€tev. 70.
Trst, v nedeljo tO. marca 1912
Tečaj XXXV?i
IZHAJA VSAK DAfI
tertE ab nedeljah in prtmiklh ofc 5., «b poneđsljklh ob 9. zjutraj.
Frjšsmffne Stof. ete prodajajo po 3 nvĆ. (6 stot.) v mnogih vobakaroali v Tasta, in okolici. Gorici, Kranju, št- Petni, F^Ftojai, Sažani, Ttab rezini. Sv. Lociji, Tolmrnn. Ajdovščini, Derakerg« rtdL Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) 03LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti X t«>ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t.
zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov po rt. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 Kt vsaka nad$)j»a Trsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-ij pa 4« atat. Oglase sprejema Inserctni oddelek uprav« iam**". —- Plačuje se izključno le upravi rEdinosU*. PlfiSJIvo In toZljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„T edinosti je moć/"
NAROČNINA ZNAŠA
tm celo leto 24 K, pol leta 12 K, i mesece O K ; na nt-ročbe brez doposlaue naročnine, se uprava re ozira.
■uoin'nft u nedeljsko iiam]« ..edisosti ' itu« : » oelo let« Kroa S*10, aa pol lota Kron 3 80.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nelraoko-
v&aa pisma se ne »prejemajo In rokopisi se os vrtftaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lš^ta.
UREDNIŠTVO: utlca Giorgio Galatti 20 (Narodni dan). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lantnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Fdiooat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trotu, ulic« Giorgio Galatti itev. 20.
PoStno-hranlltillftl raJun Itev. 841-652. TElFfON It 11*57
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za daaes, dne 10. marca 1912
ob 10. ari predpoludne
] JI VEN SftOP
ki se Trši
v veliki dvorani „Narodnega doma''.
DNEVNI RED: Naše zahteve glede sestave tržaške porote.
#airom aa veliko važnost predmeta uredio vabi k obilni udeležbi
♦	ODBOR
polit. društva „Edinost".
5 5
Jfaro5aa dclav. organizacija" v Trstu
Alicuje
za danes, dne 10. marca t. 1.
ob 5. uri popoludne
JAVEN SHOD
na vrtu Kons. društva pri sv. Jakobu. DNEVNI RED:
Otope« položaj slovenskega delavstva v Trstu,
Slovenski delavci In delavke I Dospeli smo v dobo, ki brezsrčno pritiska na naše ubogo slovensko delavstvo v Trstu. Na eni strani zmiraj naraščajoča draginja, na drugi teJika brezposelnost in povrhu še surovi pritisk narodnemu delavstvu nasprotnih <tra*i!
Slovensko delavstvo l Vzdrami se in dvigni svoj protest odločno in samozavestno ■a nedeljskem shodu proti vsem krivicam, ■i se ti gode!
Osrednji odbor N. D. O.
Iredenta in Jugoslovani.
Prav v zadnjem času so se na našem avslrijskem jugu pojavile stvari, ki so gotovo vzbudile zanimanje najširše javnosti. Omenimo naj le polom v pulski občini. Vsi ti dogodki, ki bi jih morda kdo, ki ne pozoa razmer na našem jugu, smatral za nekaj aimogredočega, imajo svoje korenine ■nogo globlje. Ne gre tu za čine posameznih oseb in tudi ne za trenotne, po posameznikih v posameznih krajih v življenje poklicane razmere; ne, tu gre za nekaj splošnega, bistvenega, in ti posamezni dogodki so le najstrupenejše bilke, ki poganjajo od časa do časa iz dobro obdelanih tal.
V 8. številki tedenske revije „Oester-reick-U/igarn" je priobčil urednik ljubljanskega „Slovenca", gosp. Fran Terseglav, tiaaek pod gornjim naslovom, ki se obširno bavi z razmerami na našem jugu. Članek, s kateri« se sicer tupatam ne strinjamo po-polaoaia, posega v jedro, bistvo vsega
PODLISTEK
?ite2 iz Rdeče fciše.
(Ee chevalier de Maison Rouge.)	36
Komu iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star,
„Umejte me," je dejal Maurice, „nisem teko samoljuben, da bi si morda domišljal, da bi bila moja navzočnost nevarna Vašemu miru ali Vaši soprogi; toda lahko postane obrekovanja, in Vi veste: naj bodo obrekovanja še tako neumna, vendar nale-teio aa vero."
„Otročarije!" je pripomnil Dixmer ter mignil z rameni. „Vi, da bi nas več ne videli, občan I Saj smo Vas tako ljubili." Pri tem je prijel mladega moža za roko in jo frepko stisnil.
Maurice je trepetal.
„Morand," je nadaljeval Dixmer, ki mu ■i ušlo to trepetanje, „Morand mi je še danes zjutraj ponavljal: „Storite vse, da privedete zopet nazaj ljubega gosp. Maurica."
„Ah!" je vzkliknil mladi mož, naguravši lice in umaknivši roko, „nikoli bi ne ^ mislil, da je že toliko napredovalo moje prijateljstvo z gospodom Morandom. Ako zahajal k vam, sem to delal radi Vas
onega, kar združujemo pod pojmom italijanske Iredente, ki je vendar končni vir vsem onim dogodkom, ki od časa do Časa razburjajo našo javnost. Povzamemo naj iz članka, ki je potemtakem veleaktualen, glavne misli, nekaj odstavkov, važnejših, pa navedemo dobesedno.
člankar se Je postavil v uvodu svojega članka na stališče, da brez dvoma obstoji iredentistično gibanje, ki tvori stalno nevarnost za avstrijsko monarhijo v njenem sedanjem sestavu, in da je treba edino le pravega trenotka za izbruh tega narodnostnega gibanja, ki bi do vedel do usodnega kon-ilikta med Avstrijo in Italijo. Sila, ki je ze-dinila in zvarila italijanski narod, je Še dandanes v polni moči in še ni dosegla svojega končnega smotra. — V dokaz navaja pisec dejstvo, da Italijani tostran in enostran avstrijske meje konsekvetno označujejo avstrijske pokrajine z italijanskim prebivalstvom „Provincia Giuliaw, kar kaže globoko stremljenje „latinskega plemena", da vzpostavi svojo samovlado nad nekdanjenimi italijanskimi provincljami ter njihovim ozadjem in Adrijo; a sedanja tripolitanska ekspedicija, stremeč za vzpostavitvijo nekdanjega „im-perii romani", pomenja le še ojačenje ire-dentistične misli.
In kako daleč sega irendentizem ? Do tam, kjer biva kak italijanski soplemenik. Člankar se tu zavaruje proti nami sli, da bi zasledoval kak političen smoter, in povdarja, da visoko ceni italijanski narod, njegov jezik, literaturo, zgodovino in način življenja; noče tudi dajati državni avtoriteti nikakih naukov, pač pa hoče pokazati, da je njena politika napram iredenti bila napačna in je napačna.
„lredentizem je tako specifično nacijo-nalno gibanje, da obsega vse italijanske sjplemenike — seveda v masnopsihologič-nem smislu. Vem, da ta trditev naleti na ugovor, vzlic temu pa je resnična; in kdor pojmuje iredentizem drugače, se mora motiti. Treba je razlikovati. Obstoji organizirana iredenta in tej pripada gotovo le del italijanske inteligence to stran črnorumenih mejnih kolov; potem so taki, ki simpatizirajo z iredento na ta ali oni način, in takih ni malo, in končno so indiferentni krogi, ki jih je treba tudi upoštevati pri tem vprašanju. In zakaj?"
So italijanski državljani v Avstriji, ki delujejo na to, da se dežele s kompaktnim italijanskim prebivalstvom, in še kaj zraven, pridružijo kraljestvu, in ki so kolikortoliko sovražni monarhiji; so pa tudi taki, ki vsaj zase nočejo imeti nič opraviti s tem gibanjem ; ni jih pa, ali pa jih je vsaj zelo malo takih Italijanov, ki ne bi v danem slučaju rajši živeli združeni s svojimi brati v eni nacijonalni državi, nego pa razdeljeni v pet avstrijskih pokrajin, v boju s slovanskim in nemškim plemenom in navezani na državo, katere interesi niso vitalno zvezani z njihovimi. To ni obdolžitev, temveč samo dejstvo, ki nam je lahko ljubo ali pa tudi ne, ki pa je, bolj ali manj neodvisno od svobodne volje posameznikove, izraz zgodovinskega zakona. Naj se ne trdi, niti, da ni avstrijsko patrijotičnih Italijanov, niti, da ni italijanskih strank, ki se morejo imenovati patrijotične; toda vprašanje je, kako globoko korenini to v masi, kratko: koliko Italijanov je, ki v resnici čutijo interes na tem, da obstoji Avstrija, kakoršna je in kakor se mora naravno razvijati, da bo po-
in Vaše soproge, ne pa občanu Morandu na ljubo."
„Vi ga ne poznate, Maurice," je odvrnil Dixmer; „Morand je plemenita duša."
„Saj Vam priznavam," je dejal Maurice z grenkim nasmehom.
„No, povrniva se k predmetu mojega obiska," je nadaljeval Dixmer.
Miaurice se je priklonil kakor človek, ki nima ničesar več povedati in ki pričakuje.
„Vi trdite torej, da so nastale neke govorice ?"
„Da, občan."
„Govoriva odkritosrčno. Zakaj se ozirate na prazno govoričenje brezdelnih sosedov? Ali nimate svoje vesti, Maurice, in nima-li Genevieva svoje poštenosti?"
„Mlajši sem od Vas," je dejal Maurice, ki se je začel čuditi tej trdovratnosti, „in zato gledam morda stvari z bolj občutljivim očesom. Izjavljam Vam, da ne smete biti niti praznega govoričenja brezdelnih sosedov, ko gre za dobri glas ženske, kakor je Genevieva. Dovolite mi torej, ljubi Dixmer, da vstrajam pri svojem resnem sklepu."
„Dobro; ali niste imeli nikakega drugega vzroka, da ste izostali iz moje hiše, razun tega, ki ste mi ga ravnokar povedali ?"
menjala prednostno siio v Evropi? Malo je Italijanov te vrste, sploh jih ne more biti veliko in zelo naivno je, £e kdo verjame to."
Pač ni Italijana, ki bi mu ne začela biti žila hitreje ob spominu na „rinasci-mento" italijanskega naroda v 19. stoletju in nacijonalna zavest avstrijskih Italijanov je popolnoma indentična oni Italijanov iz kra-l.estva. „Brezdvomno so italijanski kompa-trijoti, ki direktno ne streme po iredentističnih smotrih, ki niti slišati nočejo o njih, toda zdi se mi, da ne izhaja to iz izrazitega realnega državnega interesa, temveč so to povečini ljudje, ki nočejo nič riskirati za skupno italijansko stvar, ki morda varajo tudi sami sebe, ki bi pa v danem slučaju nikakor ne smatrali za največje zlo, ako bi se „Italia unita" obistinila v polnem obsegu kakor so stremili po tem veliki nacijonalni voditelji italijanskega naroda. Kajti, bodimo odkriti: popolnoma jasno je, da bi po splošnem menenju italijanskega naroda bolje odgovarjalo nacijonalnim interesom Italijanov, pa naj bivajo v Avstriji ali v Francoski, ko bi živeli v eni nacfjonalno homogeni državi, v državi, ki bi vladala nad Jadranskim in velikim delom Sredozemskega morja in bi imela temu položaju primeren vpliv na Bilkami in v Levanti."
Pisec je menenja, da bi se mu po vsem tem moglo očitati, da opravičuje iredento, kar pa ni res, pač pa se mu zdi vsa stvar nekako razvojnozgodovinsko naravna, pri čemer pa je absolutno tudi mogoče, da se Italijani motijo. Pisec pravi, da je hotel le svariti, da naj se iredentizem ne podcenjuje, in, kar je glavno, naj se v boju proti njemu ne uporabljajo napačne metode. „Boj proti njemu se mora voditi, ker pomenja i za obstoj i za nadaijni razvoj habsburške monarhije najresnejŠo nevarnost. Velika Italija, ki bi vladala nad Trstom in vso Adrijo, je mogoča edino le ua ruševinah habsburške države, ki bi brez morja in južnih pokrajin usahnila in morala usahniti."
V nadaljnem se bavi pisec z bojem proti iredenti, kakoršen je bil in ne bi bil smel biti, in kakšen bi moral biti 1 O tem prihodnjič. _
Iz Gradca: Houo nasilje nasproti nenemSklm vlsokoiolcem.
Redkokedaj prihaja iz Gradca v svet kaka novica o razmerah na graški univerzi. Razloga pa bi imeli, da bi vsak dan pisali o krivicah, ki se nam visokošolcem tu del*. Ali mi smo vsled neprestanih krivic že tako daleč otrpneli, da nas skoro nobena krivica več ne irritira.
Zdaj pa smo doživeli nekaj, česar Še tako ponižna narav Slovenca ne more več preboleti, kajti najnoveja krivica bije v obraz vsem temeljnim pravilom vseučilišč.
Naj navedem ta graški unicum : V seznamu predavanj za letni tečaj 1912 graške univerze je naznanjeno tudi predavanje lektorja Steila o predmetu: „Deutsche Vor-tragskunst". Pristavi jen je pa zraven izvrsten pridržek: „nur fdr Htirer deutscher Natlo-nalitiit„.
Proti temu predavanju nimamo nič. Nasprotno: pozdravljamo je, ker je zelo priporočljivo za juriste in filologe.
Kar pa nas razburja v veliki meri, je oni famozni pridržek: „nurfiir deutsche Hčrer", kajti ta pridržek je eklatantno v nasprotju z določili: Allgemeine akad. Studienordnung,
„Pri moji časti, ne."
„Dobro, Maurice," je dejal Dixmer, vstal in stisnil mlademu možu roko, „upam, da si stvar premislite in opustite sklep, ki nas vse tako boli."
Maurice se je priklonil in ni odgovoril, kar je pomenilo, da se obotavlja do zadnjega.
Dixmer je odšel ves obupan, ker si ni mogel ohraniti zveze s tem možem, ki mu radi gotovih okolščin ni bil samo koristen, temveč skoraj neizogibno potreben.
Maurice je imel od svoje strani tisoč nasprotnih želja. Dixmer ga je prosil, naj pride zopet; Genevieva mu je morda odpustila. Čemu bi torej obupoval? Toda tu je bilo Genevievino pismo: ta formalna od-slovitev, ki jo je vzel s seboj v sekcijo in jo nosil na srcu. A več nego vse to, je bila trdovratna ljubosumnost napram ob-sovraženemu Morandu glavni vzrok, da je prekinil vsako občevanje z Genevievo.
Maurice je torej vstrajal neupogljivo pri svojem sklepu.
Toda ne da se tajiti: njegovo srce je postalo nekako prazno in ko je prihajala1 ura, ko se je navadno podajal v oni mestni; del in ga je obšla globoka otožnost in vsi j drugi občutki, od upanja do pobitosti. '
ki — laže nekaj o „allgemeine Lehr- und Lernfreiheit" na avstrijskih univerzah.
Kako spravlja akademični senat paragraf o „allgemeine Lehr- und Lernfrelhelt" na vseučiliščih v en meh z dovoljitvijo Steilo-vega predavanja s tako izzivalnim pridržkom ?!
Kako je možno, da se v nasprotju s citiranim paragrafom izključuje del slušateljev od kakega predavanja?
Z istim pravom, kakor izključuje senat Nenemce od Steilovih predavanj, z istim pravom bi tudi mi lahko zahtevali, da se izključuje tudi Nemce od predavanj dr.a Mur-ko-ta, dr.a Štrekelja in 'T.a lve-ja. Pravično bi to bilo. Delili bi potem univerze, ne po fakultetah, ampak po narodnostih, kar pa čisto gotovo ne bi bilo v procvit znanosti. Kam bi prišli, ako bi imela vsaka narodnost na univerzi za-se predavanja ?! Tedaj bi univerza postala iz kulturne Institucije poll-cum, kar bi prav gotovo ne bilo v interesu znanosti. Iz vsega tega izhaja, da je to Iz-ključenje nenemških dijakov proti intendjam svobodne vede.
Taka predavanja s takimi pridržki ne spadajo na tla svobodne vede, na univerzo. Ona spadajo v kako „Festakademie* v prid „Schulvereinu", v nemški „Voiksrat", v bur-ševska društva in v druga nemško nacijonalna bojna društva. Tukaj naj predavajo, kar hočejo, naj se le uče tu za zatiralce in grobokope slovenskega naroda; toda protestirati moramo proti temu, da se s tal svobodnih univerz, ki jih sustentirajo vse avstrijske narodnosti in na katerih bi morale radi tega biti vse naroonostl enakopravne, izpodriva svobodna veda na ljubo hujskajo-čemu šovenizmu nemško-nacijonalnlh buršev !
Specljelno pa moramo protestirati proti takemu kršenju temeljnih vseučiliŠkih pravil na graški univerzi.
Na graški univerzi tvorimo namreč Ne-nemci ctrfca polovico slušateljstva. Vrhutega Je Gradec najjužneja avstrijska univerza (Zagreb ne prihaja za nas v-poštevl). In ker nimamo mi Slcvenci še — žal — vseučilišča v svojem jeziku, je menda graška univerza ustanovljena v prvi vrsti za Slovence. Če nam že nočejo dati vseučilišča v našem jeziku, naj pa nam vsaj dovole, da za svoj slovenski denar percipiramo svobodno vedo v tujem — nemškem jeziku!
Ce ne bi mi slovenski visoke-Šold že po harmoniki-paragrafu 19 državnih temeljnih zakonov in po znanem paragrafu, ki garantira vsem slušateljem „Lehr- und Lern freiheit", imeli pravice do udeležbe na Steilovih predavanjih — bi nam to pravo potisnila v roko že okolnost, da tudi Slovenci vzdržujemo grašfco univerzo. In imeti bi morali tudi tem materijelnim doneskom odgovarjajoče pravice — če bi živeli v pravni državi.
Iz navedenega je jasno razvidno, da je ona delitev nenemških slušateljev od predavanj Steila ne samo nasprotna interesu znanost«, ampak da je tudi nezakonita, in sicer: a) ker je proti garanciji „allgemeine Lehr- und Lernfreiheit", b) ker krati pravico dela slušateljev do poslušanja vseh predavanj, c) ker krši pravico drugih ljudi, poslušati vsa predavanja, ker unlvtrze niso samo za to tukaj, da predstavljajo kako tovarno za uradnike, ampak one so tukaj za to, da diffundiiajo znanost.
Na vse zadnje pa ni vsa stvar samo principijelnega značaja, kajti oni ima tudi nacijonalno-ekonomično ozadje. Država razpolaga namreč z nekaterimi službami, o ka-
j j
Vsako jutro, ko se je vzbudil, je upal, da dobi od Dixmerja pismo. Že vnaprej se je bil odločil, da sprejme njegovo povabilo. Vsak dan je odhajal od doma v upanju, da sreča Genevievo.
Večkrat je kar zdivjal ob misli, da se ne more maščevati nad povzročiteljem svojih muk. Nato je koval načrte, kako bi obiskal Moranda in pričel z njim prepir. Toda dozdeval se mu je tako šibak in nedolžen in mislil je, da bi bilo od njega, kolosa, strahopetno, ko bi ga razžalil in izzval.
Tudi Lorinovi dobrohotni poskusi in šegavi njegovi verzi niso mogli zdramiti prijatelja iz letargije. Pod vsakimi drugimi okoliščinami bi se bil Maurice živahno udeleževal onega velikega gibanja, ki je takrat pretresalo javno življenje v Parizu in po vsem Francoskem. K temu sta ga silili njegova močna narav in navdušena domovinska ljubezen. Toda v Mauricevo srečo ali nesrečo: niti Lorinovi opomini, niti strašni poulični upor mu ni mogel pregnati edine misli, ki ga je obhajala; in koje napočil 31. majnik, je ležal pogumni sonapadalec Bastilje in Tuillerij v svoji postelji, izmučen od mrzlice, ki lahko umori najmočnejšega. Samo pogleda je potreboval, ki bi ga razvedril in besedice, ki bi ga ozdravila.
(Dalje.)
Stran II.
»EDINOST« St. 70.
terih mora biti refiektant dober govornik v nemškem jeziku. Ob oddaji takih služb se bo država seveda najprej ozirala na take reflektante, ki imajo za seboj taka predavanja, kakor jih namerava Steil samo za Nemce. Nenemci bi bili torej izključeni. Premisa, izključiti Nenemce od takih predavanj, podaja zaključek, da so Nenemci tudi izključeni od takih službenih mest, za katera tvori prednost absolviranje kakih predavan] v genru Steila. Praktična izvedba tega zaključka pa bi bila zopet v nasprotstvu z državnimi temeljnimi zakoni, ki garantirajo vsem sposobnim avstro;- ogrskim državljanom dostop k vsem službam.
Da je vsa stvar v tako dijamentralnem nasprotstvu z državnimi temeljnimi zakoni in z določili akademičnih pravil, tega so si bili najbrže svesti tudi profesorji — organizirani v profesorskem kolegiju — ko so dovolili Steilovo predavanje z onim monstruoznim pridržkom. Pojaviti se je morala v profesorskem zboru še precej huda opozicija proii temu inkriminiranemu pridržku, kajti v njem sede tudi še nekateri profesorji, v katerih srcu nemško nacijonalni šo-venizem ni še udušil iskrice pravice. Najbrže imajo tu zopet burševski hajiovci svoje prste vmes, kajti oni so tu faktor — imperator. Čim v kaki stvari ni hitro ustreženo kaki njihovi zahtevi, že lancirajo proti boječim profesorjem grožnje s škandali, tako, da se jim profesorji slednjič udajajo.
Če že profesorji nimajo v svojih srcih iskre pravičnosti, morajo pa tem bolj ne-nemški akademiki nastopiti proti tej kršitvi državnih in vseučiiiških temeljnih zakonov. Pokazati moramo tu slovenski visokošolci buršem in njihovim zaplečnikom v profesorskem kolegiju, da ne puščamo tako vlačiti v blato državnih in vseučiliščnih zakonov.
*
* *
Slovensko graško dijaštvo je že stopilo v stik z vsemi nenemškimi graškimi dijaki. Prvi sestanek je bil v sredo, dne 6. t. m. v gostilni ,Zum griinen Anger". Posledica sestanka je bil sklep, da skličejo združeni slovanski in italijanski graški dijaki v soboto, dne 9. t. m , v lokalih Glanzerja „Zur Weinheckett (Klosterwiesgasse 5) protesten shod (po § 2) proti tej najnoveji krivici. Dal Bog pravični stvari mnogo vspeha !
Poslance vseh nenemških državnozbor-skih klubov pa prosimo, da podprejo akcijo nenemških graških dijakov s primernimi koraki na minisierstvu, da izposlujejo nemudoma anuliranje tega monstruoznega sklepa graŠkega akademičnega senata.
Dijaški štrajk na Hrvatskem.
Zagreb 8. marca.
—C— Skoz in skoz nekorektno postopanje oblasti in ravnateljstva gimnazije na Sušaku je nagnalo dijake više trgovske šole in gimnazije v štrajk. Vzrok Štrajku susaških dijakov je bil sledeči:
Sedmorica dijakov, ki so se vračali iz okolice v mesto, ni mogla priti do svojih stanovanj, ker so bili na ulicah kordoni žandarmerije in policije. Čakali so do 11. ure, dokler jih ni dal okrajni predstojnik „vitez" Zmajič — aretirati po orožnikih. Po legitimiranju so bili izpuščeni na svobodo, ali naslednjega dne so bil pozvani na red od strani direkcije gimnazija in za kazen bi bili imeli biti izključeni. Čim so drugi dijaki doznali za to, zbrali so se na hodnikih gimnazije ter protestirali proti proganjanju svojih tovarišev. Na to je direkcija poklicala orožnike redarje proti dijakom. V znak protesta proti temu nasilstvu so dijaki proglasili štrajk. Vsi razredi gimnazije in više trgovske sole so zapustili šolo. Doznavši za to so tudi navtiki v Bakru proklamirali štrajk. Ko so zagrebški dijaki izvedeii za dogodke na Sušaku in v Bakru, so začeli konferirati. Posledica teh včerajšnjih konfe-rencij je bila ta, da je danes ob 10. uri vsa trgovska akademija zapustila predavanja in se ob demonstracijah podala na ulico. Priredili so improviziran shod, ki ga je pa policija razgnala.
Dijaki drugih šol so priredili demonstracije v šolskih poslopjih. Pridružile so se jim tudi dijakinje vseh šol. Vsa šolska poslopja so bila za časa predavanj zaprta, da ne bi dijaki čuli o štrajku in manifestacijah trgovskih akademikov in da bi se jim ne pridružili.
Su saški m, bakerskim in zagrebškim dijakom se bržkone pridružijo vse srednje šole na Hrvatskem.
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva „Edinost" se vrši v ponedeljek dne 11. marca 1912 ob 3. url popoludne v „Slovanski čitalnici".
Podpisani uljudno vabi vse gg. odbornike in namestnike, kakor tudi gg. deželne poslance, da se seje polnoštevilno udeleže.
Predsednik.
Imenovanje. — Ravnatelj kaznilnice v Gradiški A ndrej Pešek je imenovan ravnateljem kaznilnice v Kopru, ravnatelj kaznilnice v Mariboru Jakob Pascolatti, pa ravnateljem v Gradiški.
To so — možje 1 Ko je dr. Rybar v državnem zboru interpeliral predsednika poslanske zbornice d.ra Sylvestra, kako je mogel sprejeti deputacijo užaške kamore v stvari porotnih list, je dr. Sylvester odgovoril opravičevaje se, da ni hotel imeti ni-kake ingerence v tej stvari. Dr. Pitacco je na to šel k predsedniku dr. Sylvestru ter mu rekel, da deputacija ni bila pri njem kakor predsedniku poslanske zbornice, temveč kakor odvetniku! Koliko velja ta izgovor, je razvidno iz „Piccola", ki je dejstvo, da je dr. Sylvester sprejel odposlanstvo ka-moristične klike, prav nesramno izkorišča! sebi, oziroma svoji stranki v prilog. Ko so pa uvideli, da so dr. Sylvestra spravili s tem v zadrego, in bi iz tega utegnile nastati neprijetnosti za njih, so hitro junaški zlezii pod klop. Ce so res hoteli govoriti le z odvetnikom dr. SyIvestrom in ne predsednikom poslanske zbornice, čemu je bil potem poleg dr. Pitacco, ki niti ni odvetnik ? !
Laž in strahopetnost, to sta dve najbolj tipični lastnosti, ki — dičita naše italijanske sovražnike.
Sodrug F. Milost je čutil potrebo v petkovi „Zarji" v polemiki s sodrugom dr. FerfoIJo obregniti se tudi ob „narodnjakarje" in sicer takole :
„Saj vemo, česa so zmožni naši narod-njakarji proti nam tudi na kulturnem polju, posebno v Trstu. Bojkotirali so predavanja v Ljudskem Odru, odrekli socijalističnim delavcem znižane cene za dramatične predstave v Narodnem Domu, med tem ko so jih dajali krumirskim organizacijam. Dr. Ry-bar je imenoval slovenske socijaii stične delavce s o d r g o in napadal socijaliste kot protinarodne na zadnji skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču, ne da bi kdo od te družbe proti temu protestiral. Vrgli so nas, slovenske socljalistične delavce, iz naroda že davno".
Gospod sodrug Milost se je pač tu zaletel nekam, kjer pač nima absolutno nobenega povoda za kake rekriminacije. Njemu bi sicer ne odgovarjali, pišemo to namreč le za splošno javnost, da vidi, kaka nečedna sredstva uporabljajo vsaj nekateri internacijonalci v boju proti narodni misli in njenim pristašem.
Ali ne priobčuje „Edinost" redno vseh objav socijalno-demokratičnega „Ljudskega Odra" in to s takimi priporočili, da ji nekateri ekstremnejši elementi celo zamerjajo to ? Afi se pravi to bojkotirati predavanja v „Ljudskem Odru", ko je že toliko „narod-njakarjev" predavalo na teh predavanjih in ko tvore poslušalstvo na teh predavanjih najmanj po dveh tretjinah zopet „narodnja-karji" ? In vodstvo našega gledališča je vsikdar pripravljeno dovoliti znižane vstopnice vsaki delavski organizaciji, ki se je oglasila za to. O nevtralnosti vodstva našega gledališča priča Še najbolje dejstvo, da se ravno sedaj pripravlja za uprizoritev dela — Etbina Kristana 1!
Bogzna kako častno pač ni za sodruga ' Milost, če pogreva stvari, ki so že zdavnaj j rešene, in ki jih ni zagrešilo naše „narod-Injakarsko" gledališko vodstvo, temveč le ! gotove osebne neskladnosti.
Vprašamo nadalje, zakaj ne pove so-' drug Milost, ob kaki priliki je rabila dr. ;Rybafu beseda „sodrga" ? Naj vendar do-; kaže, da je dr. Rybar splošno mislil s tem ■ slovenske socljalistične delavce, ne pa go-| tovih oseb, ki so se v resnici ponašale tako, 1 da jim je šla taka označba!
In da fe napadal socijaliste kot protinarodne! Glej, glej! Hvaliti bi jih menda j moral ljudi a la sodrug Milost, ki odobrava i glasovanje za podporo „Legi Nazionale" j in ki obklada vsakogar, ki čuti kaj ljubezni do svojega naroda, s porogljivim „narodnja-karjem". Pa da ni nihče na skupščini prote-; stirat! Kdo naj pa protestira! Tisti skupšči-: narji, ki vedo, da socijalni demokrati ; naravnost agitirajo proti Ciril - Metodovi i Družbi! Malo čudna zahteva!
„Vrgli so nas, slovenske socialistične | delavce, iz naroda že davno". Kdo, vprašamo ? Vi sami ste se vrgli iz naroda, | ker se norčujete iz vsega, kar je v zvezi j z narodom, ker nočete imeti z narodom • nič skupnega, ker zastavljate vse svoje sile | v to, da bi preprečili, kar je v interesu naroda kot takega, ker veste, da sie v naših razmerah dokovali svoj strankarski kapital, če se narod res popolnoma osamosvoji.
Kdor resno misli, si povsem tem pač res lahko napravi svojo sodbo o sodrugu Milostu in njegovi resnicoljubnosti.
Himna sv. Justa in Slovenci. Prejeli smo: Popravek, Ki ga je tukajšnje stacijsko zapovedništvo poslalo „Piccolu" v stvari sviranja Himne S. Giusto o priliki odhajanja 97. pešpolka iz Trsta, in na tozadevni popravek nanašajoča se naša včerajšnja notica sta mi potisnila v roke pero, da napišem te vrstice. Bil sem navzoč pri oahajanju našega domačega polka in moram priznati, da je „Piccolova" trditev o klicanju „Viva Trieste italiana" čisto navadna, „Piccolu" podobna laž. Resnici na ljubo pa moram povedati, da ima „Piccolo" glede himne S. Giusto vsaj deloma prav. Godba pešpolka št. 97 je namreč svirala potpouri, ki ga je na podlagi raznih motivov, — n. pr. iz operete „A-mazonke", raznih slovenskih narodnih pesmi itd. — zložil polkovni tambur g. Žita. in v ta potpouriju je vpleten tudi en moiiv iz himne S. Giusto. V toliko je torej poročevalec „Piccola" opravičljiv, ker morda nima toliko muzikaličnega znanja, da bi razločeval, kaj je koračnica in kaj potpouri. Sicer pa menim jaz, da je stališče, ki je zavzem-ijejo Slovenci napram himni S. Giusto, povsem krivo. Himna S Giusto je himna tržaškega mesta in v tej himni bi torej ne smeli videti — ali bolje čuti — niti kaj protislovenskega niti protiavstrijskega. Sicer je res, da Italijani smatrajo himno S. Giusto za himno Italijanskega Iredentistlčnega Trsta. V tem smislu treba tudi tolmačiti oni popravek stacijskega poveljstva, ki noče, da bi se mislilo, da je vojaška godba svirala himno, ob kateri vskipeva tržaškemu Itali-i janu kri, ker smatra njene zvoke za ozna-njevatelje odrešenja. V toliko bi sviranje te himne res imelo značaj demonstracije. Ali za nas ne sme biti merodajna interpretacija, ki_ jo dajajo Italijani tej himni. Za nas mora himna S. Giusto biti le himna tržaškega mesta torej, tudi slovenskega Trsta. Zato bij jaz svetoval, da se postavi slovenski prevod tržaške himne kot stalna točka tudi na sporede naših prireditev. Če smatrajo Itali-| jani „r inno di S. Giusto* za himno italijanskega Trsta, smatrajmo mi „himno sv. Justa" za himno slovenskega Trsta!
Star Tržačan.
Poneverbe pri praški električni železnici. Dne 29. februarja t. 1. smo prinesli pod gorenjim naslovom brzojavno vest, da so prišli v upravi praške železnice na sled velikim nerednostim in da je ravnatelj električne železnice Novak suspendiran.
Sedaj nam pošilja ing. g. Karel Novak, redni profesor na praški visoki tehnični
PODLISTEK.
„Sherlock Holmes"
Detektivska komedija v 4 dejanjih. Po Conan Doylu spisal Ferdinand Bonn.
(K današnji premijeri.)
Kriminalna komedija je na odru vedno interesantna, ker daja pisatelju priliko za izrabljanje vse situacije, vsega tehničnega znanja. In Ferdinand Bonn zna mnogo v tehničnem oziru. Od začetka do konca igre drži poslušalce v napetosti. Preobrati so se mu krasno posrečili. Ko že mislimo, da je vse končano, prehaja do preobrata vse situacije in vidimo, da se je pisatelj le igral z osebami, ki so na odru.
Ferdinand Bonn je priznan nemški igralec. Pred par leti je bil obenem gledališki ravnatelj nemškega gledališča v Berolinu. Mož si je hotel ustvariti gledališče po svojem ukusu, na strogo umetniški bazi. Hotel Je igrati le klasike, toda pri tej nameri je doživel strašansko razočaranje. Od začetka je še Šlo tako, tako; toda s časoma se je začelo občinstvo izogibati njegovemu gledališču in dvorana je bila od dneva do dneva
; bolj prazna, tako, da je ob koncu leta ubogi Bonn stal pred bankrotom. Mož je obupaval. Ni si znal pomagati Vsi eksperimenti so se mu ponesrečili. Nekega dne mu je njegov agent prinesel gledališko igro „Sherlock Holmes". — „Ko sem zagledal naslov na rokopisu, vrgel sem mu ga v glavo in ga spodil". — Tako piše Bonn v svojih me-moarih. Toda kmalu mu je Še huja predla. Prišel je prvi dan meseca. Igralci so zahtevali svoje plače, a v blagajni je bilo le Še okoli 60 mark. Tedaj se je Bonn spomnil „Sherlock Holmesa". Sel je k mizi ter ga napisal sam. Seveda ni hotel niti sedaj umakniti se od svojih umetniških idealov. Ko je berolinsko občinstvo izvedelo, da bodo igrali „Sherlock HolmesaJe nastal tak naval na gledališko blagajno, kakoršnega pozna Berolin le ob gostovanjih slavnega Carusa. Že v naprej za cele mesece je bilo gledališče razprodano. Občinstvo Je trumoma drlo v gledališče in včeraj še ubogi Bonn je črez noč postal bogat: reši! se je vseh stisk in rešil svo|e igralce.
| Zopet zajemam iz njegovih spominov. — „Bilo je tako okoli devedesete predstave, ko so mi javili od blagajne, da je v gledališču tudi prestolonaslednik s soprogo. To je bil triumf, kakoršnega si
niti misliti nisem mogel; ves blažen sem rekel svoji soprogi: „Boš videla, jutri pride tudi „on" (cesar Viljem)!- In nisem se motil. Okoli poludne sem dobil ukaz, naj takoj pripravim cesar s-co ložo na obisk za njegovo veličanstvo. Cilj je bil torej dosežen. Cesar Viljem in vsa cesarska rodbina so od tedaj redno zahajali v gledališče Ferdinanda Bonna. Kdor količkaj pozna gledališke razmere na Pruskem, ve, kaj to pomenja, če cesar redno zahaja v kako privatno gledališče. Hiša je bila redno nabito polna. Bonn je postal grajščak. Svoje gledališče je dobro prodal in živi sedaj samo od svoje rente.
Vsakdo, ki se le količkaj zanima za beletristično literaturo, je gotovo že Čital kaj od Conan Doyla, ne smemo pa zamenjati te povesti s „šundromani", ki so pod istim naslovom izhajali v raznih jezikih in tudi v slovenskem. Kajti Conan Doyle je pisal svoje stvari vendar literarno in ne neumnosti. Bonn je napravil komedijo, ker je na ta način imel prilike za roganje na račun policije. To priliko Je tudi izrabil v polni meri.
Nocoj bo v našem gledališču premijera te velezanimive komedije. Pripominjam še, da se Igra prvič ta igra v Trstu.
Leon Dragutinovič.
šoli, popravek v češkem jeziku ter zahteva na podlagi § 19. — a tisk. zak., da ga pod istim naslovom in na istem mestu priobčimo.
V smislu ravnoistegi tiskovnega zi-kona pa nismo dolžni priobčiti tega v češkem jeziku pisanega popravka, ker zakon zahteva izrecno, da mora biti popravek p«-san v onem jeziku, v katerem izhaja dotični list Vendar bodi tu — iz fculance in ker nočemo nobenemu delati krivica — navedeno, kar popravlja gosp irž No ak.
Gospod inž. Karel Novak r.i bil kot ravnatelj praške elestrične že!ezn:ce suspendiran, ker je to mesto že pred petimi leti opustii in ga je cesar imenoval za rednega profesorja visoke tehnične šole v Pragi n ni on v nikaki zvezi z nerednostmi pri praški električni železnici. G. inženir popravlja dalje, da „P;avo Lidu-, ki je prineslo vest o nerednostih, ni pihalo o suspendiranju ravnatelja Novaka.
Seja stavbenega odbora nove Ciril-Metodove šole se bo vršila jutri v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni odv. g. dr. Abrama. Tajnik.
Pešpolk št. 19, ki nosi ime nadvojvode Franca Ferdinanda in je bil ravnokar nameščen v Tolminu, Kobaridu in Sežani, je ogrski polk, ustanovljen leta 1734 in se je popolnjeval svoj čas iz šopronjskega, po-žunskega in budimskega okraja, od leta 1860. sem pa ima svoj popolnitveni okraj v Gjuru (Raab).
Polk se je udeležil sedemletne vojne, turških vojen, obleganja Belgrada, francoskih vojen, leta 1812 je bil na Ruskem in je bil tudi pri zavzetju Pariza leta 1814 Sodelovat |e nato tudi pri vseh treh laških vojnah.
Polk Je bil dosedaj nameščen na Dunaju, odkoder so prišli trije batalijoni na Goriško, četrti batalijon pa se nahaja v nabornem okraju v Gjuru.
Slovenski zidarji v Škednju in bližini! Danes v nedeljo ob 2. url popoludne se torej vrši javni shc>d zidarjev v „Gospodarskem društvu" v Škednju, katerega sklicuje krajevna skupina zidarjev „Narodne delavske organizacije". Na shodu se bo govorilo o sedanjem položaju slovenskih zidarjev v Trstu in okolici. Ozirom ra važni dnevni red in na dejstvo, da so v Škednju skoraj vsi slovenski zidarji — narodni, ki so že do grla siti socijalnodemokratičnega terorizma, je upati, da bo udeležba velika. Zsto poskrbite, narodni zidarji škedeujski, da bo shod dobro obiskan, ka,ti le na ta način se bomo lahko otresli v kratkem naših nasprotnikov in škodoželjnežev f
Sokolov „družabni večer". Bodoče sobote se bo vršil v veliki dvorani „Narodnega doma" zabavepoln večer našega „Sokola", ki bo ob enem zadnji te vrste v tej sezoni.
Program je tako bogat zabavnih, humorističnih in umetniških točk, da bo ta večer brez dvoma nudil udeležencem vsestranske in neprisiljene zabave. — Z ozirom na nizko vstopnino (člani in njih družine po 60 stot., nečlani 1 K) in na vseskozi demokratični značaj prireditve, ni dvoma, da v soboto večer naše občinstvo napolni dvorano „Narodnega doma" k prijetni in neprisiljeni zabavi v krogu prijateljev in znancev.
Društvo jugoslovanskih železničnih uradnikov opozarja tem potom vse svoje člane, da se vrši III. društveni redni občni zbor danes v nedeljo v Trstu ob 2 30 uri popoldne in sicer v veliki dvorani „Slovanske Čitalnice" (glavni vhod „Narodnega doma".) Razen običajnih so na dnevnem redu druge važne točke, n. pr.: sprememba društvenih pravil in poslovnika, povišanje članarine, ustanovitev podpornega sklada, itd. — Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakuje osrednji odbor najčastnejše udeležbe toliko od strani tržaških, kolikor od strani zunanjih tovarišev članov. Cilj vseh tovarišev Članov bodi danes torej: občni zbor v Trstu, Narodni dom !
Osrednji odbor DJŽU.
Orehova drevesa. Kmetijska družba za Trst in okolico je sklenila v zadnji odborov! seji dne 8. t m. razdeliti med svoje člane brezplačno orehova drevesa in sicer : za Opčine, Bane in Konkonelj 30 kom., za Trebič 20 kom., za Prosek in Kontovelj 30 kom., za Sv. Križ 20 kom , za Padrič in Gropado 20 kom. Prosilci-člani družbe naj se obrnejo na predsednike tamošn.ih gospodarskih svetov, ki dobe omenjeno število orehovih dreves pri g. Goriupu, veleposestniku na Opčinah.
Slovenske služkinje v Trstu vabimo, da se udeleže današnje prireditve v Zavodu
rTIUlin in modn° blas° "gospode	rinr
\ 11 ■ N fl in KosPe priporoča uvozne	# P> K I iT I"
JUlMl/l Tia Prokop Skorkovsky	ILI KL
I Sin v Humpolcu. Čeika.	BBmta
Vzarol aa zahtevo franka. Zal« zmerne oeie. la fcelje dajam tukaj lzgota<IJati ga-epoake obleka.
L'Cl I
USTREDNl BANKA ĆESKYG>
CPORITCTI rw podružnica v tb^tu orUnl I LLl.PI :: pum LEL pom^ .
vim na tajffice *V/o PrtmijeTe Tloge
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
TADIJE u KA7C1JE - - - MENJALNICA.
Uradne uro od 9.-12. dopol. in 2. 6 pop.
sv. Nikolaja. Na sporedu so igra, deklamacije itd. Potem pa se bo vršil občni zbor. Ta zavod deluje že dolga leta v prospeh naših službujočih deklet. Poleg stanovskih potrebščin skrbi zavod tudi za njih duševni napredek. Prireja jim učne tečaje, igre itd. Še veliko lepši uspeh pa bi dosegal, če bi se vsa dekleta večkrat zbirala tu, če bi se svojimi željami in nasveti kazala zanimanje za svoj lastni napredek. Zato bi bilo želeti, da bi bila današnja udeležba čim številnejša. — Začetek ob 4. uri pop. v ul. Far-neto 18.
Društvo „Kluba slov. amater-foto-grafov" v Ljubljani si usoja naznaniti, da v kratkem prične razpošiljati svojim rednim članom krasno opremljen in bogato ilustrirani list (revijo) „VViener Mittteilungen photographischen Inhaltes*. Omenjeni list, čegar velezanimiva in poučna vsebina z raznimi koristnimi recepti in navodili bo nedvomno zelo ugajala, bodo redni člani društva prejemali brezplačno dvakrat na mesec, dokler si mlado društvo v gnotnem oziru ne opomore v toliko, da si najme prepotrebni društveni lokal z laboratorijem in da prične izdajati svoj lastni strokovni list.
Vspeh božićnice. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda javlja, da se je letošnja svota za „Božičnico" popela do kaj krasne višine.
Dohodkov je bilo	1910-56 K
Stroškov pa: za čevlje ubogim
učencem in učenkam	1492*20 K
Oblekce, sadje in drugo	173 57 K
Skupno 1665*77 K
Ostalo je torej 244 79 K.
Na tej lepo vspeli zbirki bodi vsem cenjenem darovalcem, darovalkam in nabi-ralkam izrečena v imenu uboge šolske dece lepa, globoka in srčna hvala!
ODBOR ženske podružnice CM.
Prvi roditeljski sestanek na ljudski šoli na Katinari se bo vršil v nedeljo 24. t. m. ob 3. pop. (precej po blagoslovu. Vabljeni so k temu sestanku vsi stariši, ki pošiljajo otroke v katlnarsko šolo. Govoril bo g. šolski voditelj Ciril Valentič „O pomenu roditeljskih sestankov" in g. učitelj Alojz Bukavec „O vzgoji sploh". Več o tem v prihodnjih dneh.
»Slovenski Ilustrovani Tednik" Jako lepo napreduje, sedaj se je razširil, da izhaja že 13 strani obsežen. 10. Štev. vsebuje :Ita-lijansko-turška vojna : bitka pri Sidi Meseri: P. Hugolin Sattner, skladatelj prvega slovenskega oratorija: Vnebovzetje B. D. M.; nemiri v Zagrebu: 1) Spomenik bana Jelačića, 2) Ilica, 3) Ulica Marije Valerije, 4) Kamenita vrata in 5) zborovanje demonstrantov na Vseučiliškem trgu ; atentat na isterskega dež. poslanca dr. Poščiča v Voloski (dve sliki); pustni korzo v Gorici in na Jesenicah, »Upor Bohinjcev" itd. „Slovenski IIu-sirovani Tednik" je v narodno-kulturnem oziru velikega pomena in bi naj se manjkal v nobeni slovenski rodbini.
Državne železnice. Od dne otvoritve železniške črte Červinjan-Belvedere med postajo Belvedere in kopališčem Gradežem uvedena prevaževalna služba se opusti z 31. marcem 1912. — Vse v Belvedere došle transporte avizira ta podaja od dne 1. aprila 1912. in se mora priti tudi tja ponje.
Naše gledališče.
Danes zvečer proslavita gosp. režiser Dragutinovi ć in gospa D r a g u t i -n o v i ć e v a svojo benefico.
Zasluge obeh, zlasti nevenljive zasluge gospoda režišerja za napredek našega gledališča jamčijo, da bo danes gledališče do zadnjega kotička napolnjeno.
Predstavljala se bo igra „SHERLOCK HOLMES" glede kateie opozarjamo na današnji podlistek.
Predstava začne ob 8. uri.
Tržaška mala kronika.
x Nenadoma je umrla včeraj dopo-ludne soproga tukajšnjega c. kr. redarstve-nega kancelista g. Frana Gulina, gospa Jo-sipina Gulinova. Pogreb se bo vršil v ponedeljek dopoludne ob 10. iz mrtvašnice pri sv. Justu na pokopališče pri sv. Ani. Mir in pokoj pokojnicf, gospodu Gulinu pa naše najodkritosrčnejše sožalje I
x Smrtna kosa. Včeraj je umrl v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni 28-letni Iv Milič, poznan posebno med šentjakobskimi Slovenci. Zapušča stariše in sestro. Pogreb se zaradi odredbe zdravstvene komisije ne bo vršil oficijelno. P. v m. !
x Izseljevanje preko Trsta. V meseca februarju je odpotovalo s parniki „Austro-Amerikane" iz Trsta v Severno Ameriko 1229, v Južno Ameriko pa 334 Izseljencev, skupaj torej 1563 napram 542, oziroma 896, skupaj torej 1438 izseljencev v istem mesecu lanskega leta. Prva dva meseca letošnjega leta se je vkrcalo na parnike „Austro-Amerikane" v Trstu za Severno Ameriko 1671, za Južno Ameriko pa 902 izseljenca, skupaj torej 2573 napram 943, oz. 1611, skupaj torej 2554 osebam v istem času lanikega leta.
x Herakles, Tfeeseus, Achilles, Odys-seus, to so imena, ob katerih kar nehote poskoči srce vse mladine, ki se je naslajala kedaj na junaških delih teh starogrških junakov. Zgodilo se je že celo, da je kak mlad gimnazijček s svojim Homerjem pod pazduho globoko posegel v očetovo denarnico in pobegnil, hoteč si ogledati kraje, kjer ste se častili svoj čas .glaukopis Athene" in „boopis pothnia Hert" in kjer so do-prinaŠali svoja „erga" zgoraj omenjeni heroji in njihovi kolegi
No, prepričani smo, da bi si ti mladi entuzijasti nikakor ne bili riskirali onih „bijočih" posledic, da so si kedaj ogledali par potomcev onih slavnih in preslavnih junakov v našem tržaškem pristanišču in njegovi najbližji okolici, ali pa da jim je prišel pred j oči morda celo oni grški mornar J e m o t i S t a m a t i, ki ga je tržaška policija shranila za nekaj časa v temni „Hades" v ulici Tigor.
Mož je namreč živel skupno z neko natakarico Rozo Rabusovo, pa se nista tako razumela, kakor svoj Čas oni navihanec Odisej in sprelepa nimfa Kalipso, temveč jej Stamati ob vsaki priliki vzrojeval in grozili svoji „hebi", da jo bo ubil. Nosil je vedno j pri sebi, kakor oni junaki svoj čas, bridki; — nož, imel ga je celo v postelji pri sebi. Predvčerajšnjim se je zopet skregal z Rozo j jI nastavil meč, to se pravi nož, na prsi in ji zagrozil, da jo spravi v Hadovo in Per-j sefonino kraljestvo. Prav isto je obljubil tudi i Rozini sestri. No, pa so njega potem spra-j vili tjakaj.	j
x Kapitan brez cvenka. V gostilno; Kristine Vladičeve na nabrežju dei Pescatori št. 12 je prišel 42letni Domenico Fracassa, j doma iz Cresa, in se je prav lepo najedel • in napil, da je račun iznašal 3 K 16 v. Ko, pa je bilo treba plačati, je mož izginil v — stranišče. Gostilničarka je Čakala in čakata, celo uro, mislila je že, da se je gospodu kapitanu, kakor se sam imenuje šjor Dome-! nico, naredila kaka nesreča, no, končno je, ta le prišel zopet na dan in priznal, da je; njegovo kapifanstvo — suho, da pa bo pla-j čala „ceho" njegova žena.
Gostilničarka se je takoj ponudila, da■ gre žnjim do njegove žene. In šla sta, toda gospod „kapitan" je zapeljal gostilničarko' v hišo, kamor le pomotoma zaide kaka po- i štena ženska, in konec je bil, da so njega odpeljali tja, kamor tudi le pomotoma de-nejo kedaj kakega poštenjaka.
x Kradel je v bolniški blagajni. Predvčerajšnjem je bil aretiran 42letni dni-; nar, Carlo Padovan, Tržačan, stanujoč v ul. j Rena št. 2., ker je v času, ko je imel neki opravek v poslopju okrajne bolniške blagajne ukradel neko jopico, v katere žepih so se nahajali štirje ključi, majhna svota denarja in Še nekaj drugih stvari. Bolniška blagajna je sicer lepa socijalna ustanova, a vendar tako daleč pa še nismo, da bi bil uveden v njej popoln komunizem, o čimer bo Padovana pač prepričal šele kazenski sodnik.
x Izginil na morju. Na poti med De-deagačem in Cavallo v Egejskem morju so opazili na Lloydovem parniku „Abbaziji" da je fcginil strojni asistent Fran Kunerth, rodom iz Moravske. Ne ve se, ali je Kunerth po nesreči padel, ali pa je morda sam s samomorilnim namenom skočil v morje.
x Nenadna smrt. Včeraj dopoldne so našli v njenem stanovanju v ul. Media št. 3 mrtvo v postelji, 571etno gospd Magdaleno Aladsovichevo. Ko so konstatirali smrt, so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Tatvina z vlomom. V noči od Četrtka na petek so doslej neznani zlikovci vlomili vrata prodajalnice jestvin Josipa Preloga v Istrski ulici št. 75 ter so iz enega predalčkov vzeli zlat prstan, zlato verižico in 28 kron denarja. Potem so odnesli tudi raznega blaga v vrednosti 200 kron. Ulomili so vse predalčke, toda k sreči niso opazili, da je bilo v enem dvojno dno, v katerem; je imel Prelog shranjenih 5000 K. Denar je imel shranjen v prodajalnicf, ker so lansko
Nova trgovina moškega blaga
SVOJI K SVOJIH !	SVOJI K SVOJIM !
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina itev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah.
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
nifr. Frankel
(Delniška družba)
£rst, Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana štev. II
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu
Nobena
razprodajo
in nobena
množina bi asa
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 li li jal k. — 1200 delavcev
PRIMER:
3E3SSG
Dr. Al. nnrtinell!
Cesare Cosciancich koncesijonlrani zobo tehnik <*
ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
n. nad. Telefon 1708.
Fratelli Riuber
Trst, ulica Carduc-:! 14 (prej Torreiti. s——— Zaloga ustrojenih kož. -___
Velika izbera potrebSCin ta Čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.

