DELAVSKA POLITIKA IZHAJA, DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH! Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din . mali oglasi, ki služijo v. social at namene del av st v u in nameščencem, vsaka beseda Din 0J9 Štev. 29 * Maribor, sobota, dne 9. aprila 1938 * Leto XIII Poidite v narodno skuoSčino! Jeseni volitve po novem zakonu? V maju mesecu bodo obravnavali odbori narodne skupščine politične zakone, kakor poročajo iz Beograda. Za našo državo in nje razvoj bo to zgodovinsko važen dogodek. Po ustavi narod voli poslance, čeprav morda ne po metodah, ki bi bile nam vsem všeč. Kljub temu imajo narodna skupščina in vanjo izvoljeni poslanci odgovornost in dolžnost, da tam zastopajo in zagovarjajo pravice naroda ter sklepajo dobre zakone, ki nudijo narodu svobodno in demokratično uveljavljanje v parlamentarnih zastopstvih, v javnih korporacijah in tudi v vsem javnem življenju. Ni vseeno, kakšen bo novi volilni red za narodno skupščino, ni vseeno, kako se dodeli delokrog samoupravam, ni vseeno, kakšen bo zakon c tisku, o zborovanju, o političnem udejstvovanju. Zato je nujno in važno, da izvoljeni poslanci pridejo v parlament, da dosežejo, da bodo izvoljeni v odbore in tam ščitijo enakopravnost državljanov in pravo demokracijo. Novi zakoni ne smejo omejevati državljanskih svoboščin. Nuditi morajo vse svoboščine, da pridemo potom njih do notranjega sporazuma, ker ni zanj nobenih bistvenih ovir. Poslancem: nalagajo mandati to dolžnost! Odgovorni so zanjo narodu. V narodni skupščini imajo vsi poslanci enake pravice in kdor ne o-pravi svoje dolžnosti, ga bo sodil narod prej ali slej. Naj bi se torej politično vodstvo poslancev, ki doslej ne sodelujejo v parlamentu in od katerih edino pričakujemo, da bodo nastopili za demokracijo, odločilo, da poseže v razvoj dogodkov v našem parlamentu. Prav zadnji čas je, da se narod in njega zastopniki zavedo, kako resna je bližnja bodočnost. Te prilike ne smemo zamuditi! S tem člankom nikakor nočemo prejudicirati sklepom združene opozicije. Iznašamo pa te misli oz. na-ziranja, ker smatramo, da so vsi demokratično misleči ljudje, zlasti pa grupacije, poklicane, da v teh sodbo-nosnih časih povedo, kako mislijo, da bi bilo najbolje za demokracijo. Izvenparlamentarna opozicija bi torej po našem storila ogromno delo za prospeh demokracije, ako bi se pojavila v parlamentu v trenutku, ko bi prišli na dnevni red politični zakoni. Res je, da je vpliv parlamenta zmanjšan vsled pozicije, ki jo v za-konodavstvu zavzema senat, toda naj se pokaže, koliko velja beseda tistih, za katere lahko rečemo, da jih je izvolilo ljudstvo kljub pritisku in grožnjam, brez ozira na posledice. Gospodarske zahteve socialne demokracije v CehoslovaSkl Enolen nastop čehoslovaških in nemških socialnih demokratov. V parlamentu sta čehoslovaška in nemška socialna demokracija predložili gospodarski program, čigar izvedba bi stala pol milijarde Kč in prinesla poživljenje gospodarstva v obmejnih krajih. Gre za javna dela, kot gradnjo cest, izsuševanje močvirij, regulacijo potokov in rek itd. BI um rešuje državo kanila! apitaiizem seoe L V čem je spor med socialisti in branilci kapitalističnih interesov v francoskem parlamentu in senatu Reakcionarno časopisje vseh barv v vseh evropskih deželah podpira fiincosko reakcijo v njenem boju proti demokratični vladi ljudske ironte, s s. Blumom na čelu. Na vso moč se trudi oblatiti s. Bluma, ki ga slika delavstvu kot kapitalista, meščcnom pa predstavlja kot strašilo t. j. kot kapitalističnemu redu nevarnega socialista. Prikazuje ga kot človeka, ki nic ne ve in ničesar ne zna, kateremu ne gie zaupati vodstvo države, ker da bo upropastil državne finance, gcspcčarstvo in državo. Tako govore in pi Sejo o socialistu s. Blumu, ki je uveljavil 40 urni delavnik, zagotovil vsakemu delavcu 14 dni plačanega dopust?. letno in ustvaril predpogoje, da bo francoski delavec živel človeka vredno življenje. Razen tega je podržavil nekaj panog važnih industrij. Zato ni težko uganiti, zakaj ga sovražijo, obrekujejo in se bore proti demokraciji, proti ljudstvu, ki je spravilo s. Bluma na oblast. Vlada ljudske fronte je predložila francoskemu parlamentu obširen finančni načrt za uravnovešenje državnih financ in državnega gospodarstva. S. Blum je kot finančni minister sam obrazložil ta načrt parlamentu, zahtevajoč od njega posebna pooblastila. Utemeljil pa je to zahtevo takole: Državna blagajna bo morala v tekočem letu imeti sredstva ne samo za pokritje rednega državnega proračuna, ampak tudi 40 milijard frankov za izredne izdatke in 10 milijard za kritje drugih obveznosti, odplačevanje posojil itd. Do konca tega leta je treba eno milijardo frankov mesčno za kritje primanjkljaja. Živimo v dobi, ki je nekako v sredi med klasičnim kapitalizmom in državnim kapitalizmom. Državne železnice bodo obremenile državno blagajno v 1. 1938. za okroglo 12 do 15 milijard. Državna blagajna si mora dobiti potrebna sredstva dnevno sproti ali od tedna do tedna. Stalnost vlade je problem finančnega ravnotežja že od 1. 