Poitnlna ptežana v gotov^ MariborsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 248 Maribor, sobota 31. oktobra 1931 » €€ izhaia razun nedel|e m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun PH po*tnam 6ek. tav. v Ljubl|»ni it. 11.400 ✓elja mesečno praje-nan v upravi ali po poSH 10 Din, doalavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglati po tarifu Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici *t.4 Nauk Anglije Vsemu kulturnemu svetu je bila Anglija vedno vzor parlamentarne vladavine. Tega slovesa si pa ni priborila morda s kakšno pisarno ustavo, katere sploh nima, ampak s poštenjem, resnostjo in koncilijantnostjo svojih parlamentarcev ter visoko, naravnost občudovanja vredno zrelostjo volilcev. Zagrizena strankarska opredeljenost je tam neznana in če volilec glasuje pri enih volitvah za to stranko ali kandidata, pri drugih pa za drugo, mu nihče ne očita nezna-čajnosti in izdajstva, kakor se to žal dogaja pri nas, kjer je v veljavi docela napačno mnenje, da mora. volilec vse svoje življenje prisegati le na program in prapor ene in iste stranke, pa če vodi pravo ali pa zgrešeno in škodljivo politiko. V Angliji je volilec nasprotnega mnenia, je prav za prav v strankarskem oziru svoboden. Ko pridejo volitve, posluša programe vseh strank in kandidatov in se naposled odloči za tisto, od kstere si obeta največ koristi. Če se pozneje prepriča, da ga je v njegovem pričakovanju varala, ji drugič ne bo več poveril svojega zaupanja. Prav to je tisto, kar dela angleškega volilca politično zrelega in visoko stoječega nad vsako strankarsko zasleplje nostjo in demagogijo. Demagogija je v Angliji sploh nepoznana in nemogoča. In prav pri sedanjih volitvah je angleški narod znova in na najsijajnejši način do kumentiral svojo veliko treznost, pre-vdarnost ter ljubezen do domovine. Ko je uvidel, da je politika prejšnje vlade, katere jedro so tvorili socialistični la-bouristi, zavozila državo v nevarnost gospodarskega razsula, si tudi delavec ni prav nič pomišlja:! obrniti hrbet stranki, ki ni izvršila potrebnega dela in ni izpolnila pričakovanih nad. Blagor skupne domovine, družine vseh stanov brez razlike položaja, mu je bil več kakor korist praznega strankarstva. Zato pa so volitve tudi izpadle tako, da je prejšnja velika delavska stranka skoraj docela skopnela, narodna konservativca pa si je priborila ogromno absolutno večino, tako da bo, če bo treba, lahko sama prevzela vso oblast in odgovornost v svoje roke. S tem je dala Anglija vsemu svetu, po* sebno pa še nam Jugoslovenom, ki stojimo pravkar pred volitvami v narodno skupščino, dragocen nauk. Povedala je, da je v sedanjem času gospodarske krize, ki tare ves svet, prvo in g'avno močna enotna vlada, za katero stoji ves Jarod, pripravljen storiti vse, kar bo od jega v njegovo lastno korist zahtevala. Pokazala je, da so obči interesi neprimerno višji nego sentimentalna strankarska pripadnost, ki ne vodi do ničesar, na!manj pa do pozitivnih rezultatov, ki so za ozdravljen:e tako silovito nujni in potrebni. Strankarsko delitev je zavrgla ali jo vsaj odgodila za poznejša leta, ko bo domovina gospodarsko zopet trdna in ji ne bo moprla škodovati, kakor bi ji v sedanjem kritičnem in nevarnem Času. In tako zedin!ena in soglasna An Elija bo z lahkoto našla pot v lepšo bo- Maksimiranje najemnin BANOV APEL NA HIŠNE POSESTNIKE BREZ USPEHA. — UVEDE SE ZOPET ZAŠČITA STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV. LJUBLJANA, 31. oktobra. Kakor znano, je gospod ban naslovil nedavno na hišne posestnike apel za znižanje najemnin od dne 1. novembra t. 1. dalje. Namen tega apela je bil omiliti sedanjo vsesplošno gospodarsko krizo, ki tare najbolj nameščence in delavce. Rezultati odziva so se zbirali pri mestnih načelstvih in okrajnih glavarstvih. Ta socijal-no in ekonomsko utemeljena iniciativa pa ni našla pri hišnih posestnikih odziva, ker so na primer v Ljubljani znižali najemnino samo trije gospodarji, in še ti prav neznatno. Prav nič boljši pa ni re- zultat tudi po drugih mestih in krajih banovine. Ker pa ni sedanja najemnina v nikakršnem zdravem razmerju s plačami in zaslužki najemnikov in presegajo na primer v Ljubljani visoko zlato pariteto bo banska uprava, kakor doznavamo, u-porabila pravico, ki ji do daje zakon za take slučaje in bo najemnino za stanovanja zopet maksimirala, kakor so bila maksimirana poprej, odnosno bo posegla po kakšnem drugem primernem sredstvu za zaščito najemnikov pred izkoriščanjem s strani gospodarjev. asr* Rusija podpira Kitaisko NERVOZNOST IN NEZADOVOLJNOST NA JAPONSKEM. MOSKVA, 31. oktobra. Odgovor ruskega komisarja Karahana na japonsko demaršo v vprašanju ruskega podpiranja kitajskih aspiracij v Mandžuriji je vzbudil v Mandžuriji veliko nezadovoljstvo. V Tokiu trdi:o, da se je Karahan v vseh najvažnejših vprašanjih izognil jasnim odgovorom. Po informacijah, ka- tere imajo v japonskem glavnem mestu, so v zadnjih dneh odšle številne ruske čete na mandžursko mejo, nadalje pa so bili odposlani na Kitajsko tudi veliki -anspcrti orožja in municije. To vmešavanje Rusije v kitajsko-jjaponski spor se smatra v Tokiu kot izredno poslabšanje položaja na Daljnem vzhodu. Slabi izgledi za razorožitev PESIMISTIČNO PRESOJANJE POLOŽAJA V ŽENEVI. ŽENEVA, 31. oktobra. Načrt enoletnega moratorija v zadevi oboroževanja je sedaj v ospredju proučevanja vlad. Doslej se je za ta načrt izreklo samo šest vlad, med tem ko so vsi drugi kabineti prijavili svoje pomisleke in posebne od- dvojer.e predloge. Tu je zaradi tega razširjeno mnenje, da je že s tem ves ta predlog postal popolnoma iluzoričen. Kakor vsa dosedanja prizadevanja za. razorožitev, so tudi ta brezuspešna in bo zopet treba iskati novih potov. Cradnja šole v petem okraja V posvetovalnici mestnega magistrata se je vršila snoči seja odbora za gradnjo deške osnovne šole v magdalenskem predmestju. Na novo sta bila sprejeta dva odbornika, upraviteljica II. dekliške šole Olga Juvančičeva in upravitelj III. deške šole Anton Lukman. Nadalje je bilo sklen eno sestaviti iz odbora poseben odsek šolskih strokovnjakov in zastopnikov mestnega gradbenega urada, ki naj točno proučijo, koliko pritiklin bi bilo potrebnih poleg 20 razredov v novi šoli. Bansko upravo pa bodo naprosili za predhodno dovoljenje, da ne bo treba zgraditi posebne stanovanjske hiše za učiteljstvo, kakor to zahteva zakon. ZAROTA V INDIJI. LONDON, 31. oktobra. V bengalij-ski, pokrajini Indije se je ustanovila tajna družba, ki hoče svoje politične namene doseči z atentati na amdeške uradnike. V Daki sta dva mlada Bengalca s streli težko ranila nekega angleškega uradnika, v Kalkuti pa je bil predsednik zveze Evropejcev v svojem uradu ranjen s kroglo iz revol verja. Podkralj Indije je izdal nared-bo, ki znatno povečuje oblast policije. Bivši kralj Alfonz XIII. obtožen veleizdaje MADRID, 31. oktobra. Preiskoval' ni odbor konstituante, ki mu je bila poverjena ugotovitev odgovornih činiteljev na uvedbi diktature Primo de Rivere, je dokončal svoje delo. Obtoženih je 20 oseb, med njimi bivši kralj Alfonzo, generali prvega in drugega direktorija, vsi ministri dikta ture in general Aizpuru, ki je bil v trenutku državnega udara zakladni minister. Obtožba proti bivšemu kralju Alfonzu glasi na veleizdajo- dočnost ter postala zopet to, kar je še nedavno bila — prva velesila na svetu. Naša Jugoslavija ni Anglija; ž njo se ne more v ničemer primerjati, kajti treba bi bilo še več desetletij neumornega dela, da bi to postala. Prav zato je pa še bolj nego Anglija potrebna enotne, močne, resne narodne skupščine iin vlade. Zato imajo naši volilci še več potrebe. kakor so jo imeli angleški, da gredo dne 8. novembra vsi, do zadnjega moža na volišče in glasujejo za vlado odrešitve. Cimveč volilcev ji bo izkazalo svoje zaupanje, temvečja bo njena moralna moč, temveč bo veljala njena beseda doma in v širokem tu:em svetu. Zato storimo dine 8. novembra tudi mi tako. ka- kor so storili Angleži, pozabimo na vso nekdanjo strankarsko delitev, ,na vse stare bratomorne razprtije, ki so nam povzročile toliko stvarnega im moralnega zla ter združimo se v eno samo mogočno politično armado dela za dobrobit naroda in države. Nauk Anglije nam bodi kažipot, bodi nam svetla zvezda vodnica. Prisezimo, da hočemo tudi mi pokazati, da ne zaostajamo v razsodnosti, zrelosti