ARfURO M0DRICKY
Prodajalnlca mnnuf. bisga In drobnih predmetov
Trst, nI. Belvedere 32.
Zaloga odej, prešitih od K 6*40 dalje, flanelaste od K 2*40 dalje, volnene od K 3*— dalje. Bel fužtanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije
po cenah, da »e ni bati konkurence.
Moški čevlji . Ženski čevlji . Nizki ženski .
Otroški čevlji . Galoše iz gum.
od K 7 — do 17 » K 6-50 > 18 » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 » K 2-— dalje » K 4 — do 8 -
Hans Scheidier
= zobotelmik =
i zobotehnik Ur. Ferdinanda Tanzer
i	Sprejema od 9—1 In od 3-6. 575
j Trst, Piazza C. <;.>ldoul St. II.
Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.
ČREVLJI
Grodjear Welt
STRUCHEL & JERITSCH
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterini
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadoje novosti velik izbor izgotovijeoega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, /.a vese, trliž po izjemno nizkih cenah.
IDO:
:UU
Pomlad 1912
Sijajni dohod svilenega blaga za obleke in	bluze,
dvojne velikosti, Po-u de soie, svila lamelion,	Creme
de Chine, popelio itd. Najnovejše: Otioman glace za mantilje in kostime.	-
= Surova svila po vsak* ceni.	—
Priliko • Pougće v barvah po 58 in 68 stotlnk. Surah slepih barvah do K 1*48.
Alla Cittii di Lione
Trst, piazza della Borsa štev. 3
==	Uzorci za deželo franko.	-:

Ohir jrvaJkhufvu/
p* ^e, jtoajdi/AicL/io;An/MAHIH/
a Jd&hor /ia^oi^JGieififta/ /bot /i>cuhova£nxy ajtvaumhur
Mtv fj jurruurvonv 3CcMneirv&u.
J
jvunšMf maaf^rJkiief
Pomladanske novosti
za ženske in moške obleke
prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Jtuova št. 37.
3tran IV.
»EDINOST« St. TO.
= CENTRALA V PRAGI. =
Ustanovljena seta 1968.
PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -KraKovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Miatek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plz ^ "	"
Bffi
ZIVNOSTENSKA BANKA
==s Podružnica v Trstu ^^^
DelniSka glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.	Telefon 21-57 in 10-78.
Izvršuje vse bančne posle. ^ Sprejema borzna naročila.
Obrestuje vloge »a vložne knjižice po
V tekočem računu pi dsgmrc
Ha^cje in prod*;?. vrednostna papirje vize in valut«. Daje PREDUJME aa aestae paoiije in bla^o. Dovoliuj« SVATBENE -a "CARINSKE KRSOITE — !»daje preme**«. Zavaruje srečke prt^-i knrtai i*-^abi. - Oskrbuje inksao na v^h tt: in iuoiemsk'.u ib
I

