Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit Kamnik glasilo delovnega \ /■ . - .. # .'V,- \ lO1 4Z'"1 /\ f / W ::r;^ f r. •■* i r i: ¥x a)x # ...... i m ..Z? -#* O if,.-—* »— y /\ a // r\ m A c A f 'aZ> 4 J ,rn ■ x! y . VV...................■•■''/ -^7 \ A Z'pZ.-SF # H\ ■ .--"'""Lr' \ X. ..._ ! ; s , j, '•t / T - A \ Z' /; / ■fv 'F::^ / • 25. maja leta 1©92. je v majhnem zagorskem mestu Kumrovec začelo "bi ti srce človeka, ki je celo svoje življenje posvetil "borki za svoj narod ? za njegovo svokodo in enakopravnost „ V tej korki, v kateri ni štedil svojih sil, temveč želel le to, da ki mi mlajši lahko mirno ih svobodno živeli in uživali sadove te borke. Začelo je ki- ") ti veliko srce našega ljubljenega vodite- V ? ..... v" / r i/ \ vg;"- (f 1 "21 f;: ‘lja maršala Josipa Broza - Tita. Zato je tu /......."* ta dan posvečen najmlajsim državljanom . /V ‘''V svobodne Jugoslavije ter ga zato tudi imenuje j/ . _ mo !!Dan mladosti". j/k 'f""""H. ,a Z '/' x-^pvsod v naši državi so v čast'Dnevu mladosti" ji i j ' y ^ /« organizirana različna telonovanja v športu, na de- = ,j. y ’ffw iuJ v šoli in mnogih drugih panogah, kjer se kodo /iii/,• / ■ p- pomerili naši najmlajši, pokazali svoje sposobnosti • / ...ter na ta način izrazili svojo ljubezen do tistega, |ki jim je posvetil' skoraj- celo življenje ter opravičili/zaupanje, ki jim je dano. ■% vM /f š-4 V« / pLna od največjih manifestacij*do dnevu mladosti je Titova sta | kfeta, simbol ljubezni celega naroda do svojega voditelja, ki Z? jih' je.in jih še naprej uspešno vodi; v borbo za mednarodno F reformacijo delovnega človeka-. Tudi' mladinci našega kolektiva so sodelovali' pri štafeti, v športnih tekmovanjih itd, Ko bo 25. maja na štadionu Partizana izročena- štafetna palica v roke predsedniku Titu kodu z njo izročeni iskreni in topli pozdravi vsega našega naroda, povezani z najlepšimi željami, ki jih od srca', želimo - največ j emu izmed nas, našemu dragemu Titu za ■ njegov-rojstni dan. Pridružimo se temu "velicaastvenemu trenutku z vs'klikom; - "Srečen Tl rojstni dan dragi naš Tito, srečen Ti' dan naše : mladosti!" . PJRSB^KTIVjJ 30 V REKONSTRUKCIJI IN RAZŠIRITVI PODJATJa (Nadaljevanje iz 4. številke) V bodoče bi bile sila nesmotrno in negospodarsko prodajati izdelki iz frotirja s popj stom (sekunda, partijska roba), ko je istočasno možno izdelovati iz takih brisač vrečke za umivanje ter slinčke za dojenčke. Ne sam6', da na ta način razširimo raznovrstnost izdelkov, temveč, da predvsem dosežemo znatno večji dohodek kot pa če bi brisače z napako prodali. Znano je, da običajno trgovina prodaja blago z napako za dobro blago. 3 predelavo takega blaga bi istočasno onemogočili tovrstno goljufanje trgovine. Z nabavo 17 statev za frotir nastane vprašanje,- kje in pod kakšnimi pogoji doseči še 1 krat večjo proizvodnjo frotirja ko imamo že danes težave vale d premajhne zmogljivosti konfekcije. UC in vodstvo stojita na stališču, da naj se dosedanja zmogljivost konfekcije ‘-ne povečuje * predvsem pa naj se ne zvišuje število zaposlenih v le-tem obratu. - Tako stališče pa istočasno samo od sebe .ne reši problemov, ki stoje pred nami. Pripravlja se predlog po katerem bi se doma konfekcionirale le brisače (frotir in vafel), vsi ostali izdelki pa izven podjetja. Kravate naj bi se po sistemu "Delo na domu" izdelovale izven podjetja. Ustali izdelki; pregrinjala, prti, šali, plašči in jope iz frotirja, vrečke za umivanje, slinčke in podobno naj bi se šivali v invalidski konfekciji v Kamniku. Vsled povečanja statev v obratu za frotir pa nastopijo težave za sedanje odjemalce uslužnostnega beljenja in barvanja preje. Pri sedanji zmogljivosti imamo mesečno do 5•ooo kg uslug. Le-te usluge koristijo predvsem naslednja podjetja: "Trak" Mengeš, "Pleteks" in "Galis" Ljubljana. Dosedanje kapacitete ne bi po montaži 17 novih statev zadostovale niti za kritje naših lastnih potreb, spričo tega pripravljamo načrte za noVo sušilno komoro za sušenje, beljenje ali barvanje preje ter Vodimo razgovore za nabavo novega križno-preVijalnega stroja. V kolikor bi nabavo le-teh strojev delno kratkoročno kreditirala prej omenjena podjetja pa bi lahko še naprej obdržali sedanji nivo uslug. Y grupi III. je omenjena nabava jacquardov s "fino delitvijo" za svilo. 3odelavcem je verjetno znano, da je eno od osnovnih problemov, to, da no moremo v proizvodnji svile, predvsem za kravate in šale doseči večji napredek v vzorčenju. Z nabavo novih jacguardov skoraj ne bo več meje v vzorčenju ter v velikosti raportov ter se bomo zato lahko kosali s katerimi koli vzorci proizvedenih tkanin v sosednih državah. - 3 - Jacquardi so naročeni v vehoslovaški z dobavnim rokom v zadnjem četrtletju. Upamo, da nam naše. oblasti ne bodo delale ovir pri iskanju uvoznega dovoljenja. Neverjetno' velike težave imamo pri nabavi prebijalnega stroja za te jacquarde, ker je njegova dobava možna šele v letu 1963. Brez pravočasne nabave le - tega stroja bi bili nabavljeni jacquardi v letošnjem letu neizkoriščeni. Radi informativnosti obveščamo sodelavce, da smo za gradnjo nove hale iskali ponudbe od