in ljubezni do države za volilci stare in mogočne kulturne Angli;e. In kakor se danes divi svet Angliji, tako se bo po 8. novembru divil Jugoslaviji in. njenim državljanom. Dan vseh mrtvih NEKAJ NAGROBNIH MISLI. Težke megle pritiskajo umirajočo prirodo, ki ob pisanem listju in belih krizantemah jemlje slovo za pot v zimsko mrtvilo... Zadnje cvetke poklanjamo našim dragim mrtvim in se spominjamo njih in naše preteklosti, pa morda tudi — bodočnosti. Bolj kot kedaj poprej se v današnjih resnih časih spominjamo vseh onih naših mrtvih, ki so od davnih dob do danes delovali in se žrtvovali za svoj rod. Zlasti mladina se bo danes trumoma zgrinjala ob grobovih naših velmož in borcev domovinskih idealov, da se pokloni svojim vzornikom, ki so znali ljubiti svoj dom, zamj delovati in se žrtvovati v najhujših bojih. S hvaležnostjo se spominjamo danes vseh, ki so neposredno in posredno s težkimi napori ustvarjali skupno državo našo Jugoslavijo. Na žalost je stotine in tisoče grobov, zapuščenih, po vsem svetu razkropljenih. la vendar so tudi v njih strohnela trupla slovenskih mož in fantov, ki so izkrvaveli za svojo domovino... Na Doberdobu, na Sv. Gori, na Sv. Gabrijelu ni koščka zemlje, ki bi ga ne oškropila slovenska kri... Pratv je, da se mi, ki uživamo sadove teh težkih žrtev, tega nadčloveškega trpljenja, vsako leto na dan Vseh mrtvih spominjamo z okrasitvijo grobov in prižiganjem sveč vsem onim borcem, ki jih ju srečna usoda zakopalia v domačo zemljico. Nebroj opominov nam dajejo naši mrt- vi velikani iz) grobov: »Ljubite svoj dom, kakor smo ga ljubili ml, ki smo v dokaz te ljubezni dali najdražje, kar smo imeli, svoje lastno življenje. Tudi vas pokliče domovina v svojo službo! Če ne boste imeli v svojih srcih žive ljubezni do nje, bo vse vaše delo mrtvo in brez sadu!« Pa še čujemo iz groba drug opomin1: »Brez bratstva in sloge, brez žrtev in trpljenja ne dosežeš nič velikega v življenju!« Kaj so vse ti tisoči in tisoči žrtvovali? Imetje, zdravje, zdrave ude in celo lastno življenje. Pa te žrtve niso bile zastonj: v znamenju bratstva in sloge so svojim potomcem priborili svobodo, pridobili samostojnost in priboriM nam našo domovino Jugoslavijo. In prav tako bo dobrobit in sreča domovine odvisna le od skupnega složnega dela vsehl Velika ideja jugoslovenskega nacijonaJ-nega evangelija! bratske sloge in edin-stva, enakosti in enakopravnosti kliče slej ko prej iz groba, opominjajoč nas žrtev v preteklosti! Še tretji opomin prihaja iz grobov n*« ših borcev: »Brez boja ni zmage, brez zmage ni svobode. Mi nismo držali.rok križem ; borili smo se in pridobili svobodo. Je še kdo med nami, ki ni svoboh den? Je še kdo suženj svojih gospodarjev?« Ta opomin mrtvih bratov iz groba nas danes bolestno spominja tudi živih bratov tam onstran Karavank in doli ob slovenski Soči... Da bi nam vsaj tam ostali živi, vedno živi! Svinjski sejem. Na včerajšnji svinjski sejem so pripeljali 247 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 40—65 dinarjev, 7—9 tednov 70—100, 3—4 mesece 140-250, 5—7 mesecev 300—400, 8 —10 mesecev 450—500, 1 leto 550—700. 1 kg žive teže Din 5.50—7, mrtve teže Din 9—10. Prodanih 'e bilo 120 svigi. Mariborski in Komunalno gosodarstvo MESTNA PODJETJA V NOVEM PRORAČUNSKEM OSNUTKU. Naša mariborska mestna občina ima velik del svojega premoženja v podjetjih, katerih obstoj je za prospeh meščanstva neobhpdfiG potreben. Ta podjetja so bila, v kolikor so že obstojala, ob prevratu prevzeta v zelo slabem stanju. Potrebne so bile velike nove investicije da se je rentabilnost zvečala in bilanca polagoma sanirala. Nekatera so bile še več let pasivna, druga so več ali manj še danes. Na prvem mestu je brez dvoma naše Mestno električno podjetje, ki izkazuje v zadnjih letih zelo lep in stalen razvoj. Lansko leto je imelo 6,085.000 izdatkov in 6,102.109 Din dohodkov, tako da znala prebitek 17.109 Din. V proračunskem osnutku za prihodnje poslovno leto pa je predvidenih 6,068.552 Din izdatkov in 6,085.000 dohodkov, tako da bi znašali čisti dohodki 16.448 Din. Verjetno je ven dar, da se bo ta poslednja postavka še povečala. Podjetje je opravilo -ogromno delo elektrifikacije, ki se bo v polni meri obrestovavalo, odnosno donašalo dobičke šele v bodočih letih. Prav tako je aktiven tudi Mestni vodovod, ki se pravkar še povečuje in izpopolnjuje ker dosedanje naprave pri stalnem naraščanju mesta niso več zmagovale potrebnega dela. Lani je imel vodovod 3,354.660 Din izdatkov in dohodkov, ki so presegali izdatke za 4717 Din. Proračun za prihodnje leto je znatno manjši, ker je bila v lanskem všteta tudi vsota 1,100.000 Din za nove investicije. Izdatki so proračunjeni na 2,519.157 Din, dohodki pa na 2,528.160 Din, tako da bi bilo čistega prihoda 8.903, torej več kakor lani. Tretje podjetje, Mestna klavnica, ki se drži nekako tako, da ne. izkazuje niti iz- gube niti ne dobička. Lanska bilanca je izkazala 1315.510 Din dohodkov >b izdatkov ter 1205 Din čistega donosa. Letošnji novi proračun predvideva Din 1,397,296 izdatkov in 1,397.860 Din dohodkov, tako, da bi znašal dobiček le 564 Din. Mestni pogrebni zavod je izkaza lani 865-200 Din izdatkov in dohodkov, prebitek 908 Din. Letošnji proračun izkazuje 840.740 Din izdatkov in 841.000 Din dohodkov, tako da bi znašal prebitek le 260 Din. To je za pogrebni zavoc gotovo premalo, če pomislimo, da so ljubljanski zasebni visoko aktivni. Peto podjetje, Mestni avtobusni pro met je dosegel lani z raznimi odpisi in prenosi 4,128,700 Din izdatkov in dohodkov ter 7847 Din prebitka. V novem proračunu stoji; izdatki 3,478.313 Din dohodki 3,480.400 Din, prebitek 2.087. Toda tudi letošnji proračun je treba presojati s pritegnitvijo raznih prenosov, sicer je podjetje pasivno. 'Prav tako je pasivna Mestna plinarna. Lanska bilanca je izkazala 2,240.489 Din izdatkov in 197,339 Din primanjkljaja, novi proračun predvideva 2,429.168 Din izdatkov in 2,241.950 Din dohodkov, torej zopet pri-man kija j 187.218 Din. Tu bo treha na vsak način nekaj ukreniti, ker stalnega deficita občina pač ne bo mogla kriti. Sem moramo šteti tudi Gradbeni sklad, k! izkazuje v novem proračunu 3,473.321 Din izdatkov in 3,479.947 Din dohodkov, čistega donosa pa 6626 Din. Vendar moramo ugotoviti, da se je v novem proračunu uporabilo vse, da se izdatki zmanjšam in dohodki zvišajo. V ta namen so se zamislile razne važne transakcijee. Upati tedaj smemo, da se bodo polagoma sanirala tudi še tista naša mestna podjetja, ki so še pasivna ali vsaj premalo aktivna. mariborsko gledališče REPERTOAR, Petek, 30. oktobra. Zaprto. Sobota, 31. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja« ab. B. Nedelja, 1. novembra ob 20. url: »Cirkuška princesa«. Prvič v sezoni. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto. Torek, 3. novembra ob 20. uri »Mayer-ling« ab. C. Sreda, 4. novembra ob 20. uri »Konec poti« ab. A. Četrtek, 5. novembra ob 20. uri- »Volpo- ne« ab. IT _____ _____ Dnevni red občinske seje. V torek, dne 10. novembra bo ob 18. uri V. redna seja našega mestnega občinskega sveta s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov. Med drugimi zadevami se bodo na tej seli obravnavala sledeča vprašanja: V prvem odseku prošnja državne trgovske akademije za podaljšane pogodbe glede šolskih prostorov; jamstvo za posojilo Čianom »Železniške družine«; v disciplinskem odseku disciplinska preiskava v mestnem knjigovodstvu; v drugem odseku pravilnik za podpiranje onemogih mestnih delavcev, n ihovih vdov in sirot; regulacija prometa v Vetrinjski ulici gradnja pravoslavne cerkve in tlakovanje mestnih ulic iz kaldrminskega fonda; v četrtem odseku razdelitev stroškov na posamezne hišice in določitev končnih anuitet v Delavski koloniji, prošnja gasilcev za predujem 15.000 Din na račun subvencije za 1. 