EMILIH CEREgRTO
Campo San Qiacomo š:ev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgoviio pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst.
iH
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilne zaoatalofti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko tfilogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 pari. moBkih in 2 para ženskih Čevljev, ubiije rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejSa faaona. Velikost po §te%'ilki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Erakovo ftft. 240
Bme rb zamenjati in so vme denar.
:: ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—6.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, d j je odprla gostilno
t Trstu, ulica O i ali a štor. 15.
„Zur Stadt Laiba^h"
' Točijo se vina prve vrste.
Teran . po K 1*28 Istrsko črno K --96 Istrsko belo „ 1-04 Vipavsko . . „ 1*04
---- Kuhinja vedno pripravljena.
MARIJA ASACHER.
t \
11 žrebanj rca leto
s sledečimi glavnimi dobitki in Bicer :
2 po lir 30.000 in 16.000, 1 po frkov IOO.OOO, 76.000, !n 20.000
ter 4 po K 90.000
nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital rudečega I 1 srbska drž. srečka | 1 igralni list 3 •/, srečke križa iz 1. 1885 |	iz 1. 18S8	| avst. zem. kredita iz 1.1880
Prepuščamo to skupino srečk prod gotovini po dnevnem tečaja ali pa na
50 mesečnih obroko? po K 5'—
a popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis ine, takoj po vp!a-čilu prvega cbroka. — Nadaljne obroka se vplačuje potom pottnih položnic. — Izkat vseh drugih skupin ali posameznih srečk podije na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, ul. Caserma št. 17, pritličje.
i
Slovenci! Slovani!
edino slovenske nrame In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsake poprav jamči se za 2 leti, istotako tudi vsa* c naroCbo. Prihaja tudi na dom. - Sveji u. ' svojim t Udani ALOJZU POVH.
\JfA]brJ i«*1«"4 pohiStva; prodaja na obiske. < VClIKft novi zalogi ul. delle ar^ue it. 7.
K luni.

Clnt rmn) I Ali fte zdaj ne veste, da j« edwii OlOVcnCI : Vsi fotograf ANTON JBRKK T
Pekarno In slaščičarna
Josipa Zavadlal
Trst, Ola S. Marto it15.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Lepa gospodična,
ugledne slov. hiše, ki ima 30 — 40 tisoč premoženja, napravi briliant/no kariero s premožnim samcem. Več v korespondenci. — Dopise s sliko sprejme pod strogo diskrecijo : Bureau Rudolf Moss« Wiem I. Seilerstrasse 2 sub: W. G. 5237-

m
era
Sh
Znana mlrodilnica
NILAHA ZEHTMCn
ulioa 8. Mlohele Ste v.
Velik izbor parfumov, mineralne vode in baiv. ftllTli Ztftljllk EiStUlI TOlO „SteiUT".
tih
Francesco Buda, zlatar
Trst, ulica Seal inata št. 1.
1 Prodaja ur iz srebra in kovi-^^TT I nastih, od 4 kron dalje, uhani, Q " prstani, verižice izamerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato, srebro in dragocenos i. - -
■jr Trst, via delle Poate 10. — Gorice, gosposka nL 7.
Marino Mattulich ".^'M^T.
Jerkiča). Tovarna pečatov, tablic, pečatov «» fcspaije, splavarstva, ura:e itd. Pihalni in kopir*ki atr iji. 26*2
■ t_—————
trgovina *	ta
,______lnoiesudui pri-
delki. Via Contl 18 (vogal ulioa Fszrlera . Bkladiifte testenin. Italijanskega riit, najfinejših olj. mesnine in sira S&ravno naaoK j Fina vina. Pivo v bateljka*. ?on/3ik» na dom. Poštne pošiljat re po 6 kg. Vleka eeno.
Carniel Umberto
Mihael Lampe fM**^
fiarca. — Većkrat na dan avet kr«b. — Posebnost vino ln like.-l ▼ st-Aklenleak. — Postreiba tndl na dom.
!ne>; . O+nlfa mizarski mojster, Iai mi. • *
JUSIp OlUlIa Belvedeie itev. B i i v r I a 's ?K3kovr«tntt mizarska d eia.
U
Slavno občinstvo vabimo najuljudneje, da obišče
I novootTorjeno zalogo čevljev G
nlžoa San Sebastiano i te v. 2,
Anton Krušič,
I St. 36. Izdeluje obleke po meri ▼ T«ike«» kr»j«. Sprejema tudi naroČila izven Gories. Pn aarečlla zadoi»t j je prana in era. V zaL gi ii blago ter razpulilja uzorce aa egl*d
Cea« aaeroe.
I Robert Cian, urar,
Žepne ln stenske ure tar sprejeme vsake i popravljanje po nkkl oenl s dveletnim jamstvom.
ki je opremljena z velikim izborom čevljev za gospode, gospe, otroke in deteta iz najboljših dunajskih in angleških tovaren po zelo nizkih cenah.
Nadalje se opozaija slavno občinstvo na veliko množino blaga (približno 2000 parov čevljev), med j	„
katerim se nahtja zlasti mnogo otroškik, deikih in dekliškik čevljev, ki se prodajo po zelo nizkih ; SfjirS OfoKS ZG3n|3ril3 . .
priložnostni k sensk. HMH	! v ^„ta, Via Oavana 6. Te ie dobi bupte iz-
bira likvorjerv; specijalitete: griU is fraseotai kcejac kranjski brinjevec, kraški »Uvovec m briski tnjun-vec in rum. Gene nizke. It bera greuHc. "Jaldioe hi zapečencL GrSka mastici ie eStja. — 8« pripeio^.'* Andrej Antonopula.
Malo stanovanje ^
takoj iSče Prijatne ponudbs pod : Dragutis Otlćj na inseratni oddelek Edisosti	^ST
zavod za Vadelovanje in barvanj« ko i u ko vme v Trato, ulica Ponziana 131. Telefoa	Malega
in bogata iz bera vsakovrstnih košehovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cista in pere vaako vrsto kofubovine.	157V
Antonio Alberti
blaoe za leneke In eukne za m«ške obleke, zadnle mede rnz^oSMJn na|oene)e J u a o al ova neka razpošlljalna
R. Stermecki v Celju St 302
Vrtrti aa »ktor« M**1"
---
Sveza jajca in V.	i - i
>iv«» Lokoii Dober zasluzek.
žive kokoši
so na prodaj po nizki ceni
«Trstu, ulita <M Contncel 40.
Mina „Rilo Colomba"
ulica CommercUle št. Ii.
Od danes naprei se toči pristao istrsko in dalmatinsko črno. in izvrstno belo vino.
Domača kuhinja bo vedno preskrbljena z
porkirai in mrzlimi jedili. Priporoča ae cenj. obćinst^n dobroaaani
Ivan Kočevar. ^oskus bo prićsl dobroto pijase i o postrežbe.
RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIOME'
Trst,trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. To£i se Izvrstno pivo ln vino prve vrBte. — DOiiRA. KUHINJA. CENE ZMERNE. ~mm Lastnik Anton Andrijančić,
bivši vratar hotela „Balkan".
Kedor bi hotel sodelovati pri ▼ažnem narodno-gospodarskem podjetju ter si ob svojem prostem času kaj zaslužit^ obrne naj se do Inseratnega oddelka tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis : „Narodno gospodarsko delo. Štev. 394."
Aiess*. O-ior&ani
«
Speeljaliat se sdmvjenje knrjlti	dipl h
m Iran rssoeefnlk
Ambulat. Corso 23,
Otdravi takoj navadna i-arhnakutU oč-ea U i ii" izdere na najnavsdnej£i o« fin n: brez v**ice boldua«. trtxantira ozdravljenj t meso rastofih nonto*. Rat« cohte vsake debelosti, fi« ralrtovs prttl« tstf i«
3 F
" s .TRIBUNA* s 2 S m .,9PLINDA' # :■
J ^B H najlažja dvokoleaa ^ »^Hk. uU amerik. tipa so doAla " i vlRHu « T ▼elikanf^em števila ^ JffuH j
j^J i SirtM, StoHo vZics m. 5 " :■
Opoldne In zvečer abonement, zele ugodno, izborna kuhinja In budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cens.
Restavracija-Hote! Balkan
(: Piazza Caserma^
Pet mesecev italijansko-turške vojne.
Ujedinjena Italija je v osemdesetih letih hotela postati tudi kolonijalna vlast; zato si je pridobila eritrejsko ozemlje z glavnim mestom Masava ob Rdečem morju. To svojo posest je hotela potem razširiti na škodo Abesinije, a zadela je ob odločen odpor. Poražena v več bitkah je morala skleniti mir z abeslnskim cesarjem Menelikom in od tedaj miruje v svoji eritrejski koloniji. Zato le pa vrgla svoje oči na turški pokrajini Tripolitanijo in Cirenaiko, izlasti kar je Francija vzela Tunis pod svoj protektorat. Aneksija Bosne in Hercegovine je« pa ni dajala več miru in je čakala le kake prilike, da bi se mogla polastiti Tripolitanije. Kakor znano, so se v minolem poletju vršila med Francijo fn Nemčijo pogajanja radi Maroka in ko je bilo znano, da sta se obe državi sporazumeli glede te države, je Italija kar poslala Turčiji ultimatum, naj jej odstopi
Na tripolitanskem bojišču so Italijani dne 13. decembra zasedli oazo Tadžura, 19 km južno od Tripolisa. Iz Cirenaike so poročali o novih bojih, ki so se vršili dne 16. decembra pri Bengasiju in Derni. Dne 17. decembra se je Italijanom ponesrečilo „re-kognosciranje" v Zanzur, istočasno so Turki in Arabci odbili Italijane, ko so se hoteli izkrcati pri Zuari (Sidi Said). Prav tako malo sreče so imeli Italijani, ko so dne 19. decembra hoteli iz Ain Žare z 2 in pol ba-talijoni prodirati proti jugu in bi bili pri Bir Tobrasu kmalu popolnoma ugonobljeni. Imeli so v boju, kakor so pozneje priznali, 500 mrtvih.
Dne 20. decembra so egiptovske čete zasedle mestece Solum ob istoimenem pristanu v Sredozemskem morju.
Naslednje dni so turško-arabske čete srdito napadale cd Italijanov zasedene kraje v Cirenaiki: dne 21. Bengasi, 22. Tobruk, 25. Bengasi, 27. Derno. Dne 29. decembra so italijanske vojne ladije obstreljevale arabski fort Babel Mandeb v Rdečem morju. Po 27. decembru je na bojiščih nastal mir ve-
O/errava/Io
ra bolehne in rekonvalescente
Provzroči voljo do Jedi, utrjuje želodec !■ tjačuje tudi organizem
Priporočeno od nkjslorečih adrmvnlkor r raeh slučajih, kadar se jo treba po bolesni ojačiti.
Odlikovano s 22 kolajnami na r&snlh razstavah ln t nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okna.	B&S" Izborni okus.
Lekarna Serravallo - Trst
Tripolitanijo, sicer da jo vzame z oboroženo činoma tudi vsled neugodnega letnega časa
silo. Turčija seveda ni ugodila tej srčni želji Italije in tako je nastala italijansko-turška vojna, ki traja že nad pet mesecev. V zadnji nedeljski številki smo prinesli opis, s kakimi sovražniki se mora boriti Italija v severni Afriki, danes podajamo pa nastopno kratek opis zgodovine te vojne v zadnjih petih mesecih.
*
* *
Dne 29. septembra m. 1. je Italija nepričakovano napovedala vojno Turčiji; tedaj je stala Italijanska vojna flota Že pred Tri-polisom, vendar je flota še le dne 3. oktobra pričela obstreljevati mesto. Že poprej, dan po napovedbi vojne, je eskaderska divizija vojvode Abruškega pričela sovražnosti ob albanski obali. Prišlo je do boja pri Prevezi, v katerem so bile razstreljene in potopljene tri turške torpedovke. Dne 4. oktobra so italijanske vojne ladije zopet obstreljevale Prevezo, nakar je bila vsled lahnega diplomatičnega pritiska ustavljena vsaka nadaljna vojna operacija v Jadranskem in Jonskem morju in je bil vojvoda Abruški svojo eskadro odpoklican v Tarent. V

