Iz umetniškega sveta. Slovensko dežclno gledališče. Orpheus v podzemlju. Burleskna opera v 2 dejanjih. — Spisal Hektor Cremieux, uglaslpil Jacques Offenbach. —¦ Lehar, Fall, Jarno in vsa ostala družba se je letošnjo sezono docela umaknila z repertoirja. Grof Luksemburški, Knežna, Dolarska princesa in Ločena žena ter solzava Logarjieva Krista žive le še v dobrem in prijetnem spominu na Iličiča in Hadrbolčevo. Letos je odprt hram modric čestitljivim operetam Suppeja in Ofienbacha, ki vkljub svoji starosti niso izgubile privlačne sile in polnijo gledališče še danes, če je to dunajskirm operetnim iabrikantom po godu ali ne. Vsebine operete »Orpheus v podzemlju« ne bom navajal, bilo bi škoda papirja. Nastopajo grški bogovi \n boginje kot ljudje, karikature, ki jih ni lahko pogoditi. Satira, parodija in persiflaža kraljujejo nad vsem delom, tako da tudi iz glasbe kukajo dovtipi in silijo človeka k smehu. Uprizoritev pa mora poznati meje. Ni prav, da se iz zabavne stvari ustvari cel cirkuški dirindaj, kot se je opereti godilo na našem odru in kot se je pretiravalo pri opereti »Boccacio«. Če je igranje le prebedasto, se ne moreš smejati. Predvsem bi se brez škode zmanjšala kopa lokalnih »vicov«, posebno bi se jih lahko ogibalo tam, kjer so najmanj na mestu. Gotovo ni posebno okusno, č-e dele sam Jupiter reklamo ljubljanskim optikom, pekom1 in gostilnam. — V celoti so igrali prav predpustno. Bukšekov »Orfej« je imponiral, Povhe ni mogel napraviti Jupitra smešnejšega kot ga je. Družica (Juno) z malo vlogo mu je bila Bukšekova. Pohvalo zaslužita zopet Richterjeva kot Euridice, Skrbinšek kot (Mars. Cebelarja Aristeja je dotoro^ pel Kovač, javno rraienje je zastopala Šetrilova. Ugajal pa je najbolj Buhuslav v vlogi Styxa. Njegov humor je naraven, zato se mu gledišče od srca nasmeje. Kar je manjših vlog, so odigrali ostali sodelujoči več ali manj spretno. Pohvaliti moram za naše razmere dostojno saenerijo in okusno napravljene kostume. Občinstvo se je pri burleski izvrstno zabavalo, utegne »Orfej« biti še parkrat razprodan. Kdor se rad smeje, naj ga obišče! —ec. Glasbena Matica v Ljubljani priredi v začetku marca svoj drugi in v aprilu svoj tretji letošnji koncert, ki bo posvečen skladateljem Ipavcem. Na drugem se pa izvaja Dvofakov »Mrtvaški ženin«, ki je iz matičnih dunajskih koncertov vsem udeležencem v najlepšem spominu. Obisk teh koncertov najtopleje priporočamo! Maksim Gaspari je razstavil v izložbenem oknu trgovine Gričar ,in Mejač sliko, ki predstavija dramsko osobje in intendanco slov. dež. gledališča. Procesijo vodijo prof. Kobal, blagajnik Šaplja, dramaturg Župančič in koncertni vodja prof. Hubad. Za njimi stopajo Verovšek (Blaži Mozol), Danilo, Bohuslav (Če frak dobro pristoja), Danilova, Bratina, Peček, Molek, Skrbinšek, Fišer, Bukšek, Povhe, Grom, Križaj, Bukšekova. Šetfilova, Kreisova, Vera Datiilova itd. Karikatura je zbudila toliko zanimanja in pozornosti, da so se prve dni ljudje pred izlozbo prerivali in si jo je bilo pobližje in natančneje težko ogledati. Dobro bi bilo, da pride slika v roke, ki jo bodo vedele ceniti in ohraniti kaki kulturno-histrorični zbirki. Gaspariju pa na delu lahko čestitamo! —r.