1932 in zgradba dnevnega zavetišča za peti okraj; v petem odseku predlog gospodarskega pred sta-vništva za prepoved krošnjarjema v Mariboru, prošnja Društva hišnih posest nikov za posredniško koncesijo za nakup in prodajo nepremičnin ter prošnja za ustanovitev avtomatičnega buffeta v palači Banovinske hranilnice; v tržnem odseku pa določitev prodajnega časa za slaninarje in branjevke, regulacija mesnih cen, spopolnitev pravilnika za proste stojnice ter prodaja svinjine in masti po slaninarjih. Iz mestnega sveta. Na včerajšnji sefi je bil imenovan za okrajnega predstojnika ,V. okraja lesni trgovec g. Amon Bi ca Ppmožna akcija. Pomožna akcija je našla odziva med vsemi sloji prebivalstva, ki se pridno priglašajo in pošiljajo svoje prispevke. Mestna hramilnica je darovala 3000 Din, Rotaryklub 5000 Din. Nadalje so priglasili svojo pomoč Sokol, naši vrii skavti in druga društva. Z naše ljudske univerze. O Plemenski psihi Jugoslovanov in drugih evropskih narodov bo predaval v pondeljek, dne 2. novembra ob 8.15 g. univ. profesor dr. VI. Dvornikovič, znani odlični učenjak in predavatelj iz Zagreba, ki je pokrenil akcijo za vseslovanski filozofični kongres v Pragi. Njegovo predavanje bo velezanimivo. V petek, dne 6. novembra t. 1. bo čital iz svojih del znameniti ruski pesnik Igor Vas. Severja-nta. Vsem drž. upokojencem v vednost. Od zanesljive strani smo zvedeli, da se bo pri nekaterih državnih upokojencih izplačilo mesečnih prejemkov 1. novembra za dva ali tri dni zakasnilo. Naj se prizadeti radi tega ne vznemirjajo. Združeni pevski zbori na Vse svete. Za pevski nastop na dan Vseh svetih na mestnem pokopališču na Pobrežju se zbero pevci združenih pevskih zborov ob 14,45 pri kapelici. Pojejo pri vojaškem obredu kakor običajno vsako leto. Avtobusni promet. Odredba tuka''šnega predstolništva mestne policije z dne 28. oktobra 19.31 glede voznega prometa po Pobrcžki cesti v Mariboru na dan Vseh svetnikov se v toliko spremeni, da smejo uporabljati navedeno cesto tudi v času od 12,— 19. ure avtobusi podjetnikov, ki izvršujejo po tej cesti svojo koncesi onirano obrt. Vozila pa se smco voditi samo s skrajno previdnostjo, popolnoma počasi ter je vsako prehitevanje prepovedano. Sprememba v gostilniški obrti. Znani in priljubljeni rcstavrater, nekdanji plačilni natakar v kavarni »Central« in »Astori i« g. Franček Trofenik izroči 1. novembra svojo dosedanjo restavracijo »Pri Frančku« na Meljski cesti ge. Pristavčevi, sam pa prevzame restavracij pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. Njegovi številni prijatelji bodo to spremembo gotovo z veseljem po-edraytlf i Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno službo Via-dovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. „ Predstava Sokola I. Danes ob 20. uprizori dram. odsek Sok. društva Maribor I. v kasarni kral a Petra I. dramo: Mlinar in njegova hči, Generalni direktor železnic v Mariboru, Včeraj je prispel z beograjskim hrzo-v'akom v Maribor generalni direktor državnih železnic g. Svetlovič v spremstvu šefa prometa g. Mi'oševiča. Tekom popoldneva sta nadzorovala vse tukajšnje železniške ediniee. Soboto, dne 31, oktobra 1931 v kavarni Jadran > humorist P. ncer tenorist Lukman Smrt narodnjaka. Minulo soboto je na svoji domačiji v Moravcih pri Mali nedelji, okraj Ljutomer, umrl eden najstarejših posestnikov tega okoliša g. Anton Špindler, oče gosp. Martina Špindlerja, pomočnika fin. ravnatelja v Ljubljani. Pokojnik je bil ugleden gospodar, več let tudi župan in vedno zaveden in delaven narodnjak. Položili so ga k večnemu počitku na pokopališču pri Mali nedelji, kjer mu je domači pevski zbor zapel nagrobnico, Slava spominu vrlega moža, preostalim pa naše iskreno sožalje! Smrtna kosa- V starosti 56 let je preminula danes zjutraj na Frankopanovl cesti 17 žena upok. strojevodje Elizabeta Tau-rer. Pogreb bo v pondeljek ob 14 A na'magdalenskem pokopališču. Blag ji spomin! Smrtni vozači v Mariboru. Prišli so iz Možakovega, kjer so' raz-br-jali s svojimi smrtno nevarnimi vratolomnimi produkcijami obiskovalce Oktoberfesta«. V Mariboru so se placi-rali na Glavnem trgu. Konstrukcija notranjosti je slična izdolbeni jajčni polovici iz lesa, gladko ostružena. Na dnu v tesni žokejski obleki dve postavi; mladenka in fant. Ko zadoni znak, zabrnita motorja. Drug za drugim vozita na dnu a- hitreje. Hipoma zažene prvega blizna naglica v navpično steno, se prilepi nanjo ter drvi s silno hitrostjo krog za krogom, v tempu 80 do 100 km. Par minut traja ta peklenska vožnja, nato postaja brnenje motorja laže, še par zavojev in zopet sta na dnu, kjer se ustavita, kot da bi absolvirala kratko vožnjo po asfaltirani cesti. Po parminut-nem počitku —. zopet ista produkcija. V Mariboru ostanejo smrtni vozači še do pondeljka, nato oblščafo druga mesta v državi. Zanimanje za te smrtne vozače je tudi v našem mestu veliko. Spbota Sobota imil Haupt Poslovilni večer smo VELIKA KAVARNA Smrt v policijskih zaporih. Stara dobra znanka policije, Julijana Gumzejeva, se ga je včeraj, kakor po navadi spet nasrkala in obležala na tlaku pred Vlahovičevb gostilno. Od tam so jo spravili v policijske zapore, da prespi svojega mačka. Nekoliko pred polnočjo pa ji je postalo zelo hudo in malo pozneje je Izdihnila. Poklicani zdravnik dr. Zor-jan je mogel samo ugotoviti smrt radi zastrupljanja s preobilno zaužitim alkoholom. Mrtvo Julijano so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Sobotni trg. Pri današnjem lepem vremenu (e bi’ tud! rrg dobro obiskan in bogato založen. Slahlnarji so pripeljali 103 zaklane svinje, okoliški kmetje pa 30 voz krompirja, zelja in čebule ter 28 voz sadja, nadalje 2 voza lončene in lesene robe, 7 voz sena, tri voze slame, sedem voz otave in en voz detelje. Kupčka je bila živahna. Na perutninarski trg je bilo prinešenih nad 2000 kljunov in so bile cene: piščanci 10- 20, kokoši 30—45, race, gosi in purani 30—70 Din. Zelenjave iti drugega sočivja je bilo tudi mnogo. Cene: krompir 1 do 1.75 Din, kislo zelje 3.50 d6 4 Din, čebula 2.50 do 6 Din, cvetača 3 do 8 Din, solata 1.50 do\3 Din. Spričo Vseh svetov Je bilo na trgu tudi veliko vencev in cvetja. Tatvina kolesa. Izpred točilnice Vrečko im Aleksan drovi cesti, je včeraj popoldne odpeljal nekdo Francu Kovačiču, trg. pot' niku, kolo, vredno 1000 Din. Poizkušen vlom. V pisarno tvrdke Merkur na Meljski cesti 13, so minulo noč neznani svedrači skušali vlomiti. Navrtali so že blagajno, vendar pa je ropot slišal sosed, ki je na to opozoril goste v bližnji kavarni. Ti so pohiteli gledat, kaj je, med tem pa so se svedrovci z naglim skokom preko ograje že izgubili v črno noč- Pustili pa so raz* lično vlomilsko orodje. Prodaja gnoja. Dne 4. novembra 1931. bo pri komandi 32. artilerijskega polka druga javna ustmena licitacija za prodajo konjskega gno ja za čas od 1. novembra do konca decembra 1931, leta. Pogoji se lahko čitaJo v pisarni komande 32. art. polka. Dr. Sekala Jože se preseli 2. novembra s Koroške ceste 15/1 v Sodno ulica 9/1 (palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev) in ordinira od 8. do 9. in od 13.30 do 15, ure. Why not Join the English Club of Maribor? Only hy reading you can enrich your knowJedge of the English language! If you get a member of the Club you have free use of the Club’s library, Classic and modern literature, newspapers, maga-zins. Open every Tuesday from 17—18 o’clock at the Vesna. Ljudska samopomoč v Mariboru opozarja cenjene čitatelje na, današnji to-zadevni inserat. Obvestilo. Direkcija smrtnih vozačev se je na splošno žel o občinstva odločila za ostati v Mariboru do vključno ponedeljka. — Produkcije se vršijo vsake pol ure popol dne in zvečer v nedeljo po ves dan. Da se omogoči vsakomur ogled teh vratolomnih atrakcij, so cene izenačene zai vse na Din 5. Direkcija se je tudi odloči-a, da vsakemu mariborskemu športniku, ki bi se upal kopirati mistra Evansa, pla-ča Din 50.000—. Praznovernost naših starih. Res čudno se nam zdi, ko pomislimo, da se je še pred kratkim verovalo v čarovnija in da so zadnje grmade zaplamtele kod zadnji vidljiv znak te duševne epidemije. Kljub velikemu napredku kulture, najdemo še v današnji dobi mnogo izrazov, ki nas spo-minjajo na ono dobo. Vzemimo kot primer besedo »Hexenschufl«, ki se v življenju čestokrat rabi, a ki naj pomeni — bolečine v kosteh. Prej, ko se vzrok teh občutnih bolečin ni poznal, ki običajno nastopijo nenadoma z močnimi bolečinami v kosteh ali bo. kili, sigurno jih je ceni. čitatelj tudi že na sebi občutil, pripisovalo se je to demonskim močem čarovnic. Dočim se mi sedaj osvobodimo teh bolečin s tem, da vzamemo ASPIRIN-tablete. so se morale osebo v prejšnjih časih podvreči neznosnim mukam: stavljenje v segrete peči. Pred vratmi teh pečj pa je stala rodbina teh bolnikov Izgovarjajoč čarobno formulo: »Takšnega te potisnemo v peč. a v Imenu božjem pridi iz nje svoboden vseli čarovnij čarovnic in zlili duhov«. Srečne se lahko štejemo, da nas je današnja doba napredka in znanosti osvobodila takih muk in omogočila osvobolenje ta-kih holečin z enostavnim jemanjem preizkušenega sredstva, kakor so ASPIRIN-tablete. Ljudie, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno pri-zanes jivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. Največll zaklad staršev Jes zdrav, lepo razvit otrok. Zdrav razvoj otroka si zaslguramo s skrbnim in razumnim negovanjem. Pri poglavitnem delu otroške nege, pri kopan u in umivanju uporabljajte vedno Palmira-Babjt milo, ki ne vzdržuje telo malega otroka samo čisto, temveč ohranjuie tudi zdravo svežost občufjive kože, obvaruje je pred infekcijami,, pekočih izpuščajev, Vnetjih i, mazulov. Za dame, ki imajo posebno občutljiv telnt, je najbolj priporočljivo odlično PaLmira-Baby mik K skupščinskim volitvam ZAKAJ MORAMO ITI 8. NOVEMBRA VSI VOLILCI GLASOVAT? ODOL je ustna voda, ki po mnenju uglednih zobnih higijenikov zahtevam nege zob najpopolnejše ustreza 1. Iz hvaležnosti in vdanosti do svojega kralja, ki je 6. jan. 1929. za vselej naredil konec strankarskim razprtijam ter obvaroval našo ljubo Jugoslavijo nereda in notranjih pretresov. 