Italijani so se zadovoljili s tem, da so se utrdili in da so z rekogncsciranjem poizvedovali, kako močan je sovražnik in kako so nameščene njegove čete, kar se jim pa ni nikdar popolnoma posrečilo vkljub sodelovanju aeroplanov. — Dne 6. januarija so turške čete napadle tik pred Tripolisom samo 5 kilometrov oddaljeni Kraj Gargareš in so odgnale živino, ne da bi bili mogli Italijani to preprečiti, vkljub temu da je prišlo do boja. Pred Homsom so arabsko-turški oddelki napadli večo italijansko četo. V tej dobi, v kateri niso Italijani dosegli nikakih vspehov je dospelo iz Rdečega morja poročilo o zmagi. Tri vojne ladije „Garibaldino", „Artigllere" in „Piemonte* so dne 0. januarja pogreznile pred Konfudo sedem turških topničark in so zajele jahto „Fauvette". Veliko razburjenje je vzbudila na Francoskem zaplenitev poštnega parnika „Carthage44 dne 16. januarja, ki je bil potem zopet izpuščen na svobodo, in zaplemba paketnega parnika „Manouba", ki so jo italijanske vojne ladije ustavile dne 19. januarija in odvedle v Cagiiari. Na poslednji
TOVARNA GLASOVIRJEV
Pečar šk Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8. prodaja, popravlja in menjuje glasoVirje, pi-janine, harmonije, orke3trijone itd. - Uglaše-Vanje lirvrstno in točno po nizkih cenah.
,VEDA'
2-mesečnik za znanost in kulturo. Cena letno 8 K
»•««*•••••* 1*9«
»•••*•t •
Naročnine sprejema tudi za II. letnik Slovanska knjigarna Jos, Gorenjec, Trst, ul. Caserma 16
■ •

• mm*mmm m m
j^ans Schmidt
Tripolisu so Italijani dne 5. oktobra podva-j^diji je bilo 29 turških zdravnikov in bol-dnevnem obstreljevanju zavzeli fort Sultani* i niSkih postrežnikov turškega „Rdečega po-In so potem pomorščaki pod poveljstvom! lumeseca*. Dne 17. januarija so Italijani linijskega kapitana Cagni-ja zasedli mesto.! brez vspeha bombardirali Zuaro. V Rdečem Maloštevilna turška posadka se je le malo i morju so obstreljevali mesto Akabah. V branila ter se umaknšia iz mesta. Istega dne noči 17. januarija so biii boli pri Tobruku,; se je vršil kratek boj na morju pri Sv.i v nočeh 17. in 18. pa pri Bengasi-ju. Dne-Ivanu Meduiskem ob albanski obali; v 18. januarija sta se pripetila dva dogodka;; Rdečem morju so italijanske vojne ladije' Italijani so bili odbiti, ko so se hoteli po-: obstreljevale mesto Hodeido in je italijanska. lastiti male oaze Gargareš in boj pri vodo-topničarka „Aretusa« pogreznila turško top- vodu pri Derni, kjer se je Italijanom posre-J pničarko. Dne 6. oktobra so se Italijani iz-!čilo osvojiti si mal turški fort. Z velikim: krcali v zalivu Bomba na Cirenaiki.	| oddelkom čet se je konečno posrečilo Ita-'
Dne 9. oktobra se Je vršil prvi veči lijanom, da so dne 21. zavzeli oazo Gar-boj na kopnem pri Tripolisu, ko so Turki' gareŠ.
in Arabci po noči pri studencu Bu Melianaj Omenjenega dne je izjavila italijanska) napadli italijanske sprednje straže. Nasled- j vlada, da bodo pomorske vojne sile Itali-, PAV«pi|S SlSŠČlČ9Pn9
zasedli Tobruk na'janskega kraljestva držale v stanju efek-f #	asa«
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRSI
ul. della Zonta št. 7. I.
19J5
r
njega dne so Italijani	________
Cirenaiki. Dne 12. oktobra so začeli izkr-]tivne blokade otomansko obrežje Rdečega cavati Italijani v Tripolisu ekspedicijske čete.! morja od Ras I se severno od Hodeide do Dan potem se je vršil drugi veči boj s Ras Galeffce na jugu; med 15 stopinjo 11 predstražami pri Bu Meliani. Dne 17. ok-jmin. in 14 stop. 30 min. severne Širine, tobra so zasedli Italijani Homs, dne 18. pa'Prva posledica temu je bila, da «o italijan-Derno in dr.e 20. oktobra po dolgem ob-!ske vojne ladije ustavile parnik „Africa" in streljevanju In hudih bo\ h pa Bengasi,! Llojrdov parnik „Bregenz"; na krovih obeh glavno mesto Cirenaike. Posebno v zadnjih; ladij so bili med potniki vjete turške vo-bojlh so imeli Italijani velike izgube. Tukaj; jaške osebe.
in tudi okolu Tripolisa so trajale praske | Na bojiščih v Severni Afriki so turška-dalje; blizu Tripolisa je prišlo dne 23. ok- arabske čete nadaljevale svoje ofenzivno tobra do krvavega boja pri Sara šatu, ko; gibanje. V bojih pred Bengasijem dne 25. so se spuntali Arabci v mestu, in dne 26.j26. in 27. januarija so imeli baje Italijani; do boja pri Sidi Mesri. Studenec, ki so ga! 1300 mrtvih; seveda prihaja to poročilo iz\ Italijani vzeli z naskokom, so ga dne 30. turških virov; Italijani sploh tajijo, da bi se^ oktobra zopet zasedli Turki. Med boji, ki bili omenjene dni vršili kaki boji. Napad' so neprestano .sledili naslednje dni, je bil na Ain Zsro in Bumeliano dne 28. januarija; oni dne 3. novembra pri Fešlumu najkrva- je izpodletel, ker niso vse tri napadajoče-veji. Dne 5. novembra je Italijanski kralj kolone postopale soglasno. Glasom turških * Viktor Emanuel podpisal dekret, s katerim vesti, ki jih pa Italijanska oficijelna poročila! I« bila proglašena formalna aneksija Tripo-j niso potrdila, so se sledeče dni vršili kr-j Utinlje in Cirenaike.	* j vavi boji toliko pri Horasu, kolikor pri:
Od tega dne Je začela italijanska ofen- Derni in Tobruku. Intenzivneje so posto-1 živa v Tripolisu. Na vztočni in južni fronti j pale italijanske vojne ladije v južnem delu: so bile vsak dan praske, ki so bile dne 10. Rdečega morja, kjer so dne 3. februarija'; novembra pri Heniju posebno krvave in v obstreljevale razne kraje ln uplenile več'; katerih je padlo mnogo vojakov. V tem ladij. Dne 6. Je bil vrhnl poveljnik Canevaj času je prišlo do Italijanom sovražnih iz- pozvan na raport v Rim. Prihodnje dni so j gredov v Tunisu. Sledilo je nekako pre- se zopet vršile praske pri Tobruku in Derni, ; mirje, kajti silni nalivi so provzročili poplave ki so se ponavljale skoraj vsak dcn. V In povodnji in še le dne 26. novembra so j Tripolitaniji so Turki in Arabci v petih me-pričeli novi boji. Tega dne je prišlo do zelo J secih, kar traja vojna, zgradili med Garga-krvavega spopada, ki ga označajo Italijani rešem in Zanzurjem ter v zaledju močne kakor bitko pri Heniju. Posrečilo se jim Je,
s tovarno biskotov
in zalogo vin t buteljkah. — Skladišče "	moke iz prvih mlinov. ———
Prevzemajo se pečenje in naročila za Ženltve in krste. — Kiuh svež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, vla Giulia št.25.
Na novo ot/orjen I
HOtEL 1MPERIAL
ca REKA. ca
Zastopstvo in zaloga glasovitih
PI ANINO V n
GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
C. k dvorni ziložnik in dragih svetovnih frrrdk ▼ novi xaiof^i glasovirjev
JOS. MINAftlK - TRST
Piazza Gcldoni št. 12, 1 nad.
Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerna cene obroki — na posodo — uglaienja.
J
JK2* Otvorjena je
oblastveno koncesijonirana
posredovalnica = za službe s
Johanna Hbner
Trat, ulica fflolin plcoolo it. 11.
iI 111' ~-^Jnifi' l.. i 1,11 ■ i .1 r-
Veliko skladišče Klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna
žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. 8HBB1HHB
K. CVENKELTr,t- Oor*° 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2066 Narodaa trgovina.
da so zopet zavzeli dne 23. oktobra izgub Ijeno postojanko Sara Šat-Heni In da so zopet zasedli fort Mesri, prvo oporno točko izven oaze. V Rdečem morju sta ob tem času tamkaj stacijonirana dva italijanska krfcarja starejega tipa obstreljevala več fcr-tov ob arabski obali.
Dne 27. novembra so zasedli francoski orožniki oazo Dšanet južnozapadno od Tripolitanije. Po dolgih pripravah so Italijani 4. decembra z naskokom zavzeli važno 12 km južnovztočno od Tripolisa ležečo oazo Ain Zara. Arabsko-turške vojne sile so se umaknile v gore.
Tedaj se je težišče vojaških operacij pomaknilo z Cirenaiko, kjer so Italijani gospodovali le v Bengaziju, Derni in Tobruku. Ta tri obmorska mesta so Turki napadli že dn« 1. in 3. dtcembr« i« dne 10. in 11. deccmbra je prišlo zopet do hudih bojev ari Bta^azlj«.
vtrdbe ln signalne zveze, radi česar imajo popolnoma zaprto obrambno črto. Italijani imajo sedaj na severno-afriškem bojišču okolu 140.000 mož, katerim poveijbje 26 generalov.
Papier h Cigarettes
2 M
% «0
Velika zaloga in tovarna pohištva §*f
ANDREJ JUG - TRST
N B-g
S i* Vla S. Lucia 5-13
3	-------
i> g
m«1
Via S. Lucia 5-181 g i

BOGATA IN LEPA IZ3EBA FIXl£frlX NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ 0 m ^ DELO BOULDNO	U vsa^p-stalh s to 11 o.	CENE ZMERNE. f

Vekosiav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu obfinstv i croio
trgovino Jestuln In Kolonllnlneja Masa. ttir/^;?
in na deželi Se pod vodstvom gosD. Jakoba BambiČa - posfeže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih conah. — — Zaloga otrobov, korns« tm moka. — PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgt)VlUQ jestvla v ulici Farngto 10.
: Ifinazlo Potocnig:
mica Rilorp 28, Toial nI. Becclerie.
VELIKA IZBERA
(zgotovljenih moških oblek za odrasle In ss dečke; specijaliteta: volneni it, platneni kostumi, jopice Iz alpagrsa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Cene, da se nI bati konkurence.
Nova prodajalna zlatarja-urarja
^lessaniro Zamaro, trst L
OrenflcB AlifiUStO DeH'AjIlOlO
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. -
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36. -
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo groftCI AUgllStO M'iOOlO pred kolero.
o gomil Pino
= = urar in zlatar =
A h
-A



/-
Trsi, ulica Vincenzo
Bellini št. 13 lasjrofl cerrri jt. iiio:i istsii
Bogat Izbo * ur
v?ate vrste, kakor t^di &h»nor. prstan^r z ciija« m:.Ltl in b-.er, dijamantu v, žensko ?ortžice, rlate ln srebrno za tnoSk«, vse po konkurentnih cenah
Moderne železne ograje
za vile (dvorce), vrte, tovarne, d.orižoa, prostore zz Umo itd.
Hustrovan^ katalog šteT._104 brezpiačno^
CORSO štev- 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verlilce, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure itd. itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z
Dr. J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
_ TRST =
t
ulioa della Caeerma 6tev. 13, II. n. \
————_ Sterilizirano mleko za otroke I
Skladišče šivalnih strojev I Naravni U t kosih in Mit iž tovarne ? Banah
___	—	— ■	*	m
254
Najnovejši šaljiv?, zabavni, in predmet',
.badtjivi
ApenliindiscliB Brahtiii-
dustrie m mm' sjdruzmske igre
lUn. j jn velikonočna dariU se	dobivajo samo
Stalni zastopnik v Trstu. | ^ ^^ delie	pOBfco «
Podružmca tovarne v Gradcu, *	n.,n_. CM	,unirrri.
Gostingen Mani; podružnica to-	P" RUDO -FU	VVOJTECH u.
" lener- f i _
varne na Dunaju V/I. \\ -	strasse 45. =