gradbenih podjetij: Slovenija ceste, Projekt Kranj in Graditelj, Kamnik. Pogodbo smo podpisali z najugodnejšim ponudnikom podjetjem "Graditelj 11 Kamnik. Po ponudbi in pogodbi morajo biti gradbena dela,razen tal in zunanjih sten,gotova avgusta meseca. Po tem datumu, po možnosti pa že prej, naj bi se začela montaža novih statev za frotir. Prvo pošiljko 4 statev pričakujemo v teku maja. Bo zgraditve hale, bodo predvideni stroji shranjeni v novozgrajenem skladišču. STANU MARCIJAN FINANČNO POROČILO ZA. I. TROMCSJČJi 1962. Vsakega člana kolektiva gotovo zanima kako je podjetje gospodarilo in kakšne finančne uspehe je pri tem doseglo. Z ozirom na to, da se bo obračun - ugotovitev in razdelitev dohodka - vršil za I. polletje 1952. skupaj, nas pa zanimajo rezultati že preje, zato je sestavilo računovodstvo začasen obračun, da bi ugotovili, kako se je realiziral družbeni plan za leto 1962. Rezultati so naslednji. Zap. štev. Plan 1962 Realizacija T , t., v Inaex 1. tromesec. 1962. 1. Vrednost industr.proiz. 1,o93.2oo 325,289 29,7 2. Celotni dohodek l,22o.434 326,570 26,8 3. Družbeni brutto proiz. l,22o.434 326.57o 26,8 4. Materialni stroški 533,788 179,64o 33,6 5. Družbeni proizvod 586,646 146,93o 21,3 6. Amortizacija 2o,lo8 4,713 23,4 7. Narodni dohodek 666,538 142, 217 21,3 8. Prometni davek: loi,764 24,562 24,1 a) medfazni 74,412 18,947 25,4 Zap. , , ju 1 e m g n t štev. Ind8X Plan Bealizacija 1962 I. tromeseč. 1962. b) splošni 5,792 1,598 27,5 c) zvezni od prodaje 9. Osebni izdatki, ki breme- 21,56o 4,ol7 18,6 ni jo material.stroške 4,9oo 1,618 . 33.- 10. Skupni poslovni stroški 558,796 185,971 33,2 11. Dohodek 449,965 116,o37 25,7 12. Prispevek za federacijo 67,495 17,4o5 25,7 13. Prispevek iz doh.za Dl? 32,o67 8,283 25,8 14. Čisti dohodek 325,854 84,3o8 25,7 15. Prispevek od izred.doh. 55,616 14,324 25,o 16. Osebni dohodki s prisp. 212,455 54,8oo 25,8 a) netto osebni dohodki 125,o86 28,789 23,o b) prispevki na CD 87,359 2o,084 23,e 17. Prispevek v skupne rezerve 2,o33 648 31,9 18. Rezervni sklad - obv.ddl 5,474 l,25o 22,8 19. Del čistega doh.za sklade 74,825 19,327 25,8 20. Delovna sila 21. Vrednost industr.proizv. 4ol 34o 85,0 na 1 zaposlenega 2,726 956,7 35,o 22. Narodni dohod »na 1 zaprosi. 1,662 23. Družbeni brutto proizv. 418,2 25,1 na 1 zaposlenega 3, o43 9 6 0 s 5 31,5 24. Netto OD na 1 zaposlenega 25,994 28,223 I08.- 25. Reprezentančni stroški 36o 91 25,3 25. Reklamni stroški 1,5oo 242 16,1 27. Sej mi,raz s t ave 28. Stroški ETZ: l,ooo 68o,9 68,0 a) Močnejša hrana 4o7 111 27,3 b) Zaščitna sredstva , 522 49 9,5 29. Kadri 1,678 . 41 2,5 3o. Invest.vzdrževanje 48,468 9,956 2o,5 Kot vidimo iz gornje tabele, je podjetje doseglo v I. tromesečju 1962. lepe uspehe, za kar ima zaslugo celot' ni kolektiv. Ker stojijo prod nami še velike naloge v zvezi z gradnjo in nabavo novih statev, bodo potrebna za izvedbo postavljenih planov velika finančna sr dstva. Zato je dolžnost vsakega člana kolektiva, da vloži vse sile v povečanje proizvodnje in storilnosti. Paziti je treba na zniževanje stroškov, posebno pozornost pa je polagati na dragocene surovine, ki prihajajo iz uvoza. če bomo vsi skrbno gospodarili, potem smo že v naprej lahko prepričani, da bodo doseženi ob zaključku polletja in na koncu poslovnega leta dobri finančni rezultati. TINK KOVAČ 5 PROIZVODNI PROBLEMI V 2E 20 MEKINJE Letni plan EB 20 za leto 1962. je 143.111 tm ali 161.111 rn2. Plani so iz leta v leto večji in nikdar se ne vpra-ŠEimo ali Lo letni plan v celoti realiziran. Vprašanje je samo, koliko ga bomo presegli. Bežno si oglejmo v kakšnih pogojih dela LB 20, to je obrat, ki je ob rojstvu "Svilanita" sam nosil to imei Skladiščna služba, obratna sredstva, notranji transport Za skladiščenje osnovnega materiala in utenzilij, za proizvodnjo 29 Statev, imamo tri prostore. Prostor kjer so vskladiscene utenzilije povsem odgovarja svojemu namenu. Slabše je glavno skladišče osnovnega materiala - preje. To skladišče je v nadstropju in bi 'bilo v slučaju požara, povsem onemogočeno rešiti cca 15 t.materiala, ki predstavlja vrednost preko 20 milijonov dinarjev. Prostor je sicer suh, je pa brez standartne relativne vlage, katero material,kot je umetna svila, neobhodno potrebuje. Prednost vskladiščenja imamo v tem, da dobimo material, vsak križni navitek lepo embaliran v celofanskem papirju, ki delno preprečuje vpliv atmosferskih ne-prilik. Kvaliteta materiala,posebno acetatnega, je po. treh letih skladiščenja zelo padla, vzrok temu je neprimerna embalaža in skladiščenje. Acetatno predivo ima 67o dovoljene vlage na 100 delov suhega materiala. Ta procent se v našem skladišču iz dneva v dan menja, kar močno vpliva na kvaliteto tega materiala. To vedo povedati tudi naše tkalke, ki delajo s tem materialom. Pred letom dni je bilo več reklamacij na artiklu voile. Nihče pa ne more trditi, da je k tem reklamacijam precej pripomoglo vfckla-disčenje materiala v lopi, na katerega je tekla voda. V dveh slabih prostorih skladiščimo pet vrst materiala in to; acetatno, viscozno, bakrovo, um.tno svilo, sintetično predivo in bombaž In to cca 20 vrst