2. V dobi od 6. januarja 1929 naprej smo opetovano vzklikali: »Hvala Bogu in kralju, da imamo sedaj v državi mir in red ter da dobivamo potrebne zakone!« — Dne 8. novembra je naša dolžnost potrditi z udeležbo volitve, da so nam taki vzkliki vreli iz srca! , 3. Istotako smo dolžni pokazati ministrskemu predsedniku g. Živkoviču hvaležnost, ker je vztrajno in dosledno deloval na to, da se uresniči in udejstvi v nas duh narodnega in državnega edin-stva. Njegova železna volja in roka generala je bila zaradi prejšnje politične nesložnosti uprav nu:no potrebna. 4. Strankarskih volitev, kakor so se vršile pred zgodovinskim 6. jan. 1929., ne bo nikdar več; tudi jih ne sme biti! Šibke stranke, kojih voditelji so se med seboj mrzeli ter varali narod s praznimi obljubami in gesli, niso bi'e sposobne za uspešno delo v državni skupščini. Sedaj bo samo ena močna državna skupina, vneta za resno delo, za kar nam jamči nosilec državne liste kandidatov, g. Zivkovič. 5. Volitev 8. nov. mora biti veličastna manifestaci a za kralja in državo! Kakor ljubi vsak volilec svoj dom in svojo družino, prav tako ljubi in mora ljubiti svojo lepo in bogato domovino Jugoslavijo. Naš kralj želi, da dokažemo to ljubezen 8. nov. dejanski. 6. Za izboljšanje gospodarskega položaja v državi nam je treba kredita v inozemstvu. Ta kredit bo tein večji, čim večje bo zanj poroštvo v narodu. Poroštvo pa je odvino od ude’ežbe pri volit-vi. Kdor iz lagodnosti ali zapeljan od kogarkoli ne bo prišel volit oziroma manifestirat, bo škodoval celokupnosti in — sebi! 7. V naslednjih letih bo mogoče vsak vdfec potreboval to ali ono od poslancev. Kdo ve, kaj nam prinese bodočnost! »Abstinentje«, ki ne bodo 8. nov. storili svoje državljanske dolžnosti, ne bodo Ljutomerski srez v volilnem gibanju Enoglasno in z navdušenjem je postavil zbor zaupnikov ljutomerskega sreza za kandidata g. Jakoba Zemljiča, posest, in dolgoletnega župana v Radencih, za namestnika pa g. Frana Skuhalo, posest, in župana v Križevcih. Kandidatno listo jc podpisalo 1116 volilcev vseh stanov, med njimi tudi apački Nemci in medji-murski Hrvati in to predstavniki vseh bivših političnih strank, tudi duhovniki. Na velikem sestanku v Ljutomeru, katerega so se udeležili zastopniki vseh krajevnih in občinskih odborov, so bili prisrčno pozdravljeni posebno zastopniki velike občine Štrigove ki je pred kratkim prešla iz sreza Čakovec v sestav Dravske banovine. Cim je bila ta kandidatna lista — edina v ljutomerskem okraju — potrjena, se je takoj razvilo živahno volilno gibanje, in je bilo v minulem tednu prirejenih 5 večjih shodov in nad 30 sestankov. Večji shodi so bili: v nedeljo 18. t. m. v Štrigovi v Medjimurju, kjer se je zbralo pred cerkvijo okoli 500 volilcev, ki so živahno pritrjevali govorom sreskega kan-diuuta in njegovega namestnika ter drugih govornikov in manifestirali za idejo narodne sloge. Enodušen odziv so našle zck!<;učne besede govornika g. učitelja Frana Lubeja iz Ljutomera: »Ljubili smo našo Jugoslavijo v sreči, še bolj pa jo ljubimo v njenih težkih dneh. Osmi november bo večna priča te naše domovinske ljubezni« Istega dne je bil nato shod v Razkrižju v Medjimurju, kjer se je pred cerkvijo zbralo nad 400 volilcev. Navzoči so bili tudi salezijanci. Na shodu je med drugimi govoril odvetnik dr. Stajnko iz Ljutomera. Dva številno obiskana shoda sta se vršila minulo nedeljo in sicer dopoldne Dri Sv. Jurju ob Ščavnici, popoldne pa v Apačah, kjer so razen kandidata in iJegovega namestnika govorili šol. upravitelj in župan Ivanšič, učiteli Lubej in zdravnik dr. Peče. V imenu Nemcev pa Je oglasi' k besedi z. SimenčiJ, ki ie upravičeni obračati se na poslance in niti ne kritizirati. To naj uvažuje vsakdo! 8. Kandidatje so postavljeni in potrjeni; kjer ni konkurence, tam so že tako-rekoč tudi izvoljeni. Potrebno pa je, da jih potrdi tudi polnih 100% volilcev, ker tedaj bodo imeli za svoje odgovorno in težavno delo več vneme, pa tudi sigur-ne.ši uspeh. 9. Prav mi Slovenci, ki nas je samo ih* prebivalstva v Jugoslaviji, nimamo vzroka za abstinenco pri volitvi. Čim manj bi nas šlo na volišče, toliko manj bi nas v bodoče pri vladi upoštevali. Če pa se odzovemo polnoštevilno, bodo naše kulturne, gospodarske in socijalne prilike presojali v Beogradu povsem drugače, z večjo naklonjenostjo in ustreznostjo. Pustimo torej vsako trmo in ne poslušajmo zapeljivcev! 10. Poglavitno, obenem zelo težavno delo bodoče državne skupščine bo iz-bol šanje našega gospodarskega položaja in izprememba davčnega sistema. Danes je to še — problem! Rešitev tega prob'ema bo delo izvoljenih poslancev, ki bodo morali delovati sporazumno z narodom, s svojimi volilci. Dajmo poslancem s številno udeležbo kar največ poguma! 11. Kmetski stan, ki tvori — kakor se povdarja — 80% prebivalstva v državi, je pri omenjenem problemu brez dvoma najbo'j zainteresiran. Bilo bi torej naravnost nespametno, ako bi kmetova'ci, delavci viničarji in drugi hoteli z abstinenco pokazati, da jim ni mar izboljšanje gospodarskega položaja ter izprememba davčnega sestava. 12. Da se današnja gospodarska kriza činiprej in kar najbolj omili, oziroma odstrani, so poleg kmetskega stanu zaradi medsebojnih odnoštrev zainteresirani tudi trgovci, obrtniki, rokodelci in naša industrija z vsem svojim uslužbenstvom; tudi ti morajo 8. nov. priti na volišče! Kratko: Kdor ljubi kralja in državo, kdor hoče močno in ugledno Jugoslavijo ter zdravo ureditev naših gospodarskih razmer, ta stori 8. novembra kot mož-poštenjak svojo dolžnost! Koristil bo tako celokupnosti in sebi! — izjavil, da bodo njegovi sonarodnjaki 8. novembra kot en mož storili svojo držav liansko dolžnost. Vse te shode pa je v navdušenju nadkrilil shod v Stogovcih, ki se je vršil istega dne popoldne v prostorih g. Naglerja ob ogromni udeležbi. Govornikom so poslušalci burno pritrjevali, shod pa je zaključil dr. Peče z ugotovitvijo, da žive Nemci med Slovenci kakor bratje med brati, kar je znak naše kulture. Do volitev se bodo vršili shodi še po vseh drugih občinah. Po splošnem raz-T~.