1924. dalje (torej ko s. Blum in ljudska fronta še dolgo, dolgo nista bila na vladi. Op. ur.) in z izjemo ene ali dveh vladinih kriz, so vse krize nastale radi finančnih težav. Vsled bojazni pred obdavčenjem in socialnimi reformami je kapitalizem izigraval vlade in izpodkopaval vred" nost denarja z izvozom denarja v inozemstvo. Kapitalisti so odnesli iz Francije 80 milijard frankov v zlatu! (Tako patriotični so kapitalisti, za katere nima »resnicoljubno« časopisje niti žal besedice. Op ur.) Francija se mora oboroževati. (Za*o rabi Blum denar, ne pa, kakor pravi »Slovenec«, za razmetavanje. Op. ur.) Vsled vladine krize v marcu ni moglo biti razpisano državno posojilo1. V preteklem letu so znašali izredni izdatki državne blagajne 40 milijard, od tega je bilo pokritih 26 milijard s posojilom, 12 milijard s tiskanjem bankovcev. Francija hoče mir. Mora pa biti pripravljena. Njene zlate rezerve morajo ostati nedotaknjene za slučaj nezaželenega konflikta, prav tako ne more najemati za oboroževanje inozemskih posojil, ki bi se jih lahko poslužila le v slučaju vojne. (Posojila se v miru najemajo le za produktivna dela. Op. ur.). Francija ima dovolj sredstev, treba je le organizirati kreditno gospodarstvo s sodelovanjem privatnih bank in narodne banke ter zvišati vrednost zlatih rezerv narodne banke. kar bi zadostovalo za novoi poživljenje vsega gospodarstva. Kaj predlaga s. Blum? V načrtu, ki ga je predložil s. Blum, so te-le določbe finančnega značaja. Davčne olajšave za rodbine, ki imajo veliko število otrok; vse akcije delniških družb, ki se glase na pri-nosilca, se morajo pretvoriti v akcije na ime, da se preprečijo davčne goljufije, vendar se davek zniža od 24 na 18 odst.; vračanje državnih dolgov se ukine za dve leti; uvede se poseben davek na dobičke podjetij, ki delajo za armado. V gospodarskem in socialnem pogledu pa zahteva vlada: Izenačenje carin z višino cen domačih proizvodov; olajšave za inozemske turiste, nadzorstvo nad cenami vseh proizvodov; nadzorstvo nad monopoli; ustanovitev central za nakup in prodajo surovin; gradnja vodnih električnih central in tovaren za pridobivanje bencina iz premoga; podaljšanje delovnega časa v tovarnah, ki delajo za armado, toda le v sporazumu z delavskimi organizacijami; mobilizacija vseh sredstev za proizvodnjo in določitev mezd v skladu s cenami življenjskih potrebščin; izoblikovanje narodnegea delovnega statuta; določitrv oenezij za stare delavce in dajanje družinske pomoči ne samo industrijskeemu delavstvu, ampak tudi poljedelskemu. Zato torej vpitje proti s, Blumu. To je načrt vlade s. Bluma, radi tega načrta ga grdi reakcija in bi ga rada spravila z oblasti, to so razlogi, radi katerih tvorijo »Slovenec« in njemu podobni listi enotno fronto s francoskimi kapitalisti. Parlament sprejel načrt Parlament je sprejel finančni načrt s 311 proti 249 glasovom, dočim se je 42 poslancev vzdržalo' glasovanja. Proti načrtu je glasovalo tudi precej poslancev radikalov, torej članov stranke, ki tvori vlado ljudske fronte. Temu se ni čuditi, ker ima radikalna stranka v svojih vrstah mnogo takih, ki so demokrati, dokler ni ogrožen njihov kapitalistični interes. Senat lahko odkloni Blumove predloge. V tem slučaju bi Blum odstopil, ker ni diktator, kateremu se ni treba ozirati na voljo ljudskih zastopnikov, ki lahko porabi vse zlate rezerve, tiska bankovce na milijarde in dela največje neumosti, pa mu bo časopisje, kot je »Slovenec«, ploskalo. Blum lahko da odstopi, toda prišel bo zopet. In če ne on, kdorkoli drugi, ki ga bo dvignilo na površje socialno demokratično hotenje širokih ljudskih množic, ki se jim hoče svobode in ki jim je dovolj izkoriščanja ter zatiranja. Proti politiki angleškega kapitalizma Delavska stranka proti politiki angleške vlade. V angleški spodnji zbornici je bila zopet vznemirljiva in burna seja, na kateri je delavska stranka predlagala vladi nezaupnico radi zadržanja vlade v zunanje političnih vprašanjih, zlasti glede Španije. Predlog delavske stranke so konservativci seveda odklonili s 359 glasovi; za nezaupnico je glasovalo 152 poslancev. fankaiSek vojni diktator Kitajske »Japonci nimajo pogojev, da bi zmagali na Kitajskem.« Na kongresu Kuomingtanga je bil maršal Čankajšek izvoljen za diktatorja Kitajske. Kitajci hočejo združiti vse svoje sile proti Japoncem. Čankajšek pravi, da mora Japonska poslati na Kitajsko še 30 divizij, če hoče zmagati. To pa je za Japonce skoro nemogoča stvar. Po mnenju Čankajšeka torej Japonci ne bodo zmagali. Škofovska konferenca je sklicana za dne 3. maja. Čuje se, da bo sklepala med drugim tudi o uvedbi enotne doklade na direktne davke vernikov rimsko-katoliške cerkve v zvezi s pooblastilom finančnega zakona, ki predvideva, da se smejo naložiti take doklade do višine 10 odst. RemiUdc« 4 GuaJali epimiiKanci prodirajo v Vuadalajan Zaustavljena nacistična ofenziva v Kataloniji Republikanski armadi se je posrečilo, da je zaustavila ofenzivo nacistov v Kataloniji, pri Leridi in za-padno od Tort ose, obmorskega mesta, skozi katerega vodi cesta, ki veže Barcelono z Valencijo. Izgleda, da so med ofenzivo izgradili republikanci precej utrjeno obrambno črto na pozicijah, na katere se je sedaj umaknila republikanska armada. Izkazalo se je, da ni govora o razsulu republikanske armade in da take vesti razširjajo s prozornim namenom, povzročiti zmedo, fašistični krogi. Kakor rečeno, je ena najvažnejših nalog republikanske armade, vzdržati zveze med Valencijo in Barcelono po kopnem skozi Tortoso. Zato se koncentrirajo tudi vse sile nacistov baš na tem odseku fronte. O zastoju nacistične ofenzive v Kataloniji govore tudi nacistična poročila, ki pravijo, da se mora armada sedaj odmoriti. Med tem pa se razvija republikanska ofenziva na Guadalajari, kjer so čete pod poveljstvom generala Miaje stalno v napadu in prodirajo. Doslej so prodrle na 17 km dolgi fronti 9 km globoko ter vedno napredujejo. Napadi republikancev so pričeli tudi okoli Toleda in imajo tudi tu republikanske čete zaznamovati uspehe. Koliko so prejeli nacisti letal od januarja dalje? Od januarja t. 1. dalje je prispelo za armado generala Franca iz