osnovnega in votkov-nega materiala različnih številk, da o barvah ne govorimo. Da iz vseh teh vrst preje nimamo zmešnjave, gre edina zahvala skladiščniku, ki se svoje naloge dobro zaveda, V svilenem materialu ležijo velika obratna sredstva, ki so Ahilova pota našega podjetja. Da bi-se vrednost teh zmanjšala, je vodstvo obrata še prevzelo začetne mere, ki pa ne bodo vplivale v večji meri na produktivnost in kvaliteto,razen na asortiman naših artikov. Da bi se v prihodnosti izognili tej boleči točki, je že osvojen program naših artikov v prihodnosti in intenzivno zasledovanje mode. Obisk naših dveh vodilnih uslužbencev v Italiji je točno določil smer razvojnemu oddelim, tako da ne bomo šli z negotovostjo pri svilenih artiklih v novo'zimsko sezono. S planskim načinom dela pri vzorcih in s povezavo dessenateure in vodstvom obrata se bodo v bližnji prihodnosti tudi zmanjšala obratna sredstva naše DE. 0 industrijski proizvodnji v tkalnici svile ne moremo govoriti. Sedanji način proizvodnje je nekako med obrtniškim in delno Industrijskim. Prevoz je skoraj na najnižji točki razvoja in mirno trdimo, da je vsak član v EE transportno sredstvo v gotovi fazi dela. Edina prevozna sredstva so; i!rudl!i voziček za osnovne valje in dvigalo, ki "krasi” izgled glavne zgradbe. Sam prevoz v proizvodnji je organizacijsko rešen z delnimi pomanjkljivostmi, katere so specifične za nas obrat. Priprava Za dobro tkanje svilenih tkanin, ki je glavna dejavnost našega obrata, imamo dve pripravljalnici; pripravo o-snove in pripravo votka. Priprava osnove v prvem nadstropju, ki obsega dva snovala s čevčnieami.. V istem prostoru je tudi priročno skladišče osnovnega materiala in osnov. Snovala znamke Thiele” in 'čoemiinger11 sta zastarela in imata majhno število obratov. Snovalo ::Thiele;! je za snovanje bombaža in ne svile, tako da na tem snovalu ne moremo snovati osnove z visokim številom niti. Priprava votka prostorno ni ločena. Votkovni navijalni stroji !,Scherer;! in ;:Hacoba!i starejši in novejši tip, delajo s tridesetimi vreteni, katerih kapaciteta zado-stoje za normalno obratovanje pri sedanjih vrstah preje in dovoljni količini votkovnih cevk. Trdnost in enakomernost nista vedno isti pri stroju "Scherer11, kar znatno vpliva pri tkanju na širino tkanine in kvaliteto, olaba točka priprave votka je priročno skladišče materiala. Samo previjalka z dobrim poznavanjem materiala lahko kljubuje odgovorni nalogi. V pripravi naše enote je tudi.prebijalnica kart. Za več kot polovico jacguard-skih kart prebijamo samo na enem prebijalnem stroju. Iztroženost tega stroja je sedaj tako visoka, da zahteva takojšnje popravilo stroja. Vzrok temu so mnogi vzroki, ki so pripeljali pripravo vzorcev do tako poraznega stanja. Sedanje stanje bi delno odgovarjalo samo 20, ne pa celotnemu podjetju, in to še v takšnem razvoju. S nabavo modernega svilarskega snovala, z dopolnitvijo votkovnih navijalnih strojev in novim prehijalno - kopirnim strojem bi v veliki meri dvignili kvaliteto in kvantiteto naših artiklov in tudi znatno znižali obratno režijo. Tkalnica Glavna dejavnost ...b 20 je tkanje težkih jaequardskih ■svilenih brokatov, jacquardskega blaga širine 70 in 90 cm za kravate, jacquardskih in listnih šalov, blaga za tiskane kravate in Šale, ter lahkih svilenih zaves vo~ ile 140 cm. Iz navedenega je razvidno, da je dejavnost široka v raznolikosti, kljub temu, da imamo nizko število statev, l-o pestrosti svilenih artiklov ni težko ugotoviti pestrost in raznolikost strojnega parka. Le strokovnjaku je težko ugotoviti, katera stroja v tkalnici sta enaka, z istim. jaoquardom ali z listovko, in kakšne so dvižne menjave. V tkalnici so zastopani stroji sledečih tovarn: "Zangs, Vitek, Bertschinger, Hart-mann, Riitti, Benninger in Eosemerei!. Od 11 jacquardskih strojev imamo 400-ti, 6C0-ti, 800-ti in 1200-ti stroje znamke :iHorak!i m :Bchmicher:lv Dvanajst -tkalskih strojev ima enoprizmne ali dvoprizmne listcvke-znamke "Horak”, "Giani;1 MMulleri', ::Seidel". Gest tkalskih strojev ima dvig listovk z ekscentri. Kljub raznolikosti strojnega parka, produktivnost iz leta v leto raste. Izkoriščanje tkalskih strojev je vedno večja in smo v mesecu februarju dosegli' 80 >o izkoriščanje, kar ja za jacquardsko tkalnico zelo lepo. V ilustracijo resničnega dviga proizvodnje še en primer: V letu 1961. je bila povprečna mesečna proizvodnja 51.000 votkov. V prvem tromesečju leta 1962. pa je bila 57.300 izdelanih votkov. Da je storilnost tako velika jo vsekakor zasluga izkušenih tkalk in najstarejšega moj sterskega kadra v podjetju. ITad 80 p.