^enju soditi, pojdejo volilci ljutomerskega sreza v velikem številu na volitve, tembolj, ker uživata kandidat in njegov namestnik radi svoje poštenosti, marljivosti in vestnosti vsestransko zaupa nje. Obmejni okraj ljutomerski bo na 8. novembra pokazal, da je obmejna trdnjava borcev za vzvišene ideale našega kralja. Volilni shodi poslanskega kandidata ravn. Krejčija. Sreski kandidat za desni breg, ravn. Kreiči, je imel včeraj lepo uspeli volilni sestanek pri Sv. Lovrencu na Pohorju, katerega se je udeležilo nad 100 volilcev. Tako je imel volilne sestanke tudi v Lobnici in na Velki. Za prihodnji teden je napovedal sestanke: danes v Razvanju in Radvanju, v nede'jo v Poljčanah, v pon-del!ek v Hočah, torek v Polskavi in v sredo v Slov. Bistrici. Volilni shod gospodarskih organizacij. Predstavništva mariborskih gospodarskih organizacij sklicujejo na torek 3. t. m. v Gambrinusovi dvorani v Mariboru ob 8. uri zvečer volilni sestanek. Na tem sestanku bodo govorili kandidati in predstavniki gospodarskih organizacij. Dolžnost vseh v industriji, trgovini ban-karstvu in obrti zaposlenih je, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka. Udeleže pa se ga naj tudi oni volilci, katerim je na srcu gospodarski procvit naše države. Kulturne vesti Radivo] Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici. Izdala in založila tiskarna Merkur v Ljubltani. Ilustriral G. Ussar. Strani 160. — Z Reharjevim »Popotovanjem po zvezdi Večernici« smo dobili Slovenci prvo izvirno fantastično delo o raketnem poletu v vsemirje, ki je mimo tega še namenjeno mladini in ilustrirano s 155 risbami. Opis poleta in življenje na planetu Veneri je naslonjeno na znanstvena domnevanja. Zvezdoslov-ci, vsaij nekateri, trdijo, da je Venera sedaj na nekako isti stopnji kakor je bila naša zemlja pred davnimi milijoni let, ko so na njej živeli še ogromni zavriji. Na tej domnevi je pisatelj zasnoval svodo fantastično istorijo in v filmsko naglem tempu povedel dva mlada prijatelja, Dušana in Danico, mimo dolge vrste predpotopnih živali in rastlin. Tako nam je pokazal prav za prav le prejšnje dobe naše lastne zemlje. Dušan in Danica premagata v druščini velike kuščarice Ču-čiruči nebroj težkoč in nevarnosti in se naposled srečno povrneta na zemljo. Ussarjeve ilustracije so nazorno podkrepile tekst. Knjiga stane 12 Din. P. Rlpson: Marsove skrivnosti. Roman. Strani 184. Izdala in založila tiskarna Merkur v Ljubljani. — Poleg mnogih drugih sličnih fantastičnih romanov, ki opisujejo polete na tuje svetove, so Rip-sonove »Marsove skrivnosti« še vedno originalno delo. Zgodba mladega inženirja, ki ga indijski fakir z akumulirano človeško energijo pošlje na planet Mars, je med fantastičnimi skoraj najbolj fantastična. Tudi opis planeta Marsa je docela drugačen od opisa v romanu Alekseja Tolstega ali pa Welsa. Kulturno človeštvo, ki je živelo na bratu naše zemlje, je izumrlo, en sam potomec še doživi prihod zemljana na Mars. Mimo tega žive tam po Ripsonovem opisu strahotni krvosesi vampirji in druge nevarne živali. Roman je pisan napeto in spretno, tako da vzbuja na vsaki strani novo zanimanje. Izdan je v zelo lepi zunanji opremi. Narte Velikonja; Otroci. Novele. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Strani 153. — V izredno krasni opremi je v Zbirki domačih pisateljev izšel te dni izbor novel primorskega pisatelja Narteja Velikonje. V knjigi so zbrane sledeče novele in nove-'lete: Cepljenje, Birma, Tuji otroci, Otroci se igrajo, Amerikancl, Stric, Izpoved, Med dvema stenama, Na morju, Tri gra-cije in Sirote. Vse so odsev pisateljeve osebnosti, ki je rastla ob Domu in svetu ter Mohorjevih knjigah. Skupni naslov jim je dala novela Otroci. Med poplavo prevodne literature je knjiga lep pojav, v ostalem bi pa bilo treba napisati obsežnejšo oceno. Henrik Slenklewlcz: Skozi pustinje In puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Strani 331 — Po prvotnem pre- vodu dr. Leopolda Lenarda nam je sedaj Ivan Vouk priredil drugo izdajo znanega Sienkiewiczevegia romana »Skozi pustinje in puščavo« in nam ga izdal v Ljudski knjižnici. Sienkievvicz je v njem opisal čudovite doživljaje dveh otrok inženirjev, ki so delali prekope v Sudanu, Stanka in Nelke. Delo se že po snovi in krajih dogajamta temeljito razlikuje od vse množice drugih romanov velikega pokojnega poljskega ljudskega pisatelja. Knjiga bo posebno dobrodošla našim knjižnicam in jo bo s pridom prebirala tudi mladina. Ljubljanski zvon, 10. Deseti zvezek prve knjige te prenovljene Slovenske revije nam prinaša Toneta Seliškarja socialno nadahnjeno pesem Večer nad mestom in Branka Rudolfa miselne ter Iju* bavne pesmi: Ura, Beli časi in Sen, ki kažejo talent. Josip Vidmar nadaljuje esej o Franceta Levstika literarni kritiki, ki odkriva marsikatero zanimivo stran snovanja tega velikega duha naše preteklo* sti. Mladi in plodoviti pisatelj Rudolf Kresal je napisal novelo Veliki greh, ki kaže, da vedno bolj dozoreva. Alfonz Gspan zaključuje svoje poročilo o Mojstru Francoisu Villonu, France Bevk pa razvija dalje roman In solnce je obstala V Obzorniku poroča Anton Ocvirk O minuli gledališki sezoni, Josip Vidmar ocenjuje zelo na široko Slodnikovo izdajo Frana Levstika Zbranega dela III. zvezek. V Pregledu piše B. B.(orko) o Mau-roisovi sodbi o Turgenjevu, A. Debeljak) pa o Modemi ameriški liriki v presoji Alfreda Kreymborga. Naš rod, III, 1. Naš rod, mladinski mesečnik Mladinske Matice je s to prvo številko nastopil pot v tretje leto. Vsebina mu je: M. Samsa »čuj pesem deževja«, F. Roš »Cigan z opico«, J. Ribičič »Žabe«, V. Winkler »Zgodba o ponižnem kmetu«, Lojze Zupanc »Belokranjska'«, Ivo Grahor »Grabljič Marko«; »Fran Levstik«, »Fran Tratnik«? Rudolf Kresal »Vesoljni potop na Kitajskem«, Tone Gaspari »Ljubljana v jeseni«, Albert Sirk »V Macedoniji«, Gledališka njivica »Mati«, »Ljudstvo in dom«; »Vprašanja in odgovori« itd. Zvezek je čedno ilustriran. Knjige se dobe v Tiskovni zadrugi. Iz Mežiške doline Težka nesreča. Že dalj časa popravljajo pri Sv. Danijelu ob meji mežnarijo, ki je bila že v razsulu. V bližini je šola. Tamošnji priljubljeni učitelj g. Grafenauer je odpustil otroke iz šole opoldan. Nekaj jih je pri mežnariji ogledovalo delo, in ne ve se točno kako, se je zgodilai nesreča. Nekemu učencu je padlo težko bruno na nogo ter mu jo zmečkalo in zlomilo. Na klice je prihitel domači učitelj. Uvidel je, da je nesreča težka in pomoč nujna. Ni se obotavljal, pobasaO je učenca in ga sam nesel do postaje. Pač samaritansko delo, ki zasluži vso pohvalo. Zahvala. Ob priliki poroke g. Toneta! Križmana, posestnika v Krškem in gdč. Emice Šperlingove iz Maribora, so nabrali veseli svatje znesek Din 260 za gu-štanjski Sokolski dom. Volilno gibanje v našem srezu. Preteklo nedeljo se je vršilo v mežiški do* lini več shodov v Črni, Mežici, na Prevaljah in v Guštanju. Na teh shodih je poročal sreski kandidat g. inž. Pahernik iz Vuhreda. Podal je misli o sledečih vprašanjih: parlamentarne razmere pred 6. januarjem, modro delo našega vladarja, triletno vodstvo države izkušenih mož, nova ustava, svobodne volitve* svetovna kriza, hujskanje strankarskih zaslepljencev in abstinenca pri volitvali ter zaključil shode z besedami: »Vsakdo, ki se volitev ne udeleži, greši proti lastni državi in je konsolidaciji!« Za shode je bilo izredno veliko zanimanje in udeležba hvalevredna. Proslava češkoslovaškega praznika. Sokolsko društvo v Guštanju je na slovesen način in s posebno izbranim sporedom proslavilo praznik bratov Cehov. Obesil se je. V duševni zmedi se je obesil v noči na četrtek tovarniški delavec Vauči, star 60 let. Ponoči je vstal, se oblekel v črno, si prižgal svečo, privezal vrv na tram nad hodnikom in se obesil. Ko se je vrnil sin ponoči domov, je našel očeta visečega na vrvi že mrt- ''n. P^kninl je bil zadnje čase vdan pi-'ači in ie že lani poskušal vz6ti si živ-lienie Iz Poljčan Volilno gibanje. V nedeljo popoldne sta bila v okolici prirejena dva volilna shoda, od katerih je bil zlasti drugi prav dobro obiskan. Prvi se je vršil v Modra-žah pri Puklu, a ker je bil napovedan v neugoden čas, se ga širši sloji, niso mogli udeležiti. V velikem številu pa so se zbrali volilci iz Brezje in sosednjih občin pri gostilničarju in obč. odborniku Vovšku. Zborovalci, večinoma kmetje, so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Zborovanje je otvoril tamošnji župan g. Franc Vezjak, nakar je spregovoril poljčanski šol. upravitelj g. Alojz Krajnc, povdarjajoč, da nimamo zdaj nič opravka s koristolovskiin strankarstvom, temveč da moramo vsi vkup složno iti na volitve, im s tem na novo delo, ki nam ustvari gospodarsko močno Jugoslavijo. Govoril je dalje še g. dr. Pučnik iz Slov Bistrice, živahno pa so posegali v debato tudi še drugi. Močno deževje zadnjih dni je povzročilo) da so naši večji potoki in Dravinja nevarno narasli. V sredo zjutraj je reka že na več mestih prestopih bregove im poplavila njive in travnike, zlasti v občini Brezje. Izstopala in zalivala pa je travnike voda že tudi pri poljčanskem železnem mostu. Ker je proti poldnevu prenehalo deževati (vmes je tudi snežilo), so vode zače e upadati, tako da za<-eukrat ni nevarnosti večjih poplav. Bell Boč. Naš znameniti Boč je že dobil belo zimsko kapo. Prvikrat mu jo je jesensko solnce kaj hitro odneslo, tokrat pa jo bo nemara obdržal. Neka j snega je padlo tudi v dolini, a se zaenkrat ni mogel pri eti; saj bi bi'a še večja brozga; zlasti pot na kolodvor se ponaša s »krasnim« blatom. Volilno glbanjf. Za jutrišnjo nedeljo je napovedanih več volilnih shodov in sestankov. Prvi shod bo ob 7.30 takoj po rani meši pri Hartnerju v Poljčanah. Govoril bo med drugimi kandidat g. Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah. Skoro istočasno bo shod tudi v Studenicah pri Polj čanah in to ob 8., takoj po maši. Govorila bosta tam g. dr. Makso Žnuderl in Rudolf Tumpej ter sreski kandidat g. dr. Miloš Vauhnik. Isti govorniki kot v Studenicah bodo dve uri pozneje ob 9. priredili shod tudi v Peklu v hotelu Mahorič. Smrtna kosa. Včeraj je umrl gostilničar in posestnik Karl Sener iz Lušečke vasi pri Poljčanah. Pred par leti se je naselil tamkaj. Bolehal je že dalj časa, skoro eno leto, zdaj g.a je Bog rešil trp-Ijeja. Zatisnil je oči v najlepši dobi — v 54. letu starosti. Naj v miru počiva! Ženska poficlja. V Braziliji so pred kratkim postavili ženske kot stražarke. V Buenos Airesu imajo skoraj same policajke, ki baje z večjim uspehom rešujejo zapletene kriminalistične slučaje ko moški. Dandanes najdemo ženske res v vseh poklicih. Po nekod zavzemajo celo najvišja mesta v javni službi. Nič čudnega ni, če vidimo damo, ko zleze pod avtomobil in popravlja sama defekt. S časoma bomo zamenjali vloge. Iz Jarenine Roparski vlom v Jareninl. trgovino sester Marije in Elizabete Kramberger je bil v noči od četrtka na petek izvršen drzen roparski vlom. Lopov je najprej zlezel skozi okno v klet, odkoder pa se mu ni posrečilo prodreti v trgovinske prostore ker imajo kletne duri v vežo od zunaj železni zapah. Zato je zlezel zopet iz kleti in vdrl skozi okno v sobo, potem ko je z drogom zvil železni okenski križ. Odpirač duri pa sta zaslišali sestri v spalnici in pričeli skozi okno kričati: »Pomagajte, ropar je, v hiši!« Res so obupni klici prebudili sosede, ki so prihiteli, a zlikovec jo je naglo odkuril skozi vežna vrata, katera je pustil širom odprta. Zjutraj so našli ob potoku pod hišo 6 hlač in čevlje, katere je na begu izgubil ali pa jih vrgel od sebe. Vsekakor je moral biti vlomilec dobro poučen o hišnih prostorih trgovine Kramberger. Volilni shod v Jareninl Jutri v nedeljo bo po poznem cerkvenem opravilu volilni shod v gostilni Ei-senhut, na katerem se bo znani domovinski borec g. dr. Pivko predstavil vo-lilcem kot kandidat za levi breg sreza Maribor. Vrbnik na Krku ŽIVA SLIKA IZ HOMERSKEGA ČASA IN SVETA. Pravijo, da je bil Homer grški pesnik pesniki, ki so v njegovem imenu zapo-in da so bili Grki tudi vsi ostali pevci in padeni ter so sodelovali na ustvarjanju onih dveh junaških epopej, ki kot Ilijada in Odiseja tako po vsebini hrabra po obliki stojita na prvem mestu med vsemi svetovnimi epskimi pesnitvami. In ker sta bila čas in svet, iz kterih sta vzrastli tudi grška, naj bi si vsak, ki se hoče v oni pesnitvi poglobiti, ogledal vsaj sedanji grški svet, njegovo morje, njegove obale, njegove otoke, njegova sela in mesta, njegov narod in njegovo življenje. Kdor pa je obe pesnitvi, kakor sta dolgi, natančni in obširni, prečita! in preštudiral od njunega začetka pa prav do konca in kraja, grškega morja, njegovih otokov in obrežij ter njegovih mornarjev prav nič ne pozna, pa pride v Vrbnik na našem otoku Krku, v njem nekaj dni o-stane, si ogleda njegovo zunanje lice in prisluškuje utripanju njegove duše in njegovega srca, bo upravičeno rekel, da so trditve o grški provenijenci Homerja, homerskih pevcev in epov prazna izmišljotina; v Vrbniku na Krku je vse to doma; iz njegovega morja je vzkipelo, iz negovega visokega, zračnega skalovja je vzrastlo, Homer sam, njegovi pevci in pesniki, Ilijada in Odiseja; tako do zadnje besede in pike odgovarjata čas in svet, iz kojih se dviga naš ponosni Vrbnik na Krku, času in svetu, pokrajinam, morjem in junakom, ki jih poznamo iz homerskih spevov; oglej si naš krški Vrbnik, njegovo morje, njegovo okolico, Bodulija imenovano, pa si videl homerski svet, si živel v homerskem času in začel boš premišljevati, ni-li vsa ona veličina, ki obdaja grškega pesnika in njegove pesnitve, vzeta iz slovanskega časa in sveta. Vrbniče nad morem, visoka planino, u tebi su divojke, sve su craa oka; crna oka su i tanka vrata; crne su za popa, bile pak za fratra. Oni desetletni boji radi ugrabljene lepe Hecne im njenih zakladov, ki tvorijo ozadje Homerjeve Ilijade in dovedeio konečno do razdejanja ponosnega mesteca na strmem skalovju, kakor je naš »Vrbniče nad morem«, boji z gusarji im uskokl, z Benečani in drugimi zemlje in lepih žen lačnimi sovražniki, so v ostanke nekdanjih utrjenih obrambnih nasipov, temnih, nizkih kul in podzemskih rovov našega Vrbnika zapisani s tako razločnimi črkami, da jih tudi nevešče oko lahko razljere. Ko hodiš po teh tesnih, ukrivljenih ulicah, srečaš lepega, bojevitega Ahileja; naletiš tudi na kakega od narave pohabljenega Terzita; prav gotovo pa na Odiseja, Odisej v malem je prav za prav vsak Vrbničan. V svoji hiši, pa naj bo tudi še na pol razpadla, je samostojen gospodar in kralj. V mladih letih skoči na ladjo in hajdi z barčico veselo v širni tuji svet, v tuja morja, v Ameriko, na Angleško, v Trojo. Ko je vse opravil in se pomiril, se vrne zre! Ln bogat in zadovoljno s svojo ženico pase ovce in koze in redi v kamenitih ogradih, le borno s slamo kritimi, tolste prešiče in vitke stisnjene merjasce prav tako, kakor je vse to oskrboval pred skoro tritisoč leti »nebeški« svinjski pastir itaškega kralja Odiseja Evmaj. Na poti iz Crikvenice ali iz Selc, ki jo hočeš prevoziti z jedrenjačo, te je zalotil vihar od zgoraj in od spodaj; jambor poka in se lomi; jadra so raztrgana in razcefrana in priprost križ na ostrem rtiču Šilo blizu sv. Marakia, na kako nevarnem mestu med Silo in Karibdo plavaš. Veš, da te zasleduje Pozejdon s svojo neutešljivo jezo skupno z Eolom, ki iz Senja in izpod grozečega Velebita pošiljata val za valom, sunek za sunkom, da te požro. Morebiti se te usmili naklonjena boginja ali bog, sv. Nikola, sv. Barbara ali sv. Marko. V Dobrinjski dragi se začenja morje pomirjati; v prozornih, lahnih penah se ti bliža »božja« tančica, te spre me in dvigne in odnese v varno pristanišče, ki mirno počiva za ciklopskimi kvadri tik pod visokim Vrb-nikom. Visoko gori na strmih, hrapavih poteh, »pol anah« in krulah se prikažejo možje velikani. Spodaj tik ob morju vidiš globoko špiljo; v njej izvira sveža pitna voda; ne daleč proč ciprese, bori, smreke; bršljan in vinska trta. Zdi se ti, da oni velikani gori v Vrbniku niso ci-klopi; da v tej špilji ne biva Polifem, temveč Kalipso ali Kirka. Pa ko pogumno izstopiš, te dobro srce kraljičine Nav-sikaje popeče v kraljevski grad; na žrmljak tam žrnajo moko; na ražnju pečenega janjca razdelijo z mečem in iz kozjega meha nalivajo vina, rujnega in močnega, s kakršnim je zviti otočan Odisej omamil Polifema. Dobro se ti godi nied temi Fejaki, med temi pepelnatimi ogradami in črnimi mornarji,; tudi med »črnimi devojkami«. Tedaj pošlje najvišji izmed bogov božjega sla; iz stra tosfere se spušča Hermes na morje kakor galeb, ki v strašnem bučanju neukrotljivega morja lovi ribe in si moči svoje peruti. Veš, da je prišel čas, ko se moraš vrniti na sever v svoj poklic. Duh po homerskih ovcah, kozah in prašičih, pc njihovih stajah in odpadkih se izgublja; slika pastirice, ki na paši prede s preslice; leokolska pesem, ki spremlja peteroglasno piščalko, se izgublja v nemem kamenju kraškega sveta; ladja te iz Bodulije počasi, a vedno delj in deli nese proti severu, proti »Gorincem«;pod črto pa, ki veže morje in obzor, pa je že izginila živa slika iz homerskega sveta in časa, naš »Vrbniče nad morem«. Dr. Fr. Mišic. Orjak brez moil TRAGEDIJA NAJVEČJEGA NARODA. Izza padca dinastije Mandžu, torej skozi zadnji dve desetletij. Kitajska še ni prišla do notranjega pomirjenja; skozi dve desetletji jo pretresa državljanska vojna, ki je nekatere pokrajine bolj opu-stošila nego je v svetovni vojni Nemčija opustošila Francijo. Povrh pa še tako strahovite elementarne katastrofe: suša s povodnji, epidemije, — v resnici: dežela smehljaja je dežela gorja... Politično predstavlja Kitaj danes ogromen kup razvalin v pravem pomenu besede. Tisočletna kulturna država se je zrušila in v nastalem kaosu se trudijo razni vojaški oblastniki, da