICA prireja 18. avgusta 1963 z začetkom ob 14. uri v vseh prostorih TVD »PARTIZAN« V RIBNICI veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom Igra: Akademski ansambel: »DOBRI ZNANCI« iz LjubUanCl Pojeta: Marjan ROBLEK in Jože KOVAČ Vabljeni! Srečke so v predprodaji v trgovinah podjetja »JELKA« niča in pri članih kolektiva. Dobitki so razstavljeni v trgovini »ŽELEZNINA« V RIBNICI. 28. julija ob 13.30 so gozdni delavci, ki delajo na žagi v Rogu, zakurili kakih 50 m od barake, v kateri stanujejo, ogenj, da bi spekli jagnje. Pri ognju so bili de- KMETUSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE STROKOVNI SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA po 7. in 27. členu temeljnega zakona o štipendijah razpisuje štipendije za študij na naslednjih fakultetah: a) 1 na ekonomski fakulteti — višji letnik 2 na biotehnični fakulteti — gozdarski oddelek — višji letnik b) 1 na biotehnični fakulteti — agronomski oddelek — prvi letnik 1 na biotehnični fakulteti — gozdarski oddelek — prvi letnik 1 na ekonomski fakulteti — prvi letnik. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo ob enakih pogojih otroci staršev zaposlenih pri KGP Kočevje in otroci padlih borcev NOB. Vsi kandidati naj pošljejo prošnje in potrdilo o premoženjskem stanju. Kandidati pod a) pa morajo priložiti tudi potrdilo o opravljenih izpitih. Prošnje je treba poslati do 15. avgusta 1963 na upravo KGP Kočevje. Kurili so na mini lavci Peter Birajec, Marko novič in Ljubo Vujin, vsi iz BiH. Ko so že precej dol” l4 4;) kli jagnje, pa je iznenada oo 'a, pod ognjem eksplodirala ki je ostala v zemlji še iz v JjjU-časov. Ob eksploziji je p1 pa-do poškodovan Peter BiraJ^ Vyh. njen je v glavo, prsi in 1 j, no-Ponesrečenca so prepeljali vomeško bolnišnico. TRČILA AVTO IN KorJJ 29. julija ob 20.40 je Pri^0Sal-prometne nesreče na cesti ^ ki vasi pred hišo štev. lip- v0iyl ni avto LJ 125-50, ki ga .3® Anton Glihelič, je na °vin stav‘* gledal konja, ki se je P zilpi'l povprek čez cesto in talV^e n‘ avtomobilu pot. Šofer nes Vfi, mogel preprečiti. Čeprav je ^ je zadel konja in mu zlo srno nogo. Konj je bil M-3* v a5) mirja Nuzdorferja iz »a*, j gnal 110. Lastnik ga je prav te»ju je napajat. Škode na avtom za 20.000 din. Konj je »u rovan za 80.000 din. Spored RTV Ljubiji SOBOTA' SOBOTA, d. Avu- ye Foštarček v mladinski b* v redakciji. 9.10 Deset PliU“ desetih dežel. 10.30 Matija ničar: Simfonična antiw^fjg Pozor, nimaš prednosti! inž. 14 ! H D PRODAM Ugodno prodam radio, znamke RR-230. Ogled na domu. Angelca Tekavec, Rudnik 7, Kočevje »N O VICE« Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Izdaja ČZP »Kočevski tisku Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanca 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun KOČEVJE: od 2. do 4. avgusta itaijanski barvni film »Ljubim-ljubiš«, 5. in 6. avgusta sovjetski film »Dekliška leta«, 7. in 8. avgusta francoski film »Racija«, od 9- do 11. avgusta italijanski film »Kako lepo je živeti«. RUDNIK: 3. in 4. avgusta sovjetski barvni film »Kameni ti cvet«, 10. in 11. avgusta ameriški film »SOS-Pacifik«. RIBNICA: 3. in 4. avgusta italijanski film »Lepi Antonio«, 10. in 11. avgusta jugoslovanski film »Naš avto«. SODRAŽICA: 3. in 4. avgusta italijanski film »Prijatelj gangsterjev«, 10. in 11. avgusta nemški barvni film »Ešnapurski tiger«. VELIKE LAŠČE: 3. in 4. avgu- sta ameriški barvni tilm »Hrepenenje po moškem«, 10. in 11. avgusta francoski barvni film »Pa- ri ’/anlfo«. STARA CERKEV: 3. in 4. avgusta italijanski barvni film »Vojna in mir« I del, 10. in 11. avgusta italijanski barvni film »Vojna in mir« II del. LOŠKI POTOK: 4. avgusta francoski tilm »Eskadrila Normandija - Njemen«, 11. avgusta italijansko - jugoslovanski film »Beli hudič«. BROD NA KOLPI: 3. in 4. avgusta češki barvni film »Laba-kan«, 10. in 11. avgusta jugoslovanski tilm »Poklican je 1/V3«. PREDORAD: 3. in 4. avgusta italijanski barvni film »Ne pozabi me«, 10. in 11. avgusta jugoslovanski tilm »Nebeški odred«. aeseun uezei. iu.ou —- - „ n--. ničar: Simfonična antite^*^ nimaš prednosti! Viktor repanšak: '«^»0 kot kima za živino. 1i3A napevi za prijetno oP®S jjiJ Melodije za razvedruo- VavlP. poslušalci čestitajo in P4; eniipa. jo. 15.30 Edward za variacije. 16.00 Vsak d^ 17.05 Gremo v kino. !»•’ razgfl znanosti. 19.05 Glasben nai,odilv; nice, 20.00 Javna oddaja^ k0n zabavne glasbe. 21.0° tedna — ples. / NEDELJA. 4. AVG^^ A 8.00 Mladinska radijs«--* lankov-Nikolič: Lov za lcj f6 $e oblaki. 9.05 Naši posM6 to.00 ny. tain in rxn'zrlve. -- “in ' pozdravljajo^^ pomnite, tovariši. • • v Sl'P yi' Prve uporniške brazo^vjii jcj skih goricah. 11 tajo termezzo. 12.05 NaSi čestitajo in pozdravlja: pgp našo vas. 14.00 Kan ,gffi. dama. 15.30 Danes P°*20.0® s Glasbene razglednice-^upn1 lipco zeleno ...« 22-1 jevO-gram JRT studio »ar