Italije in Nemčije letal: 150 tipa Fiat, 100 tipa Savoia, 40 tipa Alfa-Roneo, 40 tipa Junker, 40 tipa Henckel, 40 tipa Dornier in 40 tipa Mjesserschmidt. Ta letala so povečala udarno moč Francovcev na aragonski fronti in v tem je »skrivnost« njihovih uspehov. Tako torej izgleda »ne vmeša vanje«. Nova španska vlada Novo špansko republikansko vlado je sestavil zopet Negrin in prevzel ministrstvo narodne obrambe obenem. V novi vladi so trije socialisti, dva republikanca in po en član katalonske in republikanske levice ter republikanskega sveta. Črni bolševizem imenuje to vlado bolševistično, čeprav je le koncentracijska vlada narodnih sil. Namen posvečuje sredstva! V ogledalu Zakaj ne piše klerikalno časopisje tako prostaško o drugih državnikih, kot >o francoskih? < Mislijo, da vsak časopis živi od tujih podpor. Beograjska »Samouprava« [št. 638 z dne 31. marca t. 1.) je napisala rv članku »Lažna uzbuna«, kdo vse se je izavzeatial 23 francosko intervencijo v Španiji: »Deli He-rold« (»Dayl Heralldi«), list ki je pokrenjen z moskovskim denarjem in »Manchester Gardijen« (»Manchester Guardian«) so bili prvi trobentači. —' Ako je »iDayl Herald«,, gasilo angleške delavske stranke financirano, od Moskve, potem je tudi »Samouprava«, Več pa se ne izplača reči. Glavno, da javnost vidi, kako ihrezivestao se bujska z gotove strami proti vsemu, kar je demeokratič' no in socialistično. i ■ i ■■ m -------- Bogata Rumunifa. V okolici Albe Julije so začeli s pridobivanjem gline, nazvane »nial«, ki je tako mastna da so jo v vojni Nemci uporabljali kot milo. V tej glini so našli tudi zlato, ki ga je nanosila reka Tulu. V dolini reke 2ugude pa so dobili glino za filtriranje petroleja, katero so morali za drag denar uvažati iz inozemstva. Cena zemljiščem v prej omenjeni dolini znaša že 160.000 lejev za hektar. Do*na in po- svetu Koroški Slovenci in gradičanski Hrvati bodo glasovali 10. aprila za priključitev k veliki Nemčiji, Tako so odločila njih vodstva. S tem je rešeno to vprašanje, ki je tako zelo zanimalo tudi nekatere naše narodnjake, popolnoma v duhu naše zunanje politike. Naša narodna manjšina bo v veliki Nemčiji imela kar najbolje zagotovljen svoj kulturni razvoj. Inženjersko združenje v Zagrebu proti delovni obveznosti. Inženjersko združenje v Zagrebu je na svojem zborovanju zahtevalo javna dela, kar je popolnoma pravilno. Odklonilo pa je delovno obveznost, ker preti z njo zloraba in zniževanje socialnega standarda. Beograjski inženjerji so za delovno dolžnost, kar je napačno in smo na to napako opozorili. Zagrebški inženjerji so torej uvidev-nejši. »Masarykovo združenje« se imenuje nova organizacija za kulturno delo v duhu velikega državnika, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Beogradu. Predsednik je zdravnik dr. Nikola Vučetič. Društvo lahko osnuje svoje podružnice po vsej dr-žavi. Pater Hlinka jo je že dobil po cosu. Krščanski slovaški politik Hlinka se je izrekel za sodelovanje z nemškim nacistom Henleinom in za avlonomijo Slovakov. Zaraditega mu je odreklo mnogo njegovih organizacij pokorščino. Značilno je tudi, da se niti češka nemška demokratska stranka ne pridružuje Henleinu, klerikalni Slovak se pa je! Vse v najlepšem redu. Dunajski kardinal dr. Innitzer se mudi v Rimu, kjer je bil sprejet od papeža. Listi Vsak naročnik gotovo želi. da bi »Delavska Politika« začela čimpreie izhajati trikrat na teden. To akciio pa nalboli ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da le treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? poročajo, da je odhajal iz avdijence smehljajočega obraza. Tisti, ki so mislili, da Vatikan ne odobrava dr. In-nitzerjevih izjav, so se hudo varali. Kako bi naj tudi kardinal delal brez vednosti papeža in proti njemu. Dr. Innitzer je šel v Rim samo radi tega, da pojasni sv. očetu, kako je sedaj položaj na Dunaju. Nasprotniku zamaši usta in ga potem obrekuj. Zadnje čase tisk z naslado ponatiskuje vesti nekih inozemskih agencij o bivšem avstrijskem kanclerju dr. Rennerju in nekih njegovih izjavah. Ugotavljamo, da so se enake vesti širile svojčas tudi o Loe-beju in drugih. Nazadnje se je izkazalo, da je vse skupaj izmišljeno v svrho propagande. Možje z zamašenimi usti seveda ne morejo govoriti. Madžarsko skrbi kaj bo z njenim izvozom. Madžarska je 1. 1937 izvozila v Avstrijo 1 190.000 metrskih stotov pšenice in 195.000 metrskih stotov moke. Vprašanje je, ali bo to mogla tudi v bodoče. Steklarji, ne v Sisak! 33 steklarjev z družinami na cesti. Steklarna v Tesliču je vsled izdajstva nezavednih delavcev vrgla iz tovarne 33 steklarjev, med nijimi družinske očete. Zato, steklarji, ne potujte v Sisak. Poskrbljeno bo, da v tej tovarni tudi noben inozemski steklar ne bo dobil dovoljenja za zaposlitev. Več v prihodnji številki »Delavske Politike«. Slovenska Bistrica Članski sestanek kovinarjev bo v nedeljo, dne 10. marca ob 9. uri dop. v gostilni g. A. Verhovšek v Zg. Bistrici. Na sestanku bo govora o nalogah strokovne organizacije in položaju kovinarjev v tovarni. Sestanek bo zelo važen in vabitno organizirano delavstvo, da pride. Pomagaj svojemu bližnjemu Andrej Galjuškin se je prizibal domov Židane volje. Pred dvema urama je praznbval svojo zaroko z Dunjo, ki se mu je zdela imenitna deklica! Srečni dogodek je zaključil s petimi šilcami vodke. Ali pa jih je bilo šest namesto pet? Pred stopniščem se je Galjuškin ustavil. Sredi stopnic je namreč stal moški in si je dajal opravka z ogromnim zabojem. Z njim ni mogel ne naprej ne nazaj. Blaženi zaročenec ni mogel prenesti tega pogleda, »Prijatelj! Prijateljček!