bi napravili red, a tirajo vse v še večji kaos, v propast. Treba sl poklicati v sponi in samo nekaj dejstev, ki jih ugotavljajo poročila osrednje vlade v Nankingu. Po cenitvah, ki se opirajo na razmere v 120 bokra-jinah, znaša število brezposelnih, vštev-šl, njih rodbine, nad 200 piilijonov. Dvesto milijonov stradajočih! V nekaterih oddaljenih pokrajinah je lani umrlo od gladu tri milijone ljudi, šest milijonov pa jih je, ki jim danes grozi smrt od lakote. Zmede v pokrajini Kiangsi so pregnale z rodne grude deset milijonov prebivalcev, zrušile na tisoče domovanj, pomorile 200,000 ljudi in uničile ljudska premoženja v vrednosti 700 milijonov dolarjev. V pokrajinah Šenzi in Šanzi je lani več ko pet milijonov prebivalcev pomrlo od gladu, nad 100.000 mladih žen in deklet pa je bilo prodanih trgovcem s človeškim mesom. Strahovite poplave so opustošile dva in pol milijona hektarjev rodovitne zemlje, odnesle štiri milijone domačij, u-ničile na stotine življenj. Nad tri milijone ljudi je danes brez strehe, šest milijonov je ogroženih od gladu. Celokupno število od poplav prizadetih prebivalcev cenijo poročila na 80 milijonov. Najbogate še pokrajine izsesavajo armade raznih generalov, nad pet milijonov oboroženih mož živi na stroške obubožanega kmeta, povrh pa plenijo po deželi še mnogoštevilne razbojniške tolpe. Za armado skoro milijon vojakov, ki tvori hrbtenico nankinške vlade, je bilo v letošnjem budžetu izdanih 87.5 odstotkov vseh državnih dohodkov. Takšen je danes na Kitajskem dejanski položaj. Kitajska je popolnoma onemogla, — orjak brez moči. In ni čuda, če hoče Japonska porabiti to ugodno priliko in pobasati lepo in na naravnih zakladih tako bogato Mandžurijo v svojo malho. Kedaj si mlad in kedaj siar? Mladost ne pomeni gotovega dela življenja. Mladost je razpobženje duha, duše in čustev. Ona ne obstoja v rdečih licih in ustnah in v gibkosti telesa. Ona je svojstvo hotenja, moč čustev, svežina globokih studencev živi en'a. Mladost je temperamentna premoč nad plahostjo, v ijjej je večje veselje do pustolovščin, kakor ljubezen do mirnega življenja. To občuti človek s petdesetimi leti mnogokrat bolj nego človek z dvajsetimi. Noben človek se ne postara, ko preži- vi gotovo število let. Ljudje se starajo, ko zapuste svoje ideale. Leta prinašajo gube na koži. Nemir, dvomi, nezaupanje napram samemu sebi, »strah« in obup; to so dolga, dolga leta, ki krčijo srce in urežejo gube v dušo. Ti si tako mlad, kakor tvoja vera — tako star, kakor tvoji dvomi. Tako mlad, kakor tvo'e zaupanje v samega sebe — tako star, kot tvoja bojazen. Tako mlad, kakor tvoje upanje — tako star, kot tvoj obup. V tvojem srcu cveti večno zeleno drevo... Ime mu je ljubezen. Mlad si, dokler ti cveti. Ko ti je umrlo drevo, si se postaral. Dokler čuti tvoje srce lepoto, upame, veselje, srečnost in moč — tako dolgo si mlad. Ko ne čutiš več tega, je tvoje srce pokrito s snegom cinisma in z ledom pesimizma. V tem slučaju si, vedi, zares star, četudi ti je šele dvajset let! Vera in nčvera Verska vprašanja razgibavajo dandanes človeštvo bolj kot kdaj. Boj med vero in nevero se je vnel na vseh koncih in kra:ih sveta. Gotovo je, da napreduje brezverstvo, a tudi razne veroizpovedi se širijo bolj in bolj, pred vsem krščanstvo, ki ima zlasti v Indiji in Afriki velikanske izglede za bodočnost. Koliko pristašev Štejejo danes razne veroizpovedi, to je že težko dognati, kajti v raznih deželah, kakor v Kitaju, Perziji, Afganistanu in drugod, ni točno znano niti število prebivalstva, kaj šele verskih pripadnikov. Za Anglijo in Ameriko nam podajajo statistike zgolj število odrasih članov cerkve. V Rusiji je vse negotovo. Na Kitajskem in Japonskem se drži ljudstvo hkratu več veroizpovedi, tam so pogani obenem tudi kristjani in narobe. Število kristjanov na celem svetu cenijo danes na 710 milijonov, budizem ima kakih 300 milijonov pristašev; za njim prihaja kitajska ljudska religija z 270 milijoni, hunduizem šteje kakih 240 milijonov in približno toliko tudi islam. Zidov je 14,200.000, dočim utegne Število brezvercev znašati okoli 35 milijonov. Vsekakor je krščanstvo najmočnejša veroizpoved sveta. Skatiii%em Skavti smučarji! Prav kmalu bo zopet tu čas, ko boste mogli delati izlete y bližnjo in daljno okolico na smučeh; vendar se vsako leto ponavlja, da enega ali drugega noge bolijo, ali zaradi nepravilnosti čevlja ali noge same. Da se vam to v bodoče več ne zgodi, si utrdite noge po sledeči metodi, ki jo priporoča znani skavtski zdravnik dr. O. Lombard: Formalin, ki ga dobimo v drogeriji in ki je približno 40%, razredči s sedemkratno množino vode na 5%. 14 dni si umivaj vsak večer noge z mrzlo vodo in jih dobro posuši. Nato namaži podplate z 5% formalinom in jih pusti, da se posuše. Kasneje uporabljaj 10% formalinovo raztopino. Noge se ti bodo s tem utrdile in le redkokdaj boš dobil žulje, mehurje ali kaj podobnega. Skrb in delo, ki ste ga posvetili takemu negovanju nog, se vedno izplača, kajti od še tako krasnega izleta nimaš ničesar, ako noge niso v popolnem redu. In prav sedaj je pravi čas, da začnete utrjevati noge. — Po »Weeken-du«. Svetovidova četa (I) ima v nedeljo, dne 1. novembra v glavnem stanu 6b 10. liri četni sestanek. Udeležba obvezna tudi za rovere! — četovodja. Svarunova četa (II) ima v pondeljek, dne 2, novembra četni sestanek ob 8. uri v glavnem stanu. Udeležba strogo obvezna! — četovodja. Četa Vladimirja Gortana v Zagrebu je izdali a skavtske razglednice, ki predstavljajo zemljevid Jugoslavije, pred niim pa stoji skavt z našo državno trobojnico. Sega'te po razglednicah in širite našo idejo 1 I V Mariboru, dne 31. X. 1931'. MarThnreM VFCFfJNJK MrS Stran 5, Spori Iz LNP. Verificirajo se prvenstvene tekme Železničar li:ISSK Maribor II 3:1 in Železničar LMaribor I 3:1. Odobri se prijateljska tekma ISSK Maribor:Lašk dne 8. novembra v Mariboru in mednarodna tekma Rapid:Sportklub v Gradcu dne 31. t. m.; nadalje brzoturnir mariborskih klubov dne 15. novembra za pokal mariborskega medklubskega odbora. Na dan volitev ne bo nogometnih tekem. Na zadnji seji JN'S je bil osvojen predlog, naj savez prepove na dan volitev, dne 8. novembra vse tekme. Tako ne bo na ta dan nobenih tekem, ne prijateljskih in ne prvenstvenih, pa tudi državno prvenstvo se ne bo vršilo. Državno prvenstvo bo potemtakem končano šele 6. decembra. Drobne športne vesti. Nova svetovna rekorda sta postavila Japonca Oda in Nambu. Oda je bil na olimpijadi v Amsterdamu zmagovalec v troskoku in je sedaj zboljšal v tej disciplini svetovni rekord Avstralca Winter-ja od 15.52 m na 15.58 m. Nambu je v skoku v daljavo dosegel 7.98 m. Dosedanji rekord je imel zamorec Cator (Haiti) s 7.93 m. Ameriška plavalna zvezda, Helen Ma-dison, je preplavala miljo (1609 m) v čudovito dobrem času 23:37.4. Ker je bil čas le predober, so šli gledat bazen in dognali, da je bil prekratek. Tako ji tudi uspeha ne bodo šteli za rekord. Zaradi splošne gospodarske krize je mnogo evropskih držav že sklenilo, da ne bodo poslale svojih tekmovalcev na Olimpijado v Los Angelesu. Holandska in Avstrija sta že deli 'livno sklenili, da se Olimpijade ne udeležita. lubski odbor LNP, službeno. Igralca Seifert (Rapid) in Janžekovič (Maribor) se pozivata, da se javita dne 2. novembra ob 19. na seji MOLNP v L.'"”