- tkalk ima preko pot let zaposlitve v našem podjetju. V tekstilni industriji pa vemo, da je produktivnost pri tkalkah največ ja, med 5 in -8 - 20 letom zaposlitve. Šibke točke tkalnice so: slaba postavitev strojev, nestalni relativne vlage, raznolik strojni park, kateri nam onemogoča menjanje delovne sile. Dvojna svetloba, dnevna in električna, katera slabo vpliva na vid tkalk. Najboljša temperatura v tkalnici je 18 do 24 C. V naši tkalnici gre v zimskem času navzdol, v letnem pa navzgor. Za čas malice nimamo nobenega primernega prostora. V letnih dneh je to na prostem na vrtu, v zimskih dneh pa v prostoru, kjer čistimo blago ali v tkalnici. Pred kolektivom DD 20 leži težka naloga. V stari tkalnici bomo v letošnjem letu prešli na tristrojni sistem. Naloga res ni lahka in čaka nas nešteto težav in zaprek, katere bomo morali odkloniti, da bo proizvodnja nemoteno tekla. Z pomočjo delavskega samoupravljanja in z maksimalnim trudom vsakega posameznega člana DJ 20, bomo lahko z manjšimi spodrslaji vpeljali tudi tristrojni sistem. CV-iTEO KONCILJA 3HJMA DELITVE CeLOTNIGA DOHODKA /nadaljevanje iz 4. št./ Osnovni in najvažnejši interes samoupravnih organov: (Skupščine svetov EE, svetov EE /tu smo vsi člani kolektiva/ in Upravnega odbora podjetja) je, da dosežemo čim večji dohodek. Na višino dohodka pa vplivajo sledeči faktorji: 1) Obseg proizvodnje in uslug. - Maš interes mora biti, da je strojni park čimbolj izkoriščen. Nenehno moramo spremljati izkoriščanje strojev in se pri tam vprašati po vzrokih, če izkoriščanje ni na zadovoljivi ravni. Naš interes mora biti, da čim več proizvedemo, ne gre se za čimvečjo fizično obremenitev, ampak predvsem za dobro organizacijo dela. 2) Nivo stroškov. - Stalno in nenehno moramo zasledovati stroške, ki nastanejo pri proizvodnji. 3) Skrbeti moramo za napredek proizvodnje. 4) 'Stremeti moramo za razširjeno reprodukcijo /izpopol- njevati in modernizirati nase strojne naprave/. 5) In končno je v veliki meri odvisna višina dohodka od dobrega in skrbnega gospodarjenja, tako posameznika kot celotnega podjetja. - 9 ~ Navedli smo samo nekaj najvažnejših faktorjev, ki vplivajo na dvig dohodka. Sedaj pa je potrebno vedeti na katerem področju moramo zasledovati delo, da nam uspeh ne bo izostal. ^fekt dela ja potrebno zasledovati; - na delovnem mestu posameznika, - na nivoju .i.J, na nivoju obrata, - na nivoju podjetja. Potrebno je zajeti 'podjetje kot celoto z vsemi službami in vršiti primerjavo glede doseženih uspehov v lastnem podjetju s podjetji iste stroke . Na osnovi takih, primerjav pa potem lahko ugotovimo: - kje prednjačimo, : - kje zaostajamo in kateri so ključni- in kritični problemi v poslovanju podjetja. Vemo, da še tako dobro organizirano podjetje mora znati kritično presojati 'svoje posloxranje, kajti le na ta način ga lahko tudi še izbolšuje. Pri tem pa morajo biti vse-vrste strokovnih služb tesno povezane z PJ in obratno JJ z službami. Vznikniti mora zdravo tovariško sodelovanje, ki vodi vse k istemu cilju - doseči čimboljši uspeh pri gospodarjenju. Pri dohodku je udeležena družba in podjetje. Posebni zakon predpisuje, kako je dohodek del med družbo in podjetjem. Poznano nam je, da ima delitev dohodka med skupnostjo in podjetjem pri nas svojo razvojno pot-, na kateri se odražajo socialistični 'proizvodni odnosi. Del dohodka, ki pripada družbi, imenujemo prispevek iz dohodka. Pa prispevek iz dohodka plača podjetje in je namenjen federaciji /zvezi/,. Pa pa uporablja ta sredstva, za splošne družbene potrebe, katere koristniki smo mi vsi. Ta prispevek skupnosti znaša 15 ^ od dohodka. Torej če od D' 0 II 0 D K A odštejemo 15 prispevka dobimo ČISTI DOHODEK STAN.; MARCI J AN 10 - EDZDLTaTI B..L1 V PRVIM-TROMjSLČ JU PO LC Pri obračunu za prvo tromesečje letošnjega leta po planskem obolu izkazujejo 11 v prikazani tabeli sledeče rezultate : 1E 10 izkazuje EE 11 izkazuje BE 12 izkazuje BB 13 izkazuje E-- 20 izkazuje BE 30 izkazuje BE 50 izkazuje EB 60 izkazuje zvišanje stroškov za znižanje stroškov za zvišanje stroškov za znižanje stroškov za znižanje stroškov za znižanje stroškov za zvišanje stroškov za znižanje stroškov za 247.000. - Din 477.000. - :i 2,438.000,- » 733.000. - ' 1,241.000.- ” 4,018.000.- s' 1,411.000.- " 3» 3o5.000,- " Skupno za celotno podjetje prihranek 5,676.000.- Din PREGLED STROŠKOV PO EKONOMSKIH 10 11 12 13 Plan stroškov 1.-II. 41,28o 36,464 5o,281 115,221 Dejanski stroški 41,794 36,515 52,621 114,721 Razlika + 500 - $14 51 2,34o ^ -lo^g 100,1 _lo4,6__ _99,5 Plan stroškov III. 22,9oo 22,6o8 31,179 64,137 Dejanski stroški 22,633 22,o8o 31,277 63,9o4 Razlika + 267 528 233 — 98 ^ 9M _97,_6 ^100^3 99^6 Plan kumulativa I.-III. 64,1^0 59,o72 8l,46o 179,358 Dejanski stroški 64,427 58,595 83,898 178,625 Razlika + 477 733 - 247 2,438 1° 100,3 99,2 103,- 99,6 V DE 30 se izkazuje precejšen prihranek proti ostalim lili. To pa zaradi tega, ker so dejanski stroški proti planiranim nižji v zvezi z novimi stroji. Za vse 2E je analiza v teku in "bo po preteku tega meseca popolnoma razčiščeno glede prihranka in zviševanja stroškov z ozirom na ugodno planiranje, na drugi strani pa na prizadevnost kolektiva IS. Vsi rezultati bodo objavljeni v naslednji številki našega glasila. ENOTAH I. KVARTnL LITA 1962. v OGO Din 20 30 50 60 Skupaj 20,623 6o,333 4,297 l8,o23 3284501 19,719 56,825 4,998 16,136 325,3o8 9o4 3,5o8 7ol 1,887 3,193 _9_516_ _94,_2_ __89,5_ _99.; 10,454 32,783 1,339 9,7o7 185,4oo lo,117 32,273 2, o49 8,289 182,917 337 51o 71 o 1,418 2,483 ..IhL... _.__153,-_ __85,4_ 98i: 31,o77 93,116 5,636 27,73o ' 513,9ol 29,836 89,o98 7,o47 24,425 5o8,225 1,241 4, ol8 1,411 3,3o5 5,676 96, oo 95,6 125.