^sssrssstessčssss'. ss rssas
SSS Trifolium
mlekarna
i	20 prodajalnih prostorov.
Centrala: ulica SMiOii.-Tel 1W3 Trst, ulica Indusiria št. 3
j Čisto, domače, filtrirano	j5kob)
___ 1	^ pasteurizirano, ohlajeno
mit?KU Ka liizko temperaturo.
i Najfinejše čajno maslo pristno domače
in sveža jajca. SPECIJALITETA
Dr. rran Kcrsano
Specijalist za slfllltične In kolne bolezni Ima svoj
AMBULATORIJ
v TRSTU, v alid San Nfcold Itev. S> (nad Jadransko banko).
Sprejema od i 2- do 1. In 6.x/« do pop
Luigi Gramaccini
"pIST, ulioa Barriera veoehla št. 25,
Ceu ioiovorie. ir Plačilo na oMe.
Sprejm m popravljanje ilvalnlh strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja In aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene
šivalne stroje. 601
flermangild Trecca
BMrrierm recchim štev. $ iiaa^t^o zalogo
predmetov
Frodajalnica ur
Rojmund Bizfffi1
Irsi, Campo S. gtacoaid 5.
(slovenska fciSa) - Velik izbor ur n* sidro in za gospe. - I^or veriiie vsake vrste. - Badilniki K 2-30. Regulatorji Eron 20. J
Poprave po najzmernejih ;
cenah.	5i l
priporoča svojo pekarijo. Večkrat dan svež kruli
Z* moke mM ursfe iz —« pru?n niiinoij, —
Vino in likeri v steklenicah. Sladšeice in biakotini. - Postrežba tudi na dom.
—MMMMSMM


L3ESK9
Skladišče kož
vsaa vrst erna in barvana, v^eh vr3t rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih dalov čevlje, (tomaje). relečja kože črna in rumene (Bakskaib). ošči:a na naji)ol]e vrsie :a barvana čev!je. Naroobe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gagg£aE«eiii
Trst, ul. Čase ma 11 (poleg kava-ne Soci&le)
Franjo Festelj
- priporoča cenjenemu občinstvu svojo —
pekarno In slsdčlčarno
Restauracija FIN0!!#
Trst, Via oclogna II
Vsako nedeljo in praznik
Svoji k svojim !
K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
»-
Povsod električna luč
rrmrrr ttttttttttt.
? TZ nahajajočo se v ulici «v. Marka št. 17, Trst
U maatmh evetic a ^ s(prijJ panif!cio\ Trikrat na (lan svež kruh
ia napili.	j in vsakovrstne sladcice. Prodaja raznov, moke
Sito U MKCtrtiUtife BloUah za SBIBenikl 1 in mleko. Sprejema pecivo po nizki ceni. ,
mJ^^ ^Z^r^	;Doinače vSno v »tek,enlcah - Postrežba ra Vstop 50 ^sto;tink, po guri 30^stotink.
■■jmi*__: gvoji ^ svojim ! dom.
Zlato na obroke!!
Vsakdo, ki poSlje 10 kron, dobi takoj krasao elektro zlato uro remontoir z dvojnim pokrovom, s petletnim jamstvom in 14 karatno zlato verižico moderne oblike, 56 gramov težko, uradno punci-rano za 150 kron na obroke po mojih najugodnejših pogojih kron mesečno za gospode in — Prvi znesek se lahko vplača po povzetju.
ZLATARSKA TVRDKA
H. WEISS, Nagysallo N. 14
Kom. Bars (Ogrsko)._
f	----I
&L MOflOVICH-TRST
P<mter»Mo «t. C, Ulffon 72^ ; ullfa 7, telefon 173S. - Refea. Corse. - TTatun•. IJeno 1890.	~ ^
Glavno zastopstvo in skladišče sve-*»vnoznanih pisalnih strojev
,UNDERWOOD£
na vidno pisanje in tabulator.
Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov.
PRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. =
Najbo!]£i Ceik .Ir.
Perje zi posteljo
po ceni.
! kg sivep. dobrrgi perja
2 K; bolj »o vrste i R 4U: prima na p I Utslega K 2'VO ; boleja K; baUga. dlaks-«tega S K 10; 1 kg ials finega, (nežno belf>0> perji K 6-40. K 6 —: 1 kg drobnega perja, «i*ega 6 K. 7 belega, finega 10 K. najfinejšega prsnega perja K 12.
Pri nzkupu 5 kg franko.
k napolnjene pernice
Iz debelega, rudačsga, modrega, belega ali rumenega platna. I tu k on t 1KI cm dolg, okoli IJO cm žirok i dva^a tilaiinama vred. vsaka 80 era dolga, okoli <50 cm tiroka. napolje« t novim, sivim zelp trpežnim, dlakastlm perjetn K 10 —; c sradnjim p«ir|em K 2ir— ; z drobnim K 24" oOi»m«inl tjhpnti 10 K. 12 K. 14 K, 16 K; blazina 3 K, K 350. K 4—, Tuhenti 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13*—, K 1470, K 17-80. K 21-—; biazlne 90 cm dolge. 70 cm iiroke K 4 50. K S'JO, K 570; Pedtuheati ir trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12*80, K 14 80. Pošiljke pinti povzetju ođ K 12"— nsprej franko. Menjanje je dovoliaao, ia to, kar ugaja, denar nazaj
S. Benisch, Dešenico it 265,
Bogato Ilustrira« oealk gratla Ia frank«.
Ćaska.
r'iftair'Mil ..............• -

lulia KeHerse m
TRST, ulica Siosue C^rduoci štev 23
3 TEL.EFON	15, % u :l
i. rarflćao orodjo, «rt>p<-lijci! aparati, Jta »iarel, aoi«t£« rok» la aof a, berfije,
»lini pasi, olAHtlisl	asf^Tiee,
elbX;rot«rapeTtUae priprav:, aps aLi ca •iivnsr«*^ vevi i nkaiaelj o	/ z«' r.
Ij-mja- fotrcijio* ts	l' ai)r«41ra*|
blaga.
Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnemi, več minutni uporabi več mesecer ——— trpržna. — Baterija se lahko menja, —-
O ii a 12 kron, nadomestna bateriju kr.m 250. LASTNI FABRIKAT!
F. 8. Daisasso ■ Trst
ulica Cesse di Risparmio št. 6.
Pošiljatve proti naprej poslanemu denarju, po por zet j u 60 Tin. več.
NA ZADRUGA lioee'cjjffl isbiusc. ul. S. Frantesco dMsisi 5 . 2 L nadstr.
Pašlno b aDilalčo« račun 74.579	Tatcfon .16-01
Podpisana »i v^oja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
incle hranilce skrtiijico
Vsaka druž'na. ka'xsr tudi vsak oosa-neznik lahko dobi take skrinjice, ki »o primerne za prlnranjevaaje malih ln »ačjih »vot.
Skrinjice se dubs pri podpisan! zadrugi.
Trgov, obrt, zadruga (»prejema hranilna rlog* od v^ako^ar, tudi če ni član in jih obreštnje po
gssr 4'|2°|O
Rentni darek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daj« poioj. na razne obrobe in rroti mesečnim odplačilom.
Nadaijna pojasnila se dajejo t ur.-.da mod uradnimi urami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 uro dopoludn« in od 3 do 5 uro popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
ul. S. Francesco štev. 2. I. nad=tr.
Dr; PEČNIK (Peisc»
Trst, Via S. Caterina it. 1, Trit
(hiSa Greinit*)
ima čast Vam naznaniti, da t» j» t TRSTU kot zdravnik na n va uataiiL Hodom Korošec CPodrotčicaj bil jo *voj ča* zdravnik v več bolnišnicah na Ihj najuter Sef-z<lravnik L'ran Josipovo^a /.»• vetiSča v Kgiptu, kjerjo bival dolj;a leta
Za ■ufrL.nje cu (sploino adravilstvo) sprejema od 8—'J zjut. in 1 —'i pop.
K )t 5j r'.j dlst 7« ^•»iae bdle/nl in bolezni na vodi (spolne) strogo le od UVi do 1. ure.
Varstvena zt mka: ^SiOPO".
Linlmant CapsicI Co.
nad na e« te k ;a
SIDSC-P ;	?ELL c t
je kot najboljše, bolečine lajšajoča in odvajajoče sredstvo za drgnienje pri oza bljenju splošno priznano ; dobiva «e za 8U vin., 1 40 K in i K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame U originalne steklenice v skalljicak z naio varstveno znamko »Sidro", potem s« ja gotov, da se je dobilo pristni izdclek.
L
Dr.RltMerJaleKiir.^7.:.
Eiizabetna ulica št. 5, novo. [j
urnica „Alia Sartorella44, Trst
77

VdflLa Izbera ivakomtsik icv^tr trn moške, ženska la otroka. — Bla^o Iz «a ~
T*

V Tista, dne 10. huu 1912.
B EDINOST« it. 7#.
Stran V*.

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA**.
Računski zaključek k 31. decembru 1911.
AKTIVA.
1.	Blagajna
2.	Valut« .
3.	Meoiee in deviz« ....
4.	Predujmi na vrednost«« papirja
5.	Vrednostni papirji ....
C. DeUniki: a) 4m::rni zavodi .
i) pokritje v vrednostni k papirjih , hipotekah , blaga itd.....
c)	transito račun« pa-droKnie.....
d)	ostali dolžniki .
7. Invontar.........
8. Realitete
Cista bilanca
k 31. decembru 1911.
PASIVA.
Kron«
6,722.795 43.6421
25
1, «19.726
6,767.369
3,423.693 1,750.892]
Ot
66
78
186,250 54.218
6,766.437 2,807.766
1,791.316
69
SI
91 29
84
15,261.901 108.928 1,167.963
16,163.654
52 66 84
56
1.	Delniška glavnica : 12.500 d«lnic (i 400 K, kupon 3 911) . . . .
7500 delnic (t 400 K, s kaponom za 1. 1912)........
2.	Reservni zaklad.......
3.	Pokojninski zaklad......
4.	Vloge : a) na knjižiee.....
na tekoči račan
5.	Upniki (inkl. transi to stavk podružnic per K 3,365.929*—) . . .
6.	Transi to obresti......
7.	Nevzdignena dividenda ....
6. Dobiček: a) prenos iz lata 1910 5) dobiček za lato 1911
Kron«
5,000.000 3,000.000
650.691
33
89.406 05
7,782.386 5,470.503
55
38
8,000.000«
740.097! 38
13,252.889 96
50.290 433 950
lh 16
5,612.183; 34
93.6TT: 63
566
484.240
28,183 654
26
56
Račun izgube in dobička
izdatki.	k 31. decembru 1911.	prejemki.
		]	K r <	> n e						K r	on«	
1.	Obresti reeskomptne in transitn«	466.866	26				1.	Obresti vrednostnih papirjev .	83.396	33		
2.	Obresti vlog na knjižie« ....	323.331	07				2.	Obresti menic.......	963.208	66		
3.	Obresti vlog na tekoči račun	622.477	10	1,462.706	43		3.	Obresti predujmov in tekačih ra-				
4.	Upravni stroški.......			94.618	75				896.597	49	1,943.202	48
												