« je zavpil v navalu toplote in človekoljubja, ko mu je srce prekipevalo od ljubezni do vseh ljudi. »Kaj bi se trudil in mučil sam, ko sem tudi jaz tukaj, da ti pomagam!« Možakar je naslonil za trenutek zaboj na stopnico in se je ljubeznivo ozrl po Galjuškinu. »Hvala za ponudbo, bratec!« je rekel. »Dozdaj sem takšno reč še vedno sam opravil, zato upam, da ji bom tudi sedaj kos! Seveda, težak pa je le ta zaboj, tega nič ne tajim!« »Kar je težko enemu samemu, je dvema lahko!« je modroval Galju,-škin, ki se je v mislih zopet spomnil na Dunjo. »Nu, če je tako, pa pomagaj!« je dejal nosač. »Le primi — Bog nama pomozi!« Prijela sta zaboj. Nosač je dvignil tovor z vso svojo močjo na svoji strani. Galjuškin je prijel na nasprotnem koncu. Nekaj časa sta tako kolebala sem in tja ter naposled našla ravnotežje. Toda zaboj je bil težak, postajal je vedno teži. Slednjič sta prišla do tega, da sta se nekoliko razgibala. »Ho — ruk!« je pritiskal nosač. Draginja in slabo plažano delo Razlika v mezdah med posameznimi železniškimi delavnicami. V krajih, kjer so cene življsnskih potrebščin nižje, so mezde višje kot pa v krajih, v katerih vlada večja draginji. Železnjški delavci iz, mariborske železniške delavnice, ki so organizirani pri »Splošnem pravovarstvenem društvu«, so imeli posvetovanje glede sedanjih plač z ozirom na cene življenjskih potrebščin. Ugotovili so: Dejstvo je, kar je bilo ugotovoljeno tudi že v »Ujedinjenem železničarju«, da so delavci mariborskih železniških delavnic najslatjše plačani. V železniških delavnicah je že od nekdaj vpeljan poleg redne mezde, tudi akord oz. akordne premije. Te premije so nekaj srednjeveškega in ‘ne spadajo v moderno dobo, najmanj v današnjo, ko vlada skoraj po vsem svetu brezposelnost, igrajo pa precejšnjo vlogo v delavčevem proračunu. Toda premije niso v vseh delavnicah enake, ampak različne in te razlike so zelo velike ter znašajo po 100 in tudi 200 odstotkov. Tako je nek kvalificiran delavec zaslužil v neki železniški delavnici na jugu preko 700 dinarjev na mesec, med tem, ko sedaj Zasluži v mariborski komai nekaj več kot 200 din. Tudi v mariborski delavnici so delavci preje več zaslužili, toda akordne premije niso stalne, marveč se spreminjajo, oz. zmanjšujejo ter so baš v tej delavnici bile reducirane na minimum. Delavci mariborske delavnice se nahajajo v obupnem stanju, ker so mezde skrajno nizke, vsled tega ne morejo pri največjem naporu priti na svoj račun ter živijo s svojimi družinami v največji bedi, kajti oni zaslužijo še samo eno tretjino tega, kar so zaslužili pred 10. leti. Toda ni toliko važno, dali zasluži delavec din 700 ali trikrat din 700, temveč; je važno, koliko more on s svojim zaslužkom kupiti življenjskih potrebščin. Na sestanku je bilo konstatirano. da so ravno, v južnih krajih življenjske potrebščine znatno cenejše, da stane 1 kg črnega, ož. polčrnega kruha v Sijbotici din 2.50 in belega din 3; v takem razmerju so vse .ostale življenjske potrebščine. Lahko se reče, da je ves živež na jugu cenejši za 25—30 odstotkov, kar velja , tudi za najemnine stanovanj in deloma tudi za obleko. Kdor želi o tem natančnejših podatkov, si jih ‘ lahko priskrbi. — Da bi vladalo neko, vsaj približno pravično sorazmerje med zaslužkom železniških delavcev v vseh delavnicah v dr-' žavi, bi bilo potrebno najprej dvigniti akordne premije v mariborski delavnici na enak niyo, kot v ostalih in pptem pa mezde mariborskih delavničarjev za 30 odstotkov povišati. h To ni pretirana, zahteva in tudi ni nemogoča. Seveda bi bilo treba to, kar se tiče mezd, upoštevati tudi pri ostalih delavcih kurilnice, progovnih sekcij in skladišč, ter končno tudi pri ostalem železniškem osobju. Pisec teli vrstih opozarja na predvojno kraško doklado, na katero je pristala bivša južna železnica 1. 1907. v iznosu 20 odstotkov z veljavnostjo za vso Primorsko in dele Kranjske. Kaj pravi k temu ona vsemogočna organizacija železničarjev, ki je menda vzela v zakup zastopanje železničarskih intere- sov B. »Diktature prinašajo vojno . . Francoski socialistični »Populai-re« v članku »Demokracija zahteva brezpogojno mir« obširno pojasnjuje svetovni položaj. Diktature prinašajo vojno, demokracije žele mir. — »Naša demokracija je ena najstarejših moderne dobe. Mi ne zahtevamo ničesar, kar pripada drugim. Kdo more bolj vedeti kakor francoski narod, da so vse diktature le prehodne? Kateri narod na svetu je dražje plačal to izkušnjo kakor francoski?« Leto 1938. je Cankarjevo leto. Zato naj vsakdo stori, kar le more, za razširjenje knjig »Cankarjeve družbe«. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: „0genr, Maribor, Korofteva ulico 8 »Ho — ruk!« je pritegnil Galjuškin. Oba sta se upirala v zaboj z vsemi silami, toda čudno! Zaboj se ni hotel premakniti z mesta. Bila je podoba, da se je njegova teža postoterila, kajti dokler je nosač sam dvigal zaboj, se mu ni zdel tako težak kakor zdaj. »Ruk-ho!« je zdaj izdavil nosač in skušal odnesti zaboj kolikor se je dalo. »Ruk-ho!« je ponovil Galjuškin, ki je občutil silno težo. Mislil pa si je pri tem: »Prekleto, pri zaroki prej-le je bilo prijetnejše ...« Kljub temu pa ni hotel odnehati, saj se je sam ponudil nosaču v pomoč. Kaj se bo možakar trudil sam, ko mu lahko pomaga! Človek mora pomagati svojemu bližnjemu, ne sme ga nikoli pustiti na cedilu! In potem je prišel trenutek, ko se je zdelo, da se bo stvar uredila. Am- pak tisti trenutek je bil zelo kratek. Kajti kmalu nato sta čutila oba moža:, kako jima odjenjujejo moči. Kakor da ju je premagala skrivnostna sila, sta odložila zaboj na stopnice. Potem sta se zazrla z glavama. Galjuškin je izvlekel robec iz^ žepa in si je z njim posušil potno čelo. Nosač pa je vzel cigareto iz žepa, da bi se malo oddahnil. »Državljan, zdi se mi, da se tu nekaj ne vjema,« je naposled izjavil Galjuškin. »Morebiti ne prijemam prav tega tovora? Zdi se mi, da ne bova z njim nikoli prišla na vrh!