-ii Bristol zardi zaslišanja. Tajnik. ZNS, službeno. V ponedeljek, dne 2. novembra se vrši v kavarni »Bristol« ob 18.30 važen sodniški sestanek. Poverjenik: Sekcije ZNS. Mariborski zimskošportni podsavez. V torek dne 3. nov. ob 20. tajna seja v hotelu »Orel«. Sokolstvo Lutkovni oder Sok. društva Maribor I. V zavesti odgovornosti ki jo je prevzelo na sebe komaj pred dvema letoma ustanovljeno Sok. dr. Maribor I, namenjeno na desnem dravskem bregu ležečemu delu našega mesta, si je društvo omislilo lasten lutkovni oder, raz katerega bo »sokolski Gašparček« prvič iz-pregovoril 7. novembra zvečer za odrasle in 8. novembra popoldan za deco. Ko sporočamo to veselo vest ne samo sokolskim pripadnikom, ampak tudi drugim someščanom ter okoličanom, dajemo izraza svojemu prepričanju, da je dru štvo z novo institucijo ustreglo želji marsikaterega svojo deco ljubečega roditelja. Najbolj pa — to vemo že vnaprej — bo nad njo vzradoščena deca, ko bo prvič zaslišala raz novi oder svojega prijatelja Gašparčka, malo lokavega, a vedno poštenega in junaškega, lahko bi skoro rekli »sokolsko mislečega« ljubitelja mladine. Dasi dvomimo, da bi kdo smatral lutkovni oder za otročarijo in odvišno brezposlico, smatramo vendar za potrebno konstatacijo da je marijo-©etni oder doslej še neznano nam silno uspešno vzgojno sredstvo; to je dokazala večletna praksa bratskega nam češkoslovaškega Sokolstva, ki je doseglo tudi na tem polju kulturnega udejstvovanja sijajne rezultate. Razen tega se moramo zavedati, da utira Sokolstvo s svojimi lutkovnimi odri v naši državi pot pri ve,-likih narodih, zlasti pri Francozih, visoko razviti panogi umetnostnega, izživljanja, ki 'je v našem narodu še v povojih. Zato tiele s sokolskega, ampak tudi s splošno kulturnega vidika novega Gašparčka navdušeno pozdravljamo. Dr. O Dva soseda Povest iz pretek ega stoletja. Zato pa so v trenutku, ko je stopil Dolnik z Oblakom na dvorišče, skoraj enoglasno stavili vpršnje, kaj je povedal Cestnik. Toda mladi Dolnik ni dal nobenega odgovora, zamahnil je samo z roko ter šel k materi, ki je stala v kotu. Ker so videli na njegovem obrazu, čisto bledem in skrajno resnem, da je moralo biti nekaj izvanredne-ga, so vsi obmolknili. Že je hotel mladi Dolnik nekaj povedati svoji materi, ki je gledala z napetostjo svojemu sinu v obraz, ko je cerkovnik pozvonil, češ, da je spoved končana ter pristop prost, ko sprejme bolnik zadnjo popotnico. Zavlada'a je tajna tišina, ko je izvrševal sivolasi duhovnik sveti obred, vsi so gledali težko bolnega Cestnika, ki je z izrazom duševnega miru sprejel svete zakramente. Pobožna množica se je dvignila ter se polagoma razšla, vsi so bili nehote pod utisom tega, kar se je neposredno poprej zgodilo. Niso hoteli sedaj poizvedovati, ko so vedeli, da se težko bolni Cestnik že bori s smrtjo ter bo stal kmalu pred večnim sodnikom. In tako je tudi bilo. Telesni pa tudi duševni napor zadnjih dni, posebno pa razburjenje vsled pripovedovanja tako groznih dogodkov so vzele že itak oslabelemu Cestniku zadnje moči. Stara Dolnikova ter njena sinaha Lona kakor tudi mladi gospoda* so bili pri težko bohiem Cestniku ter mu lajšali zadnje trenutke. Neskončno hvaležne poglede je upiral v navzoče, s tihim glasom je še izgovoril besede: »Sedaj se mirno ločim od sveta, ko sem dobil odpuščanje.« Vedno težje je sopel, že nekaterikrat so ga morali dvigniti v postelji, še je hotel nekaj povedati, toda glas mu je zastal, še en hvaležen pogled, globok vzdih — Cestnik je končal svojega življenja težko pot. Od juga je vlekel lahek, topel veter, od bližnjih vinorodnih goric so udarjali zdaj hitreje, zdaj bolj po-časiiili klopotci, peli svojo zdaj poskočno, zdaj otožno pesem ter naznanjali, da pride kmalu čas, ko bo ubral kmetič svoje korake v vinsko gorico, da uživa sad celoletnega trpljenja. Tam po dolu so prepevali fantje, šli so k bližnjemu sosedu pomagat pri spravljanju poljskih pridelkov. Potok Sruga se je počasno pomikal med vrbovjem ter jelšami, polna luna se je zrcalila v lahkih valovih ter razlivala svojo bajno luč po tihih selih ter sado-nosnikih, ki so se upogibali pod težo žlahtnega, že dozorelega sadja. V visokem orehu pred Dotoikovo veličastno stavbo je šumelo tajnostno, že na pol velo listje, kakor bi hotelo praviti o davni, veliki zgodbi vsega tega, kar se je tukaj zgodilo, o vsej tugi, ki je zadela ta ponosni hram, a tudi o vsej sreči, ki je zdaj bivala v tein domu. Od bližnje cerkve Sv. Marka so udarjali počasno otožni glasovi pozne nočne ure ter se razgubljaili po lesovih ter mičnih hribčkih, v katerih je prepeval veseli čriček svojo ljubko pesem o kipečem vinu, ki se obeta pridnemu vinogradniku. Tam na koncu Dolnikove hiše so ma stežaj odprta vrata, okna pa zastrta s črnim zagrinjalom. Sredi sobe se dviga mrtvaški oder, ob katerem gorijo štiri sveče. Na njem pa leži mož upadlega obraza. Cestnik počiva sedaj tukaj, poslednjo noč, da nastopi drugi dan svojo zadnjo pot. Poželenje po premoženju ter časti ga je omamilo, da je zapustil pot pravice, huda pa je bila tudi za to kazen, nemiren je taval po svetu okrog, usoda ga je popolnoma potlačite, izmučen na duši in telesu je prišel iskat usmiljenja v hišo svojega nekdanjega soseda. Našel je svoj mir, olajšal svojo vest. V kotu sedi na klopi stari Blaž. Čisto sive lase ima in telo je upognjeno k tlom, kajti veliko število let je potlačilo nekdaj močno, lepo postavo. Bil je vesel in pogumen, toda po nesrečnem naključju je prišel ob svoje itak skromno premoženje m tako je hodil od hiše do hiše ter delal, kolikor je mogel, kajti beračiti ga je bilo sram. Skusil je dosti v svojem življenju in vedel zaradi tegia tudi mnogo povedati, posebno, kako je bilo v vojski proti Napoleonu, katerega je tudi osebno videl. V različnih bitkah je bil tudi večkrat ranjen in dobival zato tudi malo invalidnino. Imeli so ga povsod radi, saj je znal pripovedovati tako zanimivo, da so ga vsi z napetostjo poslušali, posebno pa otroci, ki so kar zijali v starega vojaka, ko jim je razlagal dogodke iz nekdanjih časov. Zadnja leta je prišel povsod tja, kjer je bil kak mrlič. Da bi mn ne bilo treba prositi naravnost za milodare se je ponudil za čuvaja črez noč, ko so domačini šli za nekaj časa k počitku. Radovoljno so povsod ustregli njegovi želji, zato je dobil svoj dar, ki ga je sprejel s hvaležnim srcem. Tudi k Dolniku je prišel, ko je izvedel, da je tam umrl stari Cestnik. »Da, da,« meni Blaž ter si zažge pipo tobaka, kar mu je bilo najljubše že sem od vojaških časov, »nisem se motil, da bo v tej hiši v kratkem nekdo umrl.« »Kako to veš?« vpraša Meta, prva dekla pri Dolniku. »So gotova znamenja,« odvrne Blaž ter napravi obraz, kakor bi se skrivala za njim kaka posebna tajnost. »Povej no, ali si kaj videl?« vpraša Meta še bolj radovedna. »Mene nič ne vara,« pravi stari vojak prav počasi, ter krepko potegne iz pipe, »glej, ko sem bil zadnje tri dni pri Rokavcu ter likal koruzo, sem slišal tri noči zaporedoma čuka, ki je sedel na Dolnikovi strehi ter pošiljal v temno noč svoje otožne, pretresujoče glasove, da še dolgo nisem mogel zaspati.« »No, in kaj naj to pomeni?« meni Meta. »To pač ni težko uganiti,« odvrne Blaž, »to je vendar znamenje, da bo v kratkem v tisti hiši nekdo umrl. No, ali ni bilo res — dan pozneje je izdihnil stari Cestnik. Bog mu daj dobro, bil sem večkrat v njegovi gostilni; posebno me ni marail, ker sem imel rajši Dol-nika, toda sedaj je že minulo vse, in je pozabljeno. Nisem mislil, da bom še kdaj stražil ob njegovem odru, Bog se usmili njegove duše.« Tako je govoril stari Blaž, se pokrižal, natto pa vtaknil pipo v žep ter napravil krepek požirek iz vrča, ki je bi! postavljen zanj na klopi. ♦ * * Množica dobrih sosedov se zbira; ob tihem odru« marsikateri, ki je poznal Cestnika, se je spomni! nekdanjih časov, ko je bil ta še ugleden mož. Pač nihče mi mislil, da gloda v njegovem srcu črv vesti, ki mu je zagrenjevail celo življenje. Mirno gorijo luči in na bledem licu mrliča odseva njih svetloba. Množica pa kleči in glasno moli. »Večna luč naj mu sveti, naj počiva v miru.« Vsak obiskovalec vzame zeleno rožmarinovo ve;#c co, pobožno poškropi tihega popotnika ter odide v temino noč. Jutri pa bodo zapeli otožno zvonovi pri cerkvi Sv. Marka, sosed Cestnik se je vrni! domu, da se odpočije zraven svojega soseda Dolnika. KONEC. Dijaka in dijakinjo iz boljše družine sprejmem v dobro oskrbo. Solnčna in mirna lega. Klavir in kopalnica na razpolago. Ponudbe pod »Smuk« na upravo ista. 5061 Sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo oddam v najem. Kratka ulica 8. (Športni prostor Rapi-ad>. 5067 Oddam 'takoj ali s 15. novembrom prostorno sobo s štedilnikom, s postranskimi prostori, električno razsvetljavo in vodovodoma. Naslov v upravi Večerij ;ka. roso Gostilna pri »Zlatem levu« danes in jutri pojedina pečenih jetrnih klobas, pristno dobro vino, se priporoča Beranič. 5074 Na prodaj nova hiša z gospodarskim poslopjem, 2 stanovanji, električno razsvetljavo in vodovodom. Naslov v upravi lista. 5062 Za plašče in obleke najlepši vzorci, tjajnižje cene pr! Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka ml. 5- 2903 Prodam kompletno spalnico s tridelno psiho. Kupim šivalni stroj in otomano. — M. Makor, Studenci, Aleksandrova c. 1. 5040 Baržunasta obleka je lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Gos. ka ul. 5. 2904 Ženini in neveste