5.	Plače in stanarine......			206.860	63		4.	Iznos bančnih poslov.....			316.220	71
6.	Davki in pristojbine.....			109.770	28		5.	Iznos realitet........			29.710	43
7.	Odpis inventarja........			11.227	70		6.	Prenos dobička iz leta 1910 . .			50.290	15
8.	Čisti dobiček za leto 1911 inkl. prenos iz leta 1910.....			484.240	28							
				2,339.423	77						2,339.423	77
		f t					B I f					
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasja našli:
V LJUBLJANI, dne 31. deeembra 1911.
NADZORSTVENI SVET:
Ubald pl. Trnkćczj 1. r., predsednik.	PeUmk* L r.	AloJrfJ Tyka* L r.
ravnatelja.
Fram Crobath 1. r., Vit Mrdlna 1. r., Robert Kollmamm 1. r., Itu Mejaš 1. r.
Mani.
Sira u VIII.
„EDINOST" št. 70.
V Trstu, .ine 10 marca 191-
leto tatje enkrat obiskali tudi njegovo stanovanje.
Loterijske Številke, izžrebane dne 9. marca:
Linz	28 45 16 11 82
Trst	84 29 55 19 88
Društvene vesti.
Tržaško pogrebno druStvo pri Sv. Jakobu sklicuje za danes popoludne ob 4. uri občni zbor v „Kons. društvu" pri Sv. Jakobu.
Zadruga opravičenih posestnikov v
Padričah bo imela danes ob 3. uri popoludne svoj redni občni zbor z običajnem sporedom.
Kolesarsko društvo „Balkan" vabi sa II. plesni venček, ki se bo vršil danes v nedeljo 10. t. m. v dvorani konsumnega društva v Rojanu. Med odmorom se razdelijo dirkačem diplomi IV. društvene dirke. Začetek ob 6. zvečer.
Danes vsa dekleta ob 4. uri popol. v Zavod sv. Nikolaja (ul. Farneto 18), kjer se vrši občni zbor in !epa domača zabava s krasnim sporedom.
Občni zbor CMD podružnice za Bazovico In okolico vrši se dne 17. t. m. ob 4. pop. v prostorih „Gosp. društva" v Bazovici.
Odbor „ Učiteljskega društva za Trst in okolico" se je konstituiral sledeče: Ferluga Štefan, predsednik; Ribičič Josip, tajnik; dr. Mrhar Ivan, podpredsed-dnik; Dimnik Ivan, tajnikov namestnik; Scheiner Ana, blagajnlčarka; Daneu Ivan, namestnik; Fonda Fran, knjižničar; Adamič Emil, pevovodja.
Odborniki: Hočevar Pavla, Martelanc A., Sabadin I., Subotič K.
Namestniki: Čok A., Krizman N., Va-tovec J.
Pregledovale! računov: Goli R., Starec F.
Razsodišče: Pakiž A., Pertot J., Va-ientič A.
Delo se porazdeli v štiri odseke:
Soc. odsek: Dr. Mrhar, nač., Hočevar P., Krašovic I., Marinček F., Ribičič J.
Izobraževalni odsek: Fonda F., nač., Betriani T., Bole V., Cok J., Kmet M.
Šolski odsek: Dimnik I., nač., Čok A., Hartman A., Sosič E., Subotič K.
Ženski odsek: Sabadin L, nač., Goli R., Gregorič M., Košir V. ŠvagelJ A.
Nar. del. organizacija.
Skupina zidarjev N. D. O. sklicuje zi danes v nedeljo dne 10. t. m. ob 2. uri popoludne javni shod v „ Gospodarske m društvu" v Skednju.
Slovenski zidarji! Udeležite se shodov v velikem številu, kajti gre se za zelo važne stvari! .
—	Ženska skupina N. D. O. sklicuje za danes v nedeijo, dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne v slovenski Šoli na Acquedottu št. 20, II. nad. društven sestanek z velezanlmivim dnevnim redom. Poživljamo članice, naj se tega sestanka udeleže v čim večjem številu.
—	Vstopnice za slov. gledališče (znižane cene) se prodajajo za člane in članice NDO in za člane zveze Jugoslovanskih železničarjev ob uradnih urah v uradu NDO ul. sv. Frančiška št. 2.
BRZOJflUNE UESTI.
Vojni minister Auffenberg.
DUNAJ 9. Danes dopoludne je cesar sprejel v Schonbrunskem gradu na enourni avdijenci vojnega ministra Auffenberg2.
Demisija vojnega ministra Auffenberga ?
DUNAJ 9. (Izv.) Kakor že poročano, je danes ob 11. dopoludne sprejel cesar v SchOnbrunnu vojnega ministra viteza Auffenberga na avdijenci, ki je trajala poldrugo uro. To avdijenco zaznamujejo dobropoučeni politični krogi za predhodnico odnosno začetek zopetne krize v skupnem vojnem ministrstvu. Zatrjujejo, da vojni minister Auf-feaberg kmalu poda demisijo, ki je posledica sedanje ogrske krize in konflikta med obema vladama zaradi vojaških reform. Dalje zatrjujejo, da poda vojni minister Auffenberg že tekom treh tednov svojo demisijo, čisto gotovo pa že pred bližnjim zasedanjem delegacij, ki bo v drugi polovici meseca aprila.
Kakor poizve dopisnik berolinske , Vos-sisehe Zettung", bo za Auffenbergovega naslednika imenovan prvi sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu vitez pl. K roba ti n.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 9. Na današnji seji so novoimenovani členi storili obljubo. Nato se je predsednik knez Windischgratz v toplih besedah spominjal umrlih členov Aleksandra Peeza in dr. Škarde. Potem je minister za notranje stvari baron Reinold odgovoril na interpelacijo grofa Latourja glede sedanjega stanja pogajanj tičočih se službene pragmatike. Nato je bila seja zaključena.
Italijanski pariški poslanik odstopa?
DUNAJ 9. (Izv.) Tukajšnjemu krščansko socijalnemu dnevniku „Reichspost" poročajo iz Pariza, da zapusti v kratkem dosedanji pariški poslanik Tittoni svoje mesto, na katero baje potem pride dunajski poslanik
vojvoda Avarna. — To vest tukajšnji povsem dobropoučeni krogi odločno zanikajo, ker fe italijanski dunajski poslanik star že nad 70 let in nima nlkakega namena prevzeti vodstvo pariškega poslaništva.
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 9. Danes je bila seja ogrske magnatske zaornice. Predsednik se je pri otvoritvi zbornice pred vsem spomi-j njal umrlega zunanjega ministra grofa Aerenthata. Grof Khuen-Hedervary je na to tudi ogrskim magnatom naznanil demisijo. Potem je predsednik odgodil zasedanje ogrske magnatske zbornice za toliko Časa, dokler cesar ne imenuje novega ministrstva in se ne razbistri politični položaj.
Homo regius na Ogrskem?
BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Tukajšnji iisti danes poročajo, da raerodajni politični krogi sedaj operirajo z vladnim komisarjem, ki naj bi izvlekel ogrsko politiko iz neprestanih kriz. Kot homo regius se imenuje bivši skupni finančni minister baron Burian.
Dr. GroS — praški župan.
PRAGA 9. (Izv.) V današnji izredni! seji mestnega kolegija je bil dosedanji žu-j pan dr. Karol Groš s 77 glasovi od 84 oddanih zopet izvoljen za praškega župana.
f Dr. Vaclav Škarda.
PRAGA 9. (Izv.) Pogreb na pljučnici včeraj pop. ob 5. uri umrlega mladočeškega politika in deželnega odbornika dr. Vaclava Skarde bo prihodnji ponedeljek. Pogreb se bo pomikal iz panteona deželnega muzeja na Vaclavskem namčsti, kamor so danes prenesli njegovo truplo in kjer so mu pripravili impozantno krasen oder, po glavnih ulicah Kraljevih Vinogradov na Olšansko pokopališče. Pogreb se vrši na stroške kraljevega glavnega mesta Prage ln češkega deželnega odbora.
Bosanski politiki in Bilinski.
DUNAJ 9. (Izv.) Danes dopoludne je imela bosanska deputacija zaupno posvetovanje glede včerajšnjega stališča skupnega finančnega ministra nasproti bosanskim težnjam in željam. Bosanski politiki so nad besedami viteza Bilinskega zelo razočarani, zlasti jim niso ugajale njegove pomirjevalne, v poučnem tonu izražene besede o principih svojega poslovanja. Bilinski skuša zmerne politične elemente Bosne in Hercegovine vseh treh frakcij privezati nase. Danes je deputacija izročila Bilinskemu memorandum glede tarifne politike na bosansko-hercego-vinskih železnicah. Konference se še prihodnji teden nadaljujejo.
Belokranjska železnica.
LJUBLJANA 9. (Izv.) Stavbeno vodstvo belokranjske železnice namerava Že v ponedeljek, 18. t. m. zasaditi prvo lopato k gradnji železniške proge pri Novem mestu. Zadevnim slavnostim najbrže prisostvuje tudi železniški minister Foerster.
Avstrija in Bolgarija. SOFIJA 9. (Izv) Med Avstrijo in Bolgarijo so se zaradi trgovinske pogodbe pojavile velike težkoče. Pogajanja so sedaj prekinjena.
Posledice Macohovega procesa. PJOTRKOV 9. (Izv.) Sedemdesetletni Macohov oče si je vest, da je njegov sin — menih Macoh obsojen na 12 let ječe in doživljensko deportacijo v Sibirijo, tako vzel k srcu, da ga Je zadela kap. Obležal je mrtev.
Velika ruska tvrdka pogorela.
MOSKVA 9. Zgornji prodajalniški prostori svetovnoznane tvrdke Golostejenski, ki je imela tesne kupčijske zveze z azijskimi pokrajinami in evropskim vzhodom, so popolnoma /gorili. Škodo cenijo na eden mi Ijon rubljev.
Iz portugalske republike.
PARIZ 9. Iz Lizbone poročajo : V procesu naperjenem proti upornikom meseca septembra 1911 je porotno sodišče oprostilo veči dei obtožencev. Ko so proglasili opro-
acesEMi
PODRUŽNICA

Ljubljanske kreditne banka
Trst, Piazza della Borsa 10
Gentrala f Cjrttjaii. Podružnice v Gorici, Celovcu, Sarajevo ta Spljeti Dalnlika «lavafea K >000.000.	Rozervnt zaklad K .000.
obavlja najkulantneje vsa bankovne ln metalne posle ter kupuje ln prodaja pod
jako povoljnim! pogoji
devize In vse vrste dennfln. - Uloje no Knjižice
obrestuje sa sedaj m čistimi /M |0 1*%
|Z I	2290
Prodaje srečke ne majhne mesečne obroke.
Sukna,
za gospode in dame. lodno in modno blago KAREL KOCIAN, tovarna sukna v Humpolcu (Če&ko). Uzorci franko.
ffikdar siliti otrok,
ko se ne gre za trmo, temveč za resničen odpor. Na tega se največ naleti pri ponujanju navadnega ribjega olja, ki je nemalokrat zopern otrokom, kakor tudi odraslim. Kdor se v nadomestilo — posluži —
Scott-ove emulzije
tega ne bo treba siliti. Scottova toTniS?o#a-emulzija, prirejena po Scottovem, J™ 35 let znanem načinu, ima dober i«deio»»nj». _ okus, ter je lahko prebavljiva, tako da jo lahko prenaša tudi Šibek želodec. Ni treba podcenjevati tek pospešujoče Scot-tove emulzije, kar se pokaže kmalu na pridobljeni teži in zboljšanju splošnega stanja.
Pri naknpu naj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka .SCOTT", ki je 35 let upeljana, jamči za uspeh in učinek.
Cona originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva M t vseh lekarnah.
V MANIFAKTURNl TRGOVINI
Brosch & Laurenčič - w Trstu
ulica Nuova Štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
dobro znana za svoje nizke cene, se nahaja za novo pomladno in poletno sezono velik izbor volnenega blaga, „perkal", panama. ,,voule". satin, zephir itd.
Dobro preskrbljena zaloga perila, trliža, preprog itd. Velik izbor platna za moške obleke, obleke za delavce, zephir za srajce non pius ultra.
Vse blago iz prvih tovarn.
Nihče naj ne pozabi nakupiti blaga za prlhodojo pomladansko sezono vuajita-rejftl slov. trgovini
Colombin & Pontini jfj
Trst, ulica Nuova štev. 39.
kjer najde velik izbor po zelo ugodnih eenah
-( izven kartela )-
Izdeluje Izborno eksportno marčno ln uležono pluo (a In Plzen) kakor tudi Bockooo ctoo g sodčkih In u steklenicah.
V svrho pogojev In poizkusnih naročil se je obrniti na zalogo piva zagrebške akcijske pivovarne in tovarne sladu
Trst, nI i ca Val dir ivo št. 4. =


V Veliki trgovini izgotovljenih oblek z blagom za moške tvrdke
Giovanni Beltrame
„Ali' operaio"
Trst, Oorso štev. 35
se dobi velik izbor moških, deških in otroških oblek iz najboljših tovaren po absolutno konkurenčnih eenah.
PHklopljena je tudi krojaČULSCa. X i
^	_ ćL
Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
'fe
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
M. A iti :
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul s. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka preproge, zagrmjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopice, kakor tudi vsako drugo telesno penlo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse Mago je iz prvih tovara, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
stitev, je ljudska množica udrla v sodno dvorano in hotela zlostaviti sodnike, porotnike in državne pravdnike. Redarski straži ie je vendar posrečilo razgnati množico.
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati v in svakiaja, gospa
Josipina Gulinova
soproga c. k', redarstvenega kance!ista
Revolucija na Kitajskem.
Odločna intervencija velesil.
PEKING 9. (Izv.) Splošni položaj Tientsinu je od dne do dne kritlčnejši. j
Francija je podala v mesto močne vojaške oddelke v varstvo svojih podanikov in nji-) hovega premoženja.	!
PETERBURG 9. (Izv.) Ruski konzul v i Tientsinu je vlado brzojavno zaprosil za ^anes dopoldne nenadoma preminila v znatno vojaško pomoč. Rusija je danes »z starosti 36 let.
Harbina odoosla 300 mož v Tientsin.	1 Pogreb drage pokojnice se bo vršil
NOVI YORK 9. (Izv.) Vlada s^"1?" v ponedeljek, dne 11. marca, ob 10. dop. j ameriških držav je sklenila še nadaljnih 1Z mrtvašnice pri sv. Justu na pokopališče s 1000 mož vojaštva odposlati v Tientsin v.k Sv. Ani.
„Rojansko konsumno društvo i 6o«podarsko konsumrn in pjS3ji.no
vabi na	društvo v Boljuncu
redni občni zbor
priredi svoj
kateri se vrši
dne 24. marca t. 1. ob 4. uri popoludne
v lastnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Razni nasveti in predlogi.
E obilni udeležbi vabi	ODBOR
dne 30. marca t. 1. ob 7. zvečer
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Odobrenje računov za I. 1911.
2.	Nasveti in predlogi.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
TRST, dne 9. marca 1912. Fran Gulin,
«. kr. redarstveni kancelist, soprog.
Joško, sin. Vse svakinje in svaki.
pomoč ameriškim državljanom
TOKIO 9 (Izv.) Japonska se resno pripravlja na odločno intervencijo na Kitaj-ikem. Odredila je že dalekosežne priprave k transportu vojaštva.
S/etovno stavkovno gibanje rudarjev.
Avstrijski rudarji.
MORAVSKA OSTRAVA 9. (Izv.) Med ,	- - -
tukajšnjimi rudarji ,e pričelo "»o «n«jtao	princPJosip Rohan v Schottiilnu:
gibanje. Rudarji pred vsem zahtevajo povi-	.iv i?iM.flnM9	re
Gospodična
Želi mesta kot otroška -'rtnarica v boljši rodbini za enega ali dva otroka. Nastop s 1. majem — Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro: „Vrtnarica" Žalec poštno ležeče Štajersko.	501
Ifot t#rl Muloi Trst, Piazza Ponterosso 5. I\ct?a tfU. "UICj, Trgovina jestvin in kolo-nijalnega blaga, specijaliteta: pristno Čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen Migljaj našim Čitateljem bi moralo obi8t 8e priporoča udani Ivan Bidovec, vodja 508
Išče
gioanje. ruiuarji p,«. v«m	^ Neverjeten učinek Elsa-fluida prekaša res;-
Sanje dnevne mezde in energično zahtevajo	;ičakovanja in lahko objaF/ite, da sta: Ugg
od lastnikov rudnikov da ne s™ei°/et^ Elsa fluid in Elsa-krogljice meni in mojim ™
izvažati premoga na Angleško, da jj^tem | znancem izborno služile pri večini bolezni,; n-ij- 3e takoj meblovasa 8obica
kakor glavo- in zobobolu, ubadanju, trga-! UUUd Guardia št. 27, IV. levo
se Blužkinja za ljudsko kuhinjo v Farneto Št. 17.
ultci 530
se mala hišica v na;em v oko ici. Ponudbe pod „Želez cičar- Št. 539.	539
ne oškodujejo angleško stavkovno gibanje. Nekateri rudarji groze, da začno v ponedeljek s stavko.
PILZEN 9. (Izv.) V rudniku „Avstrija" pri Tajnicih je 300 rudarjev danes pričelo s stavko.
Ulica della 541
nju, bolečinah v križu, prehlajenju, želod* prnflj| se takoj po ceni prodajalua papirja in čnih bolečinah, slabostih itd. Zlasti, ako riUlla drugih potrebščin na zelo ugodaem
je vid ošibljen, krepi Elsa fluid oči, za kar : prostoru. Via Manzoni 18._540
ga najboljše priporočam kot neobhodno	j |g(J se kupi. Kje pove inseratni
oddelek Edinosti pod št. 543
Tknjiiena zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
jopice vrata 13.
narodna šivilj* ee priporoča cenj.
— Popolne Barriera vecchia 33, 546
PIL7EN 9	Stavkovno gibanje ' potrebno sredstvo. — Čitatelji, ki hočejo :_
med ostalimi rudarji narašča. Pričakujejo, da j PoAusiti ta^izdelek dobijo lahko Fellerjev tj .jk * - trgo,ioa, iePo opremljena naj-
n*ih,winii rrnnpHfilifiir 7^nn ctavkn vsi Dre- :fluld z- 2- »Elsa za 5 kron tranko, ako UClIlidlCMIa bolje urejena, s finim odje-pnhodnjl ponedeljek začno stavko vsi pre	^ naraVnost na dvornega lekarnarja valstvo*, se takoj proda zaidi bolezni lastnika.
mogarji.	!E V Feller Stubica, Elzin-trg-, Hrvatsko. Izredna prilika. Naelov pove Edinost pod štev. 545
Enodneven štrajk frar.c-skih rudarjev, j	__°_ —---
v	jl	'	Clnifonclfo narodna šivilj* ae
LENS 9. (Izv.) Izvrševani odbor zveze ^^^^ nnAnar društvo v Trebčah OlOVeilbKa družinam zadelo, tukajšnjih rudarjev je razposlal članom ma- : bOSpOtiarsKO poapor. DrustVO v I reocan j obleke jopice itd _ U ica Barrierj
nifest, v katerem jih pozivlje, da začno 11. j t. m. z enodnevno stavko v znak solidarno- j sti in simpatije z angleškimi tovariši. H! kratu naj bi bila ta stavka resen in odločen j opomin vladi, da vendar enkrat uredi delovno ; razmerje med rudarji in lastniki.
Angleška vlada se trudi.	j
LONDON 9. (Izv.) Angleška vlada je v nedeljo dne 24. marca 1912
is	'ono ■>'■ p.rfp.u- ...........i No. i
redni obilni zbor if
izvirnih Singer-jevih šivalnih strojev v Tomaju (hiša posojilnice).	376
ki Be vrši
se avtomatični orkeBtron za polovično ceno, pripraven za vsako gostilno. — Naslov: Gospodarsko druSt- o v Rojanu (pri cerkvi).
Qqmft Cf| ujn van stane, m dobite n»i-Odmu JU ¥111. lažje delo za na dom katero lahko opravlja vsak obojega spola že ol 14 let naprej, zajamčen zaslužek 2-3 K na dan; sprejme se tudi več popotnikov proti visoki proviziji, zaslužek 10—20 K na d*n. — Kdor Želi informacije in vzorce, naj pošlje 50 v n. v znamkah katere pa se mu vrnejo, ako delo osi roma službo sprejme na Glasni zastop Izrezljarake industrije, t'g Lemberg. p. &ma«je pri Je^ah	54T
UHnVOP letni, brez otrok, v stalni službi in VUUVCU z dobro prihodnostjo, se žeii seznaniti radi nepoznanja z gospodično ali vdovo brez otrok z malim premoženjem iz tržaške okolice, staro 20 do 30 let. Resne ponudre s Bliko je poslati pod „Udobn sti" post?restante glavna pošta, Trat. 474
Pohištvo
za zakonsiie, ne polirano, solidno, novo, elegantno z mr&morji, zrcali ee proda za kron 360'—, lepa prilika. Kerbler, Mo-lino a vento 7.	_417
Vilica
v Gorici novozidana, mirna pozicija, 10 min. od „Travnika" oddaljena, proda h« pod ugodnimt pogoji. Natančneje pouudbe v gostilni „Rudeče hiše" v Gorici, fotogial" Jerhič T»at Poste 10.
V Sežani
je nova zaloga bicifclov moioci-klov tovarne Pnch v Gradcu. Zastopnik Alojz Kineze. Prodaja tudi na obrofce t*-r zamenjuje stare bicikle z novim proti doplačilu. 466
PncnnršinnD Iet 8tara- iz dobre družine
uDSpUUlUIldj ee želi seznaniti v svrho že nitve z mladeniče.n ali vdovcem v državni službi Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, pod „Dobra gospodinja" (poštno ležeče) Ročinj pri Gorici do 16. t. m___521
IfllvnrcIfOfia vajenca se sprejme s hrano mi2đldvicyc! ali brez hrane. Kje pove iose-ratni oddelek Euinosti pod št. 527.	527
skupnim konferencam. Rudarji še vedno vstrajajo pri svoji zahtevi glede uvedbe principa minimalnega mezdnega tarifa. V političnih krogih smatrajo vladino akcijo v svrho odstranitve industrijske krize za simpatično in uspešno. Zveza lastnikov v južnem Walesu še vedno trdovratno odklanja minimalni mezdni tarif.
Stavkovno gibanje na Nemškem.
BOCHUM 9. Prejšnja rudarska zveza izjavlja, da je nameravala nemška vlada v zadnjem trenotku posredovati med rudarji in lastniki rudnikov v svrho oblažitve in ostranitve mezdnega boja. Vladna akcija pa \ je sedaj brezpomembna, ker prepozna. Med rudarji vlada razpoloženje k skrajnemu boju.
Nemški rudarji pred generalno stavko ?
BERLIN 9. (Izv.) V Porenju in v porečju reke Ruhr nameravajo rudarske organizacije v kratkem pričeti s splošno stavko,
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	„ blagajnika.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Eventuelnosti.
Na obilno udeležbo vabi
ODBOR, j
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici so po prošnji lastnika Valentina Mužana I z Bohinjske Bele št. 17 na prodaj po javni dražbi s'edeče nepremičnine, za katere se je ; ustanovila pristavljena izklična cena in sicer:
Gospodarsko in konsum. društvo v Lokvi
priredi svoj
dne 23. tnarča ob 8. uri zvečer
v društvenih prostorih.
. t v , , ,	DNEVNI RED:
ker lastniki rudnikov skušajo pogajanja za- Prečitanje revizijskega zapisnika.
SP^in odobrenje račun, zaključka za
izjavljajo za pripravljene k pogajanjam Ustniki so pripravljeni k razmernemu povi- 4 Prememba Dravit šanju dnevnih mezd. Krščanskosocijalne in J-	prav,u
protestantovske rudarske zveze so naklonjene , * _ J| ^ mirnemu sporazumu. Socijalnodemokratične organizacije doslej odklanjajo vsak sporazum. O svoji taktiki odločijo v ponedeljek na skupnem javnem shodu.
3. Volitev načelstva nam. in nadzorstva.
K obilni udeležbi rabi
ODBOR.
Epileptični bolniki.
Pomoč in ozdravljenje na nov zdravilni način. Potrebnim pomoči daja pojasnila zdravniški f rdina-oljskl zavod, Budimpešta V, firosse Krooen-Gasse 18.
LONDON 9. (Izv.) Rudarji in posest-1 niki premogokopov so danes izjavili, da so pripravljeni za medsebojna pogajanja s po- < sredovanjem vlade. Še vedno je malo upa- 1 nja, da stavka v kratkem konča. Na obeh straneh je še precejšnje bojno razpoloženje.
LONDON 9. (Izv.) Posledice stavke so j bolj in bolj občutne. Po neki statistiki je ! doslej že ena desetina delavcev brez dela ?
vojna slavnu skupštinu
LONDON 9. (Izv.) Današnji angleški I	koj» Ee nriče
Hrvatska štedionica r. z. o. j. n Trsta. POZIV
na III. redovitu
Zap. štev. I	Pare. Štev.	Kat&sterska občina	Površje v m1	Kataeterski Čisti donesek v K	Pripisana zemljišču vložek št.	Kulturna vrata	'a o ® k> h--o N	«« g* 38 as
1. 7	926 2 905,3 919/2 905-6	Zeleče	126 1124 150 130	0-16 2-24 020	246 katasterske obči je bohinjska Bela	travnik ■ stavbičče, žaga	V IV v	10000
	18/1 19/1	Bohinjska Bela	1093 1719	2-26	dtto	hida 5t. 17 z gospodarskim poslopjem in dvoriščem gadni vrt	IV	i 12000
3.	308/60	dtto	25846	4 50	dtto	pašnik, dejanski ^ gozd		500
4.	197 198	dtto	1036 3715	208 838	dtto	travnik i ^ njiva ) HI.		1500
5.	256/27	dtto 3527		0-62 j dtto		pašnik | HI.		200
6.	140	dtto	4359	1402	284 katasterske občine Bohinjska Bela	njiva	tt	1500
7.	218/1 218/2	o v - w 1 iini i 8; katasterske Bohinjska j 140 J — , občine Bohinjska Bistrica J51 0_42 Bistrica				hiša št. 68 vrt	3000 n.	
8.	571/2	dtto | 23411 0-62 dtto | pašnik					L j 150	
9.	1423/142	dtto | 17681		3-08 | dtto | gozd			ni. J 150	
skupaj			j 63138 i	38-58	!			29000
								