- 88,- 98, Makovec Stane - 12 IZVOLILI SMO NOV ODBOR SKUPŠČINI 3V.ICV oKONOMSKIH oROT PODJKTJA IN UPRAVNI ODBOR Mandatna doba Skupščine svetov 33 podjetja in Upravnega odbora je potekla. Dne 18. aprila smo imeli volitve novega odbora v vseh ekonomskih enotah. Komisija za pripravo volitev je skrbela, da je potekalo vse po predpisih v najlepšem redu. člani kolektiva so se skoraj v pol nem številu odzvali in prihajali na lepo okrašena volišča z zavestjo, da bodo volili za svoje zastopnike v svet Skupščine najboljše ljudi. Udeležba v posameznih 33 je bila naslednja; Olj/ po spisku volilcev neveljavnih opr. neopr 10 71 65 2 5 1 11 25 2o - 5 - 12 18 17 - 1 - 13 47 42 - 5 - 20 45 42 1 2 - 30 81 71 - 10 - 50 28 24 4 4 - 60 57 Izvoljeni so bili;. 45 9 3 Peran Miha 61 glasov Rozmanič Vida 63 It Žavbi Pavle 54 11 Verdnik Mara 43 i? Balantič Karija .55 :t Rostan Zvone 20 H Korošec Franc 20 ti Robida Karel 17 ti Poljanšek Slavko 27 11 Baloh Francka '38 H Vrhovnik Pavia 36 II Rozmanič Vinko 4o 15 Ipavec Marija 40 ir Rihar Melita 40 glasov Seljak Bogdan 66 It Golob Leopold 65 It Vidmar Matilda 65 It Kočar Sližabeta 66 n Šuštar Jožica 63 ti Zorman Štefka 65 n Golob Alojz 19 it Grden Franc 17 tt Muršak Zinka 35 it Škapin Marija 39 it Pečevnik Peter 31 ti Dne 26.4.1962. je bilo konstituiranje Skupščine svetov 33 podjetja, katerega so se udeležili člani starega in novega odbora, Tov. Seljak Bogdanu je bilo zaupano mesto predsednika sveta. V Upravni odbor so bili izvoljeni; Peran Miha - .3.0 Rostan Zvone - 3 10, 13 11, - 13 - Baloh Francka - .jB 13, Bozmanič Vinko - 2o, Šuštar Jožica - 30, Grden Franc - BB 50. Za predsednika Upravnega odbora je bil izvoljen tov. .Rostan Ivone. Vnem novoizvoljenim članom želimo v mandatni dobi mnogo uspehov, saj jih v današnji težki gospodarski situaciji .akajo ogromne naloge, katere bodo morali reševati v dobrobit podjetja, skupnosti in nas vseh. KOMISIJA ZA ' PRIPRAVO IN IZVBDBO VOLITEV . POROČILO KADROVSKO - SOCIALNA SLUŽBB Dne 30. 4. 1952. je bilo v podjetju zaposlenih 386 delavcev, od tega 117 M in 269 Z, 4 vajenci in 3 honorarni. V mesecu aprilu je bilo na osnovi predloženih potreb UB sprejeto 8 novincev in sicer; V 10 so bile sprejete 4 0 vsi3d povečanja kapacitet krizno-previjalnega stroja in predvidenega odhoda nekaterih iz podjetja in na porodniški dopust /Crnkovič Angela, Kociper Marija, Toplak Matilda in Rakuša Blizabe-ta). Tov. Praprotnik Marija je zamenjala tov. Mrak Ido na delovnem mestu poenterja, ker je bila imenovana premeščena kot poenter za BJ 11, 12 in 50. V 30 je bila vsled potreb na nočni izmeni sprejeta tov. Hudnik Marija. Z ozirom na uvedbo novega delovnega mosta v IB 601 je oil v skladišče gotovih izdelkov sprejet tov. Zarnik Anton. /ov. Slelir Marija pa je zasedla delovno mesto tajnice. Skupno je bilo sprejetih 7 Z in 1 M. Iz podjetja je odšel po predpisanem odpovednem roku tov. Pečnik Jože. Poročili so se; Tov. Krže lenard iz LB 50, tov. Cražem Silva por. Slunj-ski iz BB 20, tov. Zamljen Anica in tov. Grudnik Ignac iz UB 11. Vsem želimo ooilc sreče na novi živijenski poti. DANICA MIŠIC - 14 - SKLEPI S KONSTITUIRANJA"SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH ENOT PODJETJA 1) Za predsednika SS.jE je bil izvoljen tov, Seljak Bogdan. 2) Za zapisnikarja je bila izvoljena tov. Hočevar Agica, za overovatelja zapisnikov pa tov, Ivluršak Zinka in Škapin Marija. 3) Disciplinske komisije, izvoljene po imajo iste pravice in pristojnosti v okvira JJ, kot jih je i-mela pred tem komisija za disciplinska vprašanja, katera je obstojala za celotno podjetje. 4) Razrešnica staremu UO je bila soglasno sprejeta. 5) Predlog sindikalne podružnice za člane UO se pntrdi. 6) Tov. direktorja se pooblašča, da v imenu Sb.ua podari tov. Makovcu - bivšemu predsedniku SSu.J in tov. Seljak Bogdanu - bivšemu predsedniku UO primerno nagrado, o stroških pa naj poroča na prihodnji soji. 7) Izvede naj ss anketa o dodelitvi regresov za koriščenje LD. V anketi naj bo nanizanih več variant /kdo vse naj bi dobil regres/, objasni pa naj se tudi od kod se bodo sredstva v ta namen črpala. Rezultati ankete morajo biti obvezno znani do 10.5.1962. 8) V komisije podjetja so bili soglasno izvoljeni sledeči; KOMISIJA ZA EKONOMSK • JNOTJ; Verdnik Marija Taje Peter, Baloh Francka, Končnik I o, Makovec Stane,tajnik Kočar nlizabeta, Grden Franc, Grabnar Vinko. KOMISIJA HTZ; Pečovnik Peter, Kosirnik Jože, P r e g e 1 Leon, Jenko umil, R i h a r Melita, Dr. K i r n Milan, M i š i č Danica, Gol o b Milan. KOMISIJA ZA MAKUF IN ODIROPAJO^OSNOVNIH SRJDSTnV; Rob i d a Karel, 0 k e r 1 e c Jože, Pavlič Avgust,tajnik Jenko Matija, Matičič Vinko, K on c i 1 j a Cveto, Kramar Stanko. SKLOPI ZADNJO SEJE UPRKVNbGA ODBORA PODJETJA 1) Operativni plani za mesec maj se soglasno potrdijo. Plani naj se- delajo še naprej tako, da jih pred sestavo potrdi tehnično vodstvo po temeljitem pomenku s komercialnim sektorjem. Proizvodnja mora potem -15 delati točno po sestavljenem planu in se obvezno po njem ravnati. V kolikor bi se plan spremenil, gre v breme tistega, ki ga spremenil. 2) Upravnemu odboru naj bi se v bodoče dajali sledeči podatki s najnižja in najvišja plača v IS' ter najnižja in najvišja plača v podjetju. Osebni do- * hodki naj bi se prikazali na osnovi efektivno izvršenih ur. Mesečno se mora poročati UC tudi o dvigu produktivnosti za pretekli mesec v primerjavi ž lanskim letom. 3) Avtopark naj se prenese na upravo tako, da se s temi stroški razbremeni 50 ter obremeni sb 60 in 601. 4) Jkonomsko enoto 12 - barvarno se bremeni samo s tistimi stroški, ki so nastali po krivdi barvarne , dočim pa se jih s stroški zaradi nepravilnega planiranja, ne bremeni. 5) jJ 30 se prizna.samo tisti prihranek, ki je dejanska zasluga kolektiva te enote, dočim se prihranek na račun novih strojev odbije. Pri vseh ostalih JJ se obračun izvrši, kot je prikazano. 6) Pripravijo naj se potrebni podatki za pravilen obračun v JU 60 ter se ga predloži v razpravo 33JJ na prihodnjo sejo. 7) Pritožbe na obračunske postavke naj se rešijo v okviru JJ. 8) Tov. Potočnik Maksu se plačajo dejanski stroški šolnine. 9) Napravi naj se dodatni .plan za nadomestilo za čas dopustov za JJ 601 v višini Din 62.865.-za JJ 60 pa v višini 222.637Din. +++ + "j- + + +++ + + + + + + + + 4- + + + + + + + + T‘ + + + + + + + + + + + ++ + + i + + + + + + URADNIŠKI ODDOH: Pavlič Avgust, Brodnjak Henrik, Mišič Danica, Pečevnik Peter, Mubi Katica, Simčič Jože in Gregorič Anica. ZjouR oIKDIEATA - PROGRAIlj+ulA NOVEGA ODBORA Občni zbor sindikalne podružnice, ki se je vršil v preteklem mesecu, je po svoji vsebini pokazal, da smo naredili velik korak naprej v našem.samoupravljanju. Kakor je razvidno iz obravnave, ljudje v JJ niso samo proizvajalci, temveč so postali tudi upravijalci. T tej kratki dobi, odkar obstojajo sveti JR, je delo teh samoupravnih organov potrdilo, da so od njihovega nastam.. ka pa do 'danes izpolnili svojo nalogo. Se vedno so težave, katere se pa odstranjuj o s pravilnim delom. Pokazalo se je, da so ti organi samoupravljanja, v težnji za čim večji ekonomski učinek, začeli zanemarjati skrb za proizvajalca kot človeka, predvsem za starejše in dela manj zmožne ljudi. Taka in slična vprašanja borno morali v prihodnje reševati skupno z kadrovsko socialno službo in pa s sindikalnimi odbori -11, kat ri niso do sedaj pokazali nobene večje aktivnosti. V prihodnosti bo treba posvečati tem odborom večjo ekrb, jih usmerjati k večji dejavnosti, priskrbeti jim je treba poslovnike za delo, da bodo vedeli, kje so njihove pristojnosti in kaj je njihovo delo. Potrebno je poživeti delo mladinska organizacije, kluba mladih proizvajalcev, kakor tudi vse o-stale politične organizacije, katere je treba zainteresirati za večje sodelovanje s samoupravnimi organi. Tako se bodo najlažje premagovale napake in težave, ki se porajajo pri razvijanju samoupravljanja. Naloga sindikalnega odbora naj bi bila, da s tesnim sodelovanjem s kadrovsko socialno službo skrbi za človeka kot proizvajalca, za njegovo uveljavljanje v samoupravljanju, pravilno in vspodbudno nagrajevanje. Skrbeti moramo tudi za povezavo med političnimi' in strokovnimi ter samoupravnimi organi za dviganje produktivnosti dela in dviganje živijenskega standarda, za strokovno izobraževanje in razvedrilo. Vse to pa bomo dosegli le s sodelovanjem celotnega kolektiva. Z ozirom na navedene naloge je bil sestavljen program dela sindikalne podružnice in sicer;.. 1) Določitev pravilnega normativnega starta za vse JI;J. 2) Poživitev dela svetov in sindikalnih odborov. 3) Vsebinsko razširiti pravice in dolžnosti .1J, dopol- m y . Ubč« - 17 niti poslovnike JJ, disciplinske komisije, komisije za sprejem in odpust delovne sile, pravilnike HIZ službe po 4) V tovarni je treba organizirati razna politična.in strokovna predavanja, dalje seminar za sindikalne funkcionarje, za Člane sveta itd. Treba je organizirati uvajalne in izobraževalne seminarje itd, 5) 1 oživiti delo mladinske organizacije v podjetju. 6) Napraviti je treba program dela kluba mladih proizvajalcev, ostAT-ariti je treba sistem dela proizvodnih konferenc. 7) Skrbeti je treba za standard. 8) Po je treba razvijati medsebojne socialistične in družbene odnose - med Člani razvijati družbeno življenje, kulturno prosvetno delo, razvedrilo in šport. 9) skrbeti je treba za pravilno uporabo družbenih sredstev, s katerimi kolektiv razpolaga in katero ima v uporabi. 10) V tem letu imamo tovarniški časopis. Komisija želi, da bi bilo vsaj polovica člankov iz življenja 33 in da bi pri objavljanju člankov sodelovali tudi člani kolektiva is obratov. . 11) Zelja komisije je, da bi se ljudje čimveč bavili s športom, roveča naj se športna dejavnost v podjetju, j-^i^jajo razna tekmovanja itd. Nujno je urediti športni park, kar mora poskrbeti sindikalna podružnica podjetja. V NOVI SINDIKALNI ODBOK oQ BILI IZVOIJ.jNI; T a j č Peter - predsednik, Šuštar Slavko - tajnik, Repič Marjan - blagajnik, Urankar J ane z, Fabjan Rozka, Grabnar Vinko, Praprotnik Brane, Šimenc Štefka, Keršič Panika, Končni k Ivan, Novak Mara, ■Grčar Majda, Pipan Lovro, Škerjanc Vera,. P r a g e 1 Leon. PIT GR TAJČ DRUŽB INI STANDARD Ne mislim pisati zgodovine "Svilaniti:a, ker bo verjetno to snov obdelal kak drugi pisec, temveč bi podal nekaj misli o družbenem standardu našega podjetja. Aico pogledamo nekaj let nazaj, vidimo, da naše ppdjetje le ni novo rojeno, obstoja že lepo število let. Za primer našega 10 - letnega jubileja naj bodo naši priznani artikli.. Ko pogledamo iste strani vidimo, da je bil u-stvarjen zelo velik napredek, saj se brutto produkt veča iz leta v leto. Naj se povrnem na naslov in podam nekaj primerov in opišem' koliko je bilo narejenega v pogledu družbenega standarda naših zaposlenih članov kolektiva. Minila so dolga leta, od kar je delovni kolektiv začel s samoupravljanjem. Ko pa pogledamo zapisnike sej DS pa lahko vidimo, da .smo večkrat zahtevali dvig družbenega standarda, predvsem gradnjo stanovanj, družbene preftrane in prevoz oddaljenih delavcev na svoja delovna mesta. A kljub večkratnim.zahtevam nismo uspeli. To pa zaradi tega, ker so bili naši vodilni suslužbenci domačini iz Kamnika in teh potreb na.svoji koži niso občutili.Imeli so vsi lastna stanovanja, blizu službo, pa tudi pravočasne redne prehrambene obroke. Niso pa pomislili na svoje sodelavce, 1 ateri so trpeli brez stanovanj, po več kilometrov oddaljeni od svojega delovnega mesta in tudi po več ur brez tople hrane. Velikokrat smo se spraševali, zakaj toliko bolniškega izostanka? V zvezi z gornjim naj omenim, da se je vse to kar omenjam znatno spremenilo z menjavo naših vodilnih uslužbencev. Sedanji imajo drugačne odnose in poglede do sodelavcev. Takoj se je pričelo z mislijo o gradnji lastne družbene prehrane, katera bo tudi v letošnjem letu uresničena. Tudi za prevoz oddaljenih delavcev se je poskrbelo, saj imamo primere, da so se oddaljeni delavci že vozili v zimskih mesecih z avtobusi na svoja delovna mesta. Tudi najtežje vprašanje je naš DS na pobudo našega vzornega direktorja začel reševati tako, da se je pristopilo k gradnji 5 družinskih stanovanj, -z lastnimi ostvar-jenimi sredstvi in s pomočjo posojila iz občinskega stanovanjskega sklada. 1otrebno bo misliti tudi na našo zaposleno samsko mladino glede gradnje samskih stanovanj. Mislim, da ne bo odveč, če omenim, da bi se v bližnji prihodnosti namenilo nekaj sredstev tudi bodočim graditeljem lastnih stanovanj, seveda ko bo za to dovolj sredstev. V zvezi s tem bi bila vsekakor dana širša možnost za rešitev našega stanovanjskega problema. FRANC GRM - 19 NIKA J Vl’ldOV S POTOVANJA PO SAV^RNI ITALIJI /■\ : ........ /| .......V / f\ A^SEir--* AC .,r- Zamišljeno sem sedel na - zadnjem sedežu avtomobila in zavzet z opazovanjem okolice skoro po-o •• "tk-i■ zabil, da se vozimo v avtomo-y ; l \ s, 5 bilu trije. Hitra sprememba sme- : 1 i ^ ri avtomobila, kot da nas je ||| ? \ U S zajel močan val morja, škripa- sem povzročil mlad ^..kolesar, ki je nepremišljeno :3v:lkpk.:.:^pripeljal z nepregledne desne strani ceste ,"'naravnost pred avtomobil. To je dalo povod za pogovor. Dva sva šla prvič v inozemstvo. Dosti je bilo vprašanj, pri tem pa sva pozabljala, da je takšen dogodek, kot se nam .je malo prej pripetil lahko usoden aa potovanje, če bi mu botrovala najmanjša nepazljivost voznika. avtomobila. Pozabljala sva, ko sva spraševala in razpletala pogovor, da midva samo sediva brez odgovornosti, ki jo nosi tisti, ki sedi za volanom. Vozimo se proti Novi Gorici, V daljavi se pokaže novi, po vojni zgrajeni del Gorice, ki ne nosi neupravičeno svoje ime - NOVA GORICA. Sredi zelenja in cvetja je vse polno novih zgradb; stanovanjski bloki, upravne stavb, trgovine in spet nove stavbe. Lepo, skoraj tako lepo, kot je v Novam Velenju. Še vedno prevzet od svežine, ki jo zmore ie novograjeno in urejeno naselje, se zaveš, da si popotnik, ki zapušča domovino, ko se ustavimo pred zapornico na meji med Jugoslavijo in Italijo. Dežuje. In to prav po kranjsko - aprilsko, Dvema od trojice je malo tesno pri srcu. Sam sebe vprašujem," če so cariniki res taki psihologi, kakor se včasih sliši. Premišljujem, če lahko ;,pogrunta jo, da nisem kadilec, ker potem res ne vem, kako bom'opravičil še tisto dovoljeno količino cigaret, ki jih imam v kovčku. Pa "kačja slin-ca"?. Tudi za tisto me je strah, vendar pa je to le trenutna trema, ko cariniki izrazijo željo, da bi si ogledali. vsebino naših kovčkov, katere smo pustili v avtomobilu, se izkaže ;ot rešitelj tov, Marcijann "Kaj, v takem dežju naj nosimo kovčke sem? Ne, tega pa res ne!" Se danes ne vem, kaj je bilo vzrok, da so cariniki odstopili od svojega namena. Ali je bila to postava in glas tov. Marcijana, ali pa spoštovanje do potnega lista, v katerem je že precej izpolnjenih strani. S pozdravom se poslovimo od carinikov,•še enkrat globoko vdihne- mo slovenski srak in še smo pri italijanskih carinikih. Ti so (če bi sodil po vojaških vrlinah!) najbrž zaradi treh precej "močnih' Kranjcev vljudni in prijazni. Zig v potne liste, nakup kuponov za bencin in pozdravljeni varuhi legalne trgovine. GORICA, staro kulturno in upravno središče slovenskega življa v tem delu naše zemlje v preteklosti, nas je sprejela s svojimi starimi sivimi hišami. Kakšna je razlika med starim tukaj in novim na oni - naši strani! Ustavimo se na majhnem trgu v središču mesta. Hitro ae sprehodimo po ulicah, ki se stekajo na ta trg. Ko se vračamo, že od daleč vidimo visoko štrleči odprti pokrov prtljažnika na avtomobilu. Kolikor zmoremo, hitro stečemo do avtomobila. "Tatovi!" Strah, ki se je rodil v nas, je bil neupravičen. Vsi trije kovčki, obleke in plašči; vse je še lepo zloženo in na svojem mestu. Seveda, ko smo se poslavljali od naših carinikov, srno pozabili trdno zapreti prtljažnik. Kako lahko bi ostali brez obleke in perila, tako rekoč skoraj "nagci". Dober opomin za nacaljno pot, ki pa kakor boste videli, le ni povsem zalegel. Ko si opomoremo od preslanega strahu, zavijemo lačni in žejni v staro "oštarijo". Prijazne natakarice so Slovenke. Potem pa naenkrat; "0 Saša, ma kaj ne vidimo!" in še začudeno gledava s tov. Zoretom, kako se tov. Marcijan /kar naenkrat preimenovan v Saša/ prisrčno objema s starejšim možakom. Osiveli lasje, naguban, zagorel obraz in oči polne smeha. Nisem si mogel razložiti. Toda takoj zvem. Tov. Marcijan, ki je bil med vojno tukaj kot partizan, je srečal starega goričkega Slovenca - ilegalca. Pogovor teče o tistih časih in o današnjih. Stari mož kar na -prej ponavlja; "0, Saša, Saša, ma kje so že tisti časi!" Poslovimo se, pred nami je še dolga pot do našega VIDEA - zdaj italjanskih UDIN2. Do Vidma pelje pot .skozi Furlanijo, kjer sredi italjanskega življa žive še cele slovensko govoreče vasi. Vozimo se mimo skrbno obdelanih sadovnjakov in vinogradov. Ma..elice še cvete jo, gore na obzorju pa so pokrite s snegom. Tu pomlad, malo dalje pa zima. - se nadaljuje. P /!.. R PJČBVMIK 5xZ ' ... <• ..^ i .■* "f" piv .3 k v- - ' j; ........ #v .W f ^ : , X. v - >:/ J/ ■ \ >J /f f / / . Športniki mladinskega akti-_va so se v preteklem mesecu 1 ^'Udeležili več tekmovanj. So-r--„, ’ delovali so na tekmovanju s | zračno puško v Jaršah, katerega še je udeležilo več o-koliških ekip. Naša ženska ekipa je osvojila prvo mesto, mladinci pa so bili nekom-platni in so tekmovali z me- I Sano ekipo ...ten tako zasedli peto mesto. leden dni pozneje smo obiskali mladince iz Jarš,- ten jim tako vrnili obisk. Ob tej priložnosti.smo si ogledali tovarno in priredili tekmovanje v strel jan jtt in ... šahu. Naši športniki niso imeli sreče, saj .sb bili $ar-šani v obeh panogah boljši, izkazale so se pa naše strelke. Jkskurzije se je udeležilo precej naših mladincev in ko smo se razšli smo se domenili, da bomo priredili še več takšnih srečanj. V. počastitev dneva mladosti smo v nedeljo, dne 6. maja priredili na našem igrišču odbojkarsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 6 ekip iz Kamnika in Jarš. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Titana, naša ekipa pa je bila na petem mestu. V podjetju smo ustanovili strelski klub, ki je že pričel z rednimi treningi. Prihodnjo soboto se bodo naši strelci udeležili republiškega prvenstva tekstilcev v Mariboru, kjer nas bosta zastopali ženska in moška ekipa. MARJAN RJPIC BF P t y- 77- ...V.7.VJ— •V-.- •f9;.......7 • •tr- X X ................. r • * S '131:5.11 "f •"r7ftx...... •'“■■'-■■i.r:--. ..v- Z / z .....i z r~\\ /1 g I I ZKV! ,.-A / t - Z...h . /# J z \! 1 'Z !l X1 // S !( \s \' ,Zr W *šr~- \ \ 7' L Z' /f\! zzzr zZr/Zčv s' .'.'—•v Z....-S\ etW> ,Z'"ZZ z :”> x>." Z V v x, ^.x .. -z -X "ž 7 j/'' • p c r j j o / i ! // Z..z z, m E *%>■ v.... V' c x o MUHASTI DUKLAMATOR Zjutraj pozno spat gremo, zvečer pa zgodaj vstanemo. Reči prečudne vidijo ušesa, strmeč poslušajo očesa. Po zraku pujski pojejo in v hlevu ptički krulijo. Najlepši vonj dekti kopriva, pod piščeta se koklja skriva, Pastirja žene ovca past, denar pa gre tatove krast. Očetu čevlji so otekli, ker so se v vod'zelo opekli. Zdravilo naj po dečka gre, da čevelj v ndgo spravi se. Hči hišo vzame vrž v roko pomede me tlj a urno z njo. Zenjica bo že kmalu zrela, pšenica jo bo skoraj žela. Zdaj mlin v žito poneso, da zmelje mlinarja drobno. ROGOVI oO Su SPOPRIJELI. Ul X, 2 Lo — L2" * s/s j ] 1 J I NAVPIČNO: VODORAVNO: 1. Visoka planota v Aziji. 6. Državni reprezentant v namiznem tenisu. 7.Nasilje. 9. Mesto v Makedoniji ob albanski meji. 11. Reaktivna barva,katero uporabljamo v barvarni. 13. Moš^o ime. 14. Naš reprezentant v vaterpolu. 16. Zgodovinsko žensko ime. 1. Del Beograda. 2. Kemijski znak za Iridij. 3• Pristanišče v Črni gori. 4. Etevnik. 5. član družine. 6. Domača direktna barva. 8. Znan tuji pisatelj /fon./.10. Koško ime. 12. Soglasnik in samoglasnik.15. Kratica za atmosfera. V 3 K B I N A; 1. Dan mladosti 2. Perspektive so v rekonstrukciji in razširitvi podjetja/nadalj./ 3. Finančno poročilo za 1.tromesečje 1962. 4.1 roizvodni problemi v 31; 20-Mekinje. 5.Shema delitve celotnega dohodka / nadalj./ 6.Rezultati dela v prvem tromesečju po IG. 7.Izvolili smo nov odbor S333 in UO podjetja. 8.Poročilo kadrovsko-socialne službe„ 9.Sklepi s konstituiranja SS33 in UO. 10.Občni zbor sxndikata-progrprn dela novega odbora. 11. Družbeni standard. 12. Nekaj vtisov s potovanja po severni Italiji. 13. šport in tekmovanja. 14. Zabavni kotiček. J c