« Nosaču je pri zadnji besedi padla cigareta iz ust. Široko je zazijal in počasi rekel: »Na vrh, praviš?« In potem, ko ga je oblila rdečica do ušes, je pristavil: »Saj jaz hočem zaboj dol, ne pa gor, tepec!« (»Prosveta«)- 7s ftašiU Ucaiev Trbovlje Skupna organizacijska zborovanja V nedeljo, dne 10. aprila se bto vršilo ob 9. uri skupno zborovanje članov vseh treh strokovnih organizacij in sicer članov Zveze rudarjev Jugoslavije, Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze in Zveze strojnikov v dVorani »Delavskega doma«,, na katerem bodo poročali zastopniki organizacij o poteku in zaključku mezdnih pogajanj TPD in bodoči kolektivni pogodbi. Dolžnost organiziranih rudarjev je, da pridejo vsi. Čakovci in neorganizirani bodo pa morali poslušati o uspehih organiziranega boia za vogali, kjer se navadno zbirajo in zabavljajo čez organizacijo. Onim med njimi, ki so vsaj malo zavedni, ipa kličemo: pristopite v organizacijo, da bo res glasnica naših zahtev v okviru delavske organizacije. Jesenice Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop) dvojni spored »Poj samo meni« z Graee Mcoere in prekrasni švedski film v nemškem jeziku »V krvi in plamenu«. Med dodatki tudi risana šala in Paramoun-tov zvočni tednik. Sledi velefilm »Sestra Marija«. Crna pri Prevaljah 2. občni zbor »Vzajemnosti« bo 10. aprila s pričetkom ob 2. uri pop. v prostorih gostilne Knez-Krulec. Pol ure po napovedanem času je občni zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih. Pridite! Odbor. Rudarji, delavci, sodrugi in sodružice! »Vzajemnost« vas vabi na zanimivo predavanje o Franciji, v kateni vidijo po fašizmu zatirani in ponižani simbol svobode in demokracije. Na predavanju se bomo seznanili s Francijo in njenimi notranjimi prilikami ter vlogo, ki jo igra v tej -državi delavski razred. Predaval bo s. Petejan v nedeljo, dne 10. aprila s pričetkom ob pol 10. uri v prostorih pri Kneziu-Knulcu. Kranj Problem malega naroda... V »Ljudski univerzi« je minulo soboto predaval g. prof. Kocbek o problemu malega naroda. Kot vzgled hotenja in borbe po samostojnosti in svobodoljubnosti, ki naj bi veljal vsem malim narodom, je predavatelj predočil primer Baskov, enega najstarejših malih narodov, kateremu je fašizem pravkar s krvjo zapečatil vzvišene verske , in narodne svetinje. Tudi je bil predavatelj v svojih izvajanjih dosti jasen in obsežen, saj se je poglobil daleč nazaj v zgodovino Baskov, (ki je tako stara, da ji nikdo ne ve pravega začetka) in do njihove tragedije v sedanji državljanski vojni. Govoril je goreče, prav iz srca in temperamentno. Izgleda, da mu je težko, ko mu »lastni kulturonosci« očitajo, da govori laž, ne pa resnice. Toda papir vse prenese. Saj proti lažnim poročilom v tej obliki ni paragrafov tiskovnega zakona. Niso pa tisti gospodje prenesli tega, da bi prišli poslušat njegove resnične besede. Ce ima človek kamenito srce, se mu mora vzbuditi iskra sočutja ko sliši, kako je general Molo, pod vrhovno komando frama-zona Franca, osvajal pokrajino globoko-vernega baskovskega naroda z nalogo, da ga podredi sodobnemu političnemu katolicizmu. Razgaljene bi se čutili v svoji zmoti, ki ne dvomijo v verske dogme, ko bi navzlic temu slišali, kako se je y imenu »verske resnice«, ne da bi o tem smel kdo dvomiti, pod oblastjo »katoliške« Španije, potvarjalo razne okrožnice in se z njimi obsipalo verne Baske. Vsi, ti potvorjeni oklici so, po trditvi g. prof. Kocbeka, izšli s podpisi španskih škofov, kateri pa so potem v inozemstvu sami izjavili, da okrožnic niso niti izdali, niti podpisali. Ortodoksni »katoliški tisk« jih je kljub temu z naslado dobesedno ponatiskoval, brez vsakega komentarja in poznejšega pojasnila. Kakor smo že podčrtali, gospodov ni bilo na predavanje. Rajši posnemajo ptiča noja, samo da lažje, čeprav zavestno, vršijo naprej svojo misijo... Taka predavanja smatrajo za opij, ki je nevaren, da kateremu ne omehča trdega srca. S tem, da smo podčrtali,, da je g. prof. Kocbek govoril o dejstvih, ki niso v skladu s pisavo »katoliškega tiska«, bodo v tem taboru enostavno reagirali z obrabljenim dr. Krekovim izrekom: namreč, da pohvalna kritika, ki jo izreče- nasprotnik, ni »zaslužna«. To bo s te strani tudi edina »stvarna« polemika. Logično! Kdor vsako dobro delo idejnega nasprotnika vzame za slabo, ne more drugače. Socialni program katoliške stranke Baskov, je res prava »šiba božja« za politični katolicizem in mednarodni kapitalizem. Ni čuda, da so se prav ti katoliški Baski znašli skupaj s socialisti, ko so generali na Povelje fašizma udarili na prav kar pridobljene Človečanske pravice in svobodo Baskov, odnosno delovnega ljudstva Španije sploh. Predavanje je bilo eno najbolj obiskanih |j;ar jih je doslej priredila »Ljudska univerza« in predavatelj je bil nagrajen z velikim aplavzom. Manjkalo je dobro situirano meščanstvo, kakor tudi kranjska inteligenca, ki je v javnem kulturnem življenju na žalost zelo, zelo pasivna. Edina izjema med slednjimi je ravnatelj gimnazije g. dr. Dolar. —id. - Slivnica Občni zbor »Vzajemnosti« bo v nede-i°, dne 10. aprila popoldan ob 3. uri v gostilni Kosič, Hotinja vas—Slivnica. Ljubljana KrojaSki pomočniki stavkajo! Krojaški pomočniki, organizirani pri podružnici »Osrednjega društva oblačilnih delavcev« so stopili dne 5. aprila v splošno stavko, da isi pribore kolektivno ipogodlbo. Pogajanja za to pogodbo so se vršila že od leta 1936. in to z združenj em krojačev ter s posredovanjem poglavarstva, ki pa niso doprinesla uspeha. Krojaški pomočniki smo bili zadnja leta strašno izkoriščani. To nas je zbudilo in združilo, da danes zahtevamo plačilo za delo, ki nam bo omogočilo človeka 'dostojno življenje. Ker so nas krojaški mojstri pri pogajanjih celo zasmehovali, smo prisiljeni, da vsi delavoljni stavkamo. V stavki nas je nad 200 krojaških pomočnikov, ki zahtevamo le to, kar kot ljudje in državljani lahko zahtevamo. Prvi dan je naš solidaren nastop nodil že zelo lep uspeh, dasi imamo nekaj stavkokazov. Že prvi dan stavke je namreč pod. pisalo pogodbo 18 mojstrov. Naše izahteve so razmeroma umerjene v primeri z naraslo draginjo, katere pa mojstri nikakor nočejo priznati, dokler gre za pomočnike. Upamo pa, ida temu delnemu uspehu sledi tudi končni, da bodo tudi ostali skoro podpisali, kajjti nahajamo se na vrhuncu se-zije in gg. mojstri imajo polno dela. Vsled tega ne bodo mogli vzdržati toliko časa, kakor pomočniki. Apeliramo na tovariše, da ostanejo solidarni z nami in naj ne prihajajo v Ljubljano iskat 'dela. 1 'A -i Vsakega stavkokaza ibomo zabeležili v seznam, katerega si borno ohranili za poznejše čase. Opozarjamo tudi, da živimo v času, ko se vsak količkaj zaveden delavec zateka v svojo strokovno organizacijo! Vztrajali bomo do zadnjega! Družnost! Naznanilo. — I. del. koles, druttvo, podružnica Studenci priredi dne 19. junija 1938 (ne pa 3. julija kakor je bilo prvotno javljeno) „PROSLAVO 10 LETNICE SVOJEGA OBSTOJA". Prosimo znto vsa bratska društva, da tega dne ne prirejajo drugih prireditev. Družnost MAJSKA AKADEMIJA se bo vršila v soboto, dne 7. maja t. I. V veliki Unionski dvorani. Sodelovala bodo vsa delavska kulturna društva. Sodrugi in sodružice, opozorite že sedaj svoje sodelavce na to lepo delavsko prireditev. O čehoslovaškem obrambnem zakonu je predaval v sredo, dne 6. t. m. v 'dvorani Delavske zbornice s. dr. Rebrna n. Predavatelj je poljudno razčlenil določbe tega zakona, ki služi obrambi republike in njene demokratične oblike ter daje obrambnemu svetu pravico, da ščiti državne interese s posrednim ali neposrednim [poseganjem v lastnino domačih ali tujih državljanov: tovarnarjev, hišnih posestnikov in tudi kmetov. Zlasti velike pravice si je zagotovila država v industriji, kjer more izločiti iz uprave celo lastnika in nezanesljive nameščence ter staviti [podjetja pod nadzorstvo in upravo ali pa jih celo razlastiti, kar velja tudi za kmečko posest ob meji. Predvidene so mere, da se prepreči špijonaža in sabotaža in da se zlasti obmejni pas v državi uredi, kot je to v interesu uspešne obrambe. Zakonu se pozna, da je delan z demokratičnih vidikov. Zakonodajalec pravilno o-cenjuje situacijo, da je manj državotvornega duha v vrhnjih plasteh državljanov, kot pa v nižjih in da je treba, da se država zavaruje pred iznenadenji od zgoraj, .mesto od spodaj. Jasno je, da so proti takemu zakonu nemški fašisti, ki vpijejo proti njemu po nalogu svojih podpornikov-kapitalistov. Republike pa to ne moti, ampak jo le utrjuje v prepričanju, da je krenila v pravo smer, ako prihaja sedaj vpitje s te strani. Predavateljeva izvajanja so napravila na poslušalce globok dojem, saj so to problemi vsake države, ki skrbi za svojo samostojnost in neodvisnost. »Vzajemnost« je storila prav, da je priredila to predavanje. Obleke za gospode, trenchcoati. otroški kostumi, prilegajoči se, dobra kakovost. Konfekcija H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova cesta 7. Nekaterim mesarjem je odveč nedeljski počitek. Pretekli četrtek so zborovali mariborski mesarji, za katere velja nedeljski počitek, v hotelu »Zamorec«, v lovski sobi. — Govorili so o skrajšanju ali pa celo ukinit- vi nedeljskega počitka. Pripravljeno so imeli veliko resolucijo za bansko upravo. Zaenkrat pa so resolucijo umaknili, ker ni bila navzoča niti polovica mojstrov in ker tudi na nekatere mojstre prav blagodejno Vpliva nedeljski počitek. Privoščili pa so si malo zabavljanja čez pomočnike in zvezo živilskih delavcev. Da, gospodje, malo smo že organizirani in se še tudi bomo, saj razmere v naši stroki so večkrat krivične. Potarnali pa so tudi malo o slabih časih, kar je pa izključeno, saj so nekateri prišli prekrokani šele zjutraj domov. Pomočniki. (clle Popravite ali pa odpravite stopnice ob koncu Masarykovega nabrežja. Pretekli mesec sta se zgodili kar dve nesreči na stopnicah ob koncu Masarykovega nabrežja. Ne samo, da so stopnice zelo navpične, so tudi brez stranske ograje. Pozimi pa so sploh neuporabne in pešci se jih zelo izogibajo. Prav nič ne bi pogrešali, če bi stopnice sploh odpravili, da se ne. bo zgodila še kakšna večja nesreča. Maribor Boj za delavsko zaščito! KINO DOM, CELJE 9. do 11. aprila: MAČJA BRV. 12. do 14. aprila: NEVARNA IGRA. Pride Lajla. iii 11 Plul Kako brani demokracija meje in svobodo naroda? O tem bo [predaval v nedeljo, dne 10, t. m. ob pol 10. uri v dvorani »Vzajemnosti«, Panonska ul. 5, s. dr. Avg, Reis-man iz Maribora. Vabljen je vsak prijatelj demokracije in češkoslovaškega naroda. Podjetniki so se vrgli zadnji čas z vso silo v boj proti delavski zaščitni zakonodaji. Obrtna združenja neprestano sklepajo resolucije, da ibi se poslabšal obrtni zakon o zaščiti delavcev. Ta teden pa so na plenarni seji Zbornice za trgovdpo, olbrt in industrijo v Ljubljani združeno zahtevali trgovci, obrtniki in in-duistrijci poslabšanje sledečih zaščit: 1. § 219 o. z. o bolezenskih šihtih, 2. § 220 o. z. o izstavitvah - neplačanih dopustih, 3. § 221 o. z. o plačilu za orožne vaje, 4. skrajšanje dobe zastaranja ža nadure, 5. odpoved za stavbince. Vse socialne ipridobitve ,v Jugoslaviji bi radi odpravili. 'Kaj pa zahteva delavstvo? Pridite v torek, dne 12. t. m, ob 7. uri zvečer v dvorano Delavske zbornice na predavanje s. dr. Reismana o: »Delavski zakonodaji«. KMO. Prestavite del trga vsaj začasno na trg Svobode! Radi regulacije Glavnega trga je bil živilski trg prestavljen na Vodnikov trg. Gospodinje iz spodinjega dela mesta, iz Melja in II, okraja imajo sedaj zelo daleč na trg. Ne samo, da je to utrudljivo, je tudi zelo zamudno. Sipričo tejga bi vsekakor kazalo, ako bi se del trga premestil vsaj začasno na Trg svobode, kakor ibi tudi kazalo, da se uredi manjši trg za V. mestni okraj na desnem bregu Drave. Naj bi občina ne odlašala predolgo z rešitvijo tega perečega vprašanja. Gospodinja. Mežica Občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije bo v nedeljo, dne 10. aprila s pričetkom ob 9. uri dop. pri Toffu. Dnevni red običajen. Pridite, da slišite poročila in si izvolite nov odbor! Vabimo tudi tiste, ki nameravajo pristopiti. Odbor. Borovnica Lep napredek našega dela na strokovnem in kulturnem področju Vsa predvojna in povojna leta je živelo borovniško delavstvo brez vsakih delavskih organizacij in delavskega tiska. Radi tega ni poznalo zaščitnih zakonov. Ce je prišel kateri delavec na svojem potu s trebuhom za kruhom v naš kraj in začel med delavstvom agitirati za ustanavljanje svobodne delavske organizacije, je hitro dobil ime »komunist« in gotovi gospodje so poskrbeli, da je tak neljubi element moral iti od koder je prišel. Najvažnejši tak dogodek je bil leta 1922., kq so najzavednejši sodrugi nameravali ustanoviti podružnico takratnega »Osrednjega društva lesnih delavcev za Slovenijo«. Na dobro obiskani sestanek delavstva so prišli gotovi gospodje delodajalci iz Borovnice in Vrhnike, da ga razbijejo in preprečijo, da bi se delavstvo organiziralo..Delodajalci so uspeli, ker delavci niso vedeli ceniti pomena organizacije. Tako so zopet hitela ■ leta, ne da bi bilo delavstvo deležno izobrazbe in dobrobiti organizacije. Ker pa se je delavstvu vedno slabše godilo, ni preostajalo drugega, da smo se s trdno voljo odločili in si ustanovili dne 4. avgusta 1935. podružnico Zveze lesnih delavcev Jugoslavije. Koliko smo že morali radi tega pretrpeti šikan in tudi ^ žrtev je bilo doVolj. Dosegli smo manjše uspehe, ker da bi dosegli velike, zato smo' še'premalo močni. Mnogo delavcev stoji še ob strani. Podružnica prireja večkrat strokovna predavanja in' širi haš de-« lavski tisk, liste: »Delavec«, »Ljudski glas« in »Delav. Politiko«, ki,se .zlasti dobro širi, kakor je bila še pred leti v našem kraju ne« poznana. Tudi nekatere gostilne Jo (utajo naročeno, tako, da jo čitajo tudi drugi ljudje, ki bi je sicer ne dobili v roke. Strokovna organizacija deluje tudi na kulturnem polju. Priredila le že vej; dramskih predstav, zlasti podučili za delavstvo sta bili socialni drami: »Rdeče tože« iti »Razkrinkana morala«. Ker pa žele sodelovati pri izobraževalnem delu tudi drugi sloji, so se odločili nekateri sodrugi ustanoviti delavsko; kulturno društyo »Vzajemnost«. Banska uprava' je odobrila pravila pod št 9556-2 z dne 19. febr. 1938. Ustanovni1 občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 27. marca. V društvo lahko pristopi vsak, ki je dopolnil 15 let, neglede tia spol. Društvo itpa zaenkrat dramski in pevgki odsek ter dva taniburaška zbora. Tak# se bo delavstvo moglo tudi na kulturnem polju Izobraževati ■ V delavskem duhu. Strokovna organizacija bo pa lahko več pažnje| posvetila strokovnemu gibanju. — Družnost! Sirite nas list! Kolesu Jamtem" v vseh cenah in izdelavah OtroSki vozički na krogljičnih ležajih v najmodernejši opremi Franc LepoSa Maribor, Aleksandrova c. 39 Najnižje cene! Ugodno odplačevanje na obroke Z Masarykovfmi nauki v Selnici ob Dravi V nedeljo, dne 3. aprila t. 1. se je vršila prav lepa svečanost v spomin prezidenta T. G. Masaryka v Selnici ob Dravi, kjer sicer ni nobene delavske organizacije ali društva, a so vendar domači sodrugi tako pridno razvili agitacijo in razširili naše rdeče letake za svečanost, da so bili gostilniški prostori pri Doplerju čisto polni. Poleg so-drugov iz ruške tovarne za dušik so prišli tudi lesni delavci, zidarji, tekstilci iz Ruš in viničarji. Tudi iz bližnje Fale so bili zastopani delavci tamošnje elektrarne in želeli, da bi se priredilo tako predavanje čimpreje tudi na Fali. Svečanost je otvoril s. urednik Viktor Eržen, na steni pa je visela tudi lepa, črno' obrobljena Slika T. G. Masaryka. S. dr. Avg. Reismati je z ozirom na številne delavce s hribov, ki so doslej še malo slišali o socijalni politiki, kar najpo-tjudnejše razlagal Masarv'kove nauke o reševanju socijalnega vprašanja, socijalne enakopravnosti. Delavci, najsi bodo še tako malo šolani, povsod radi slišijo iskrene Masarykove besede o delu in zaščiti delavca. »Sam sem bil delavec, ključavničarski in kovaški vajenec in sem še delavec. Moje delo je toliko vredno, kot Vaše, enakovredno in enakopravno in zato sem vaš.« »Socljalno vprašanje —, to pomeni danes nemir in nezadovoljnonst, hrepenenje in strah, nade in obupe tisočev in milijonov.« Na teh, nekakih temeljnih Masarykovih izrekih je predavatelj pojasnil demokracijo in pokazal sliko našega Masaryka, ki je že davno postal tudi vzor slovenskega socijalnega bojevnika; obenem je navezal na položaj naše jugoslovanske socijalne zaščite ter dolžnosti zavednega slovenskega delavca do organizacije, do delavskega prosvetnega društva in časopisa, če hočemo, da bodo tudi pri nas enkrat že postali socijalni zakoni meso in kri. Z navdušenjem so delavci ploskali zaključnim besedam, da moramo tudi mi po vzgledu Masaryka in njegove žene širiti delavski časopis. Čeprav je v Selnici že precej naročnikov, se je vendar prijavilo takoj še 16 novih naročnikov »Delavske Politike«, a ostali so si večinoma kupili najnovejšo številko in tudi z veseljem darovali v tiskovni sklad, za katerega je nabiral sodr. Grušovnik. S. Eržen je razložil s posebnim ozirom na krajevne razmere najvažnejša določila uredbe o minimalnih mezdah, zakona o starostnem zavarovanju in druge predpise socijalne zaščite. Bil je res lep ta sončni dopoldan v Selnici in naši sodrugi, ki so pripeljali s seboj tudi precej sodružic, so se razhajali s trdno voljo, da bodo v Selnici čimpreje poklicali v življenje »Vzajemnost« in do zadnje koče v hribe razširili »Delavsko Politiko«. Ravno tu na meji je treba dvigniti delavsko izobrazbo in to baš sedaj, ko prihajajo preko meje lažnjive obljube. Prišli so sodrugi celo iz Bistrice pri Limbušu s predlogom, da bi se priredilo čimpreje posebno predavanje o Masaryku in socijalni zaščiti Še v Bistrici. Zal, da so predavatelji za bližnje nedelje že oddani in bo pač treba še malo potrpljenja. Prideta pa kmalu na vrsto Fala in Bistrica. Je res razveseljivo, kako dostojno in resno potekajo naša predavanja, ki se spreminjajo, v prave manifestacije delavske zavesti, izobraževalne, tečaje, katere si delavstvo sapo želi. Rudarji zopet dosegli kar so imeli leta 1929 Mezdna pogajanja med TPD in zastopniki rudarjev. V dneh od 5. in 6. aprila so se vršila ipri generalnemu ravnateljstvu TPD v Ljubljani mezdna pogajanja za ureditev rudarskih mezd, akordov in doklad, da se prila. gode nastali draginji in tako omilijo posledice dolgotrajnega (pomanjkanja, katero je trpelo radarsko delavstvo zlasti med krizo. Mezdnega gibanja pri TPD niso sprožili rudarji sami, pač pa postranski obrati TPD in sicer delavci cementarne v Trbovljah in apnenic v Zagorju. Rudarji so stavili prvotno sarmo zahtevo po izdatnejšem nabavnem prispevku; TPD je pa na podlagi sproženih mezdnih zahtev želela urediti tudi mezdna vprašanja rudarjev. Pri razpravi, ki je trajala v torek, dne 5. aiprila ves dlan in pozno v noč, se je sklenilo sledeče: TPD izplača dne 15. aprila vsemu delavstvu enkratni nabavni prispevek v iznosu Din 200 oženjenim kopačem, samskim pa Din 150, učnim kopačem oženjenim Din 150, samskim 125; vozačem oženjenim Din 125, vsem ostalim kategorijam pa po Din 100. Tega nabavnega prispevka bodo deležni vsi delavci, ki so tri mesece pri družbi zaposleni, pri čemer šteje tudi čas, ki (ga je kdo preibil v službi pri TPD s prekinitvijo. Nadalje se s 1. majem 1938 povišajo vsem kategorijam mezde za Din 2; vsi obstoječi akordi in doklade za 6 odst. j 'Na dirugi strani je ,pa družba odklonila I delavske zahteve po plačanih dopustih, zni-j žanju stanarine in deputatni ipremog za žen-j ske in vozače, ki še niso 8 let pri družbi zaposleni. Ostala vprašanja, ki so krajevnega značaja, se je ipa odstopilo v rešitev posameznim rudniškim vodstvom. Sedanja kolektivna pogodba je veljavna do 1. maja 1939 in je odpovedljiva na 4 mesece. Ako pa dlralginja naraste za 10 odst. ali pa pade, sme tako delavstvo ali TPD zahtevati v teku 14 dni razpravo. In če se ne pride do sporazuma, sme vsaka stranka odpovedati pogodbo na mesec dni. Povišek ali padec draginje se ugotavlja po indeksu ki ga sestavlja Priviligirana agrarna banka za mesto Beograd in izdaja natančne mesečne podatke cen življenjskih potrebščin na drobno. Z zaključitvijo zadnjih mezdlnih pogajanj je delavstvo pri TPD doseglo ono stopnjo kategorijskih zaslužkov, ki jih je imelo v letu 1929., radi česar so se vrstili spori, gladovne stavke in druga gibanja v revirjih zadnjih osem let. Rudarsko delavstvo je s tem doseglo to, kar je že imelo, njegovi nadaljnji uspehi so pa kot do sedaj odvisni od organizacijske moči in skupnosti in zavednosti. Brez tega ni uspehov. Ako se hočete poceni obleči potem kupite seda! otroške nogavice...................... Din 3’- dalje moške , 3‘- ženske „ ....................... , Ormoške srajce , 18*50 , kravate .............................. 7‘- damske hlačne svilene..................... 10r- „ komblneže........................ „ 22*- rokavlce............................. 12- moške ovratnike..................... , 6’- otroške čevlje ........................... 17*- fantovske čevlje.................... . 66'- moške čevlje z usnjenimi podplati... , 80'- ženske čevlje z usnjenimi podplati.. , 68'- otroške mornariške obleke........... „ 68'- fantovske obleke .......•........... > 90.- moške obleke športne . •.............. , 140'- . . zelo ugodno............... » 220*- pri tvrdki ANTON KRISPER, LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STRITARJEVA ULICA 1-3 Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru, r. z. z o. z., Frankopanova 37 v lastni hiši / Račun pošt. hranilnice v Liubljaui štev. 13.143 / Telefon 26-35 Vabilo k 66. letnemu obinemu zboru ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. aprila 1938 ob 8. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Predložitev računskega zaključka za leto 1937 3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka 4. Volitve 5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo posojila in sprejemajo hranilne vloge 6. Razno PETER BRAUCHARDT, predsednik V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se bo vršil občni zbor eno uro vozneje, to