ministerski svet je sklenil v Rimu italijanski i vladi predložiti noto tega zmisla, da Anglija ne pripusti nikdar obstreljevanja turških	T obmorskih mest po italijanskem bojnem u	"družnim prostorijama Piazza della Borsa i/L
■ «*	•	m	. •	mm m mm	4	_ *__________^fl_ I	<4 m^ Avvvt t »m	Am •
za dan 24. ožujka 1912
n 10 sati prije podne
ladjevju. Tretja divizija domačega sredo-1 zemskega bojnega ladjevja je danes odplula < proti Gibraltarju.
sa slijedećim dnevnim redom:
1.	izvještaj upravnoga odbora, i predloženje bilance i računa gubitka i dobitka za g. 1911-,
2.	izvještaj nadzornoga odbora,
3.	podjeljt nje apsolutorija upravnom i nadzornom odboru,
4.	predlog upravnog odbora o razdiobi čistoga dobitka i zaključak o tome,
5.	slučajnosti.
CARIGRAD 9. Včeraj se je vršil pri j velikem vezirju ministerski svet, ki se je j bavil s položajem. Kakor se gcvori, se je j ministerski svet tudi posvetoval, kako naj: se vede Turčija v slučaju, da bi vlasti sto- ; opazke, bh«« i r»ćun,nbstk» i,dobitt.
...	i t_	it	i	Tln>» oum dana prlj® glarne akapitine a zadrainlm proatorij»in»
rile Skupne korake v prilog miru.	I na urid. G1*»otaM moga «1»dot1 osobno m po pauomočalcim«
-	' u one poalorre diJeloT«, rrhu kojih se polofte pred glarno«
Li8tnica uredništva.	i,kUP,llAk™n1*lo"a»u'prfje podne ne bude prisutan dovoljan broj
r. . , _ , .	n .. .,.,x .. *___' £ lanove, tuidan ra »trarsnja praToraljenlh takljaftmk«, drte«e
D O t i Č n i k U. Radi političnih homanj M u( kasnije Istoga dana ■ »mUln g St piartla J ruga glftvoa
na Ogrskem ne more nikdo v tem trenotku	^ o"«11- " broi p^0*^ 1	"anoTm-
nid slutiti, kdaj se bo letos vršil nabor. i	Upravni odbor.
Dražba se bo vršila
dne 11. marca 1912.
na imenovanih parcelah, prične se ob 9. uri dopoludne V ZeleCah in se nadaljuje ob pol 12. uri dopoldne na Bohinjski Beli in ob pol 4. uri popoldne na Bohinjski Bistrici.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira aa prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati po preteku jednega meseca in Štirinajstih dni p« dražbi, ako se ta odobri v roke g. dr. Vladimirja Ravniharja, odvetnika v Ljubljani,
Dražbene pogoje, izvleček zemljiške knjige in posestne liate se lahko pregleda vaak delavnik med opravilnimi urami pri tem sodišču v sobi št. 29.
Dejansko posest in užitek nastopijo kupci po odobrenju prodaje in plačilu kapnine, glede skupin pod 1). 2). in 7) pa šeie dne 1. maja 1912.
C. In kr. okrajno soditie o Radovljici, oddelek L
dne 20. februarja 1912.
JADRANSKA BANKA
TRST, VIA CASSA Bi fflSPARMO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE).
fflPTOB Ul PRODAJA-1
patoljk, rbrrg, obligacij«, , FBIJORITEIE, ĐKIJnCK, BUOd 1
VALUTE IN DEVIZE.
__ PREDUJMI
m riFiui m bum ibm
javnih skladi&ćih.
BAR - DEPOSITS. — PROMESE. mriojati: JAMUHMCA.
BW MENJALNICA. mWm
VLOOE NA KNJI2ICB
OD DNEVA VLOOE
4%
DO DNEVA VZD1GA
BAvaa PLACUJS bahza a SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
đlVAHHA ZVEZA Z AMERIKO. - AIREDITITL
URADNE URE: 9—12, 2Vi—51*.
ESKOMTUJEi Mejne*.
ZATARO VANJE tidvorvie fapekjkv psoti ct1ku UGfSBl. hkvnaja zssbavja 0&bck itd. bbesfladbo.
STAVBNI KREDITL BEMBOURS-KREDITL nram PROTI EO K U mej TD M UEBGASJA. BORZNA NAROČILA. • INK AS0.
teietoici: m», it».__
w Fllljalke v Opatiji In LJubljani
SS7

Slovenci, se hočete obleči po ceni?
Oblš ite dobro znano trgovino
A Ha dtta di Tr jeste
Tla G/osu£ Oarduccl St. 40 (e* via Torrente),
fefer boste naSII velik izbor oblek, povrŠ-■Ikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat-itikov, hlače, srajc, mallj, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden 7 a moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga iaoz«mskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Tla Gln&uč Cardncci št 40
(ex via Torrente).
l^fllB
Zaloga moke prve vrsta
nr
3EEE1E
jjj	RESTAVRACIJA	|j
1flURORflI
Trst, ul Cardncd št. 13.
Na povratku iz nmetniike turneje po Italiji, v zadnjem časa tri mesece v gledališču Apollo ▼ Rimu
prvi ciganski srbsko-ogrski zbor
„HUIKARIA"
3 gospodje	5 daiu.
pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke. ITarodnI ples vCzardasu t kottaialh. Vsaki večer
KONCERT
od 7. do 12. ure ponoči.
Vstop prost. Vstop prost.
Toči se izvrstno pivo GOESS, od danes naprej bavarsko pivo BOOK, QOES5ALVATOK
Z a mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP Dt MINEŠ. = =11
II
CflNDIDO PlUfl
izdelovatelj in trgovec lesnega oglja
kključni liferant vzajemne zadruge pri v. uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa' v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom ■a vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala o al- del Toro 4.
Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje
- TELEFON 20—S6.
Aleks. Ripick & C.e - Trst >
ulica Squero Nuovo št 11.
Zastopstva in {lavna zaloga
najfinejših vrst pienitoe moke In Krmnlli Izdelkov
, poznanega valjčnega milna
Na VINKO MAJDl6~a v Krapju
S^CS = gnojavi: JUoJcsrapnick — trst = ^
6
•B M
JJtek. cCukež
kšneesljonkanl z* to tehnik
Jr$i Via Jfuova 13
fdtamje *d 9.—12. 2.-5.
28
jr
Tehnična poslovnica
FRASTC & Iv It A \ C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
doba vata:
T&ngyes najfzvrstnejše ho terja sa bencin, plim, npojni plin i* ■•tirje aa nafte,
■'stem „Dieeel" stoječe in ležeče uatrojbe.
Lokonobile na benzin In pare. Prevzemajo delo induotrijalnik boTaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje tlja, tovare« leda, stroji za kameaoleaie, stroji in tovarne za Cement, stroji in nameščenja sa mizarsko Obrt, centralao kurjafcev, siroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za električno rszvetljavo in prenos moči. Elckfcriisa vadigala za OSebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji m kovaško in drnge obrti. Moderno traasmls}|e. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne oevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vii o. Olje, zamahi, pipe i'd. „AnduroM najbolji in najcenejši pokrov hiš.
— — — Prorafinni oblak ■•mikov aaatoaj. — — —
Točne ure prodaja
Emilio Muller
n ajuglcdnejia in najstarejša prodajalni ca ar ▼
Trsta, vla S. Aatoala (▼ogni alice S. Nicol*).
VELIKA IZBERA
terlil«, zlatih, arebr-nlh, kakor ta d l oten-■klh ar vsak« vrate.
Ustanovljen« tet« 195«

D I
Tržaška posojil ica in hranilnica
Piazza della €asernj;t St. 2. — Telefon 952.
.P!?" ima na razpolaso jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in noiaro, v kateri bo 8HRA1LBICE, ki ae oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6
Shrambice GO 24 cm visoke, 24 cm iirnke, 48 cm globoke. Shramblc ne more drugi odpreti čaiior stranke, ki psme osebno Bhranijo svoje »tvari, kojih ni
troba prijaviti.
aES3T" Oddaja hranilne pusice
katere priporoča posebno atarišem, da na ta najnovej&i in najvspe^neji način navajajo štediti svojo deco. Nadaljoa pojasnila daje zavod ob sradslta urah.
Ivan K rže
Trat - Piazza 8. Giovanni št. I-
kuhinjskih in klatarakih potreb ™ičin od looa in pletenin, ik Jo. j brent, čabrov in kad. t idčakor, lopat, reiet, in t»i kovrttnih kolov, jerba^ev ia melel ter mio^i dr k t t) stroko spada- ya ^"	g^ t* 'J®
jočih preJmetOT.— * npOrOO« ^.in kahinjsko posodo vaike vrate bodi od pore laaa, a* atlje emaila, ko-uterja al ciaka, nadilj« paiimanterje kletka itd. — Za gostilničarja pipe, kroglje, zsmljea« ia stekleno ponodo za vino.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. HoK Barry Brlilant
?. Caserma št. 17. II. (Hiša Trmi)
ladelaje zadels^Je a emijlezn, {toreelanoni,
srebrom la alaton. Lzdeloje ^asumetne naotac z«kjve, kakar
187	tadl celo zobovje.
ORDDJIRA od 9.—llJ. prodp., 3.—o. popol.
I
Pekarija in sladčičarna
MIKUSCH
frst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, slađćice ln prepečeaci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na daa, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska !■ Istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase!
Zapomni si poišobo in ime „Of-TOMAN" (Cigaretni papir ali ovoj-5 ke), kajti s ponarenj^ujem se
hoče konsuinente zavajati.
Če hočeš kaj zanimivega čitati, 2." snop r/
detektivskih
naroči
Ki©? Ppi tOTdki Kleinmayp & Bamberg v Ljubliani Jw ■ bbb ali pa -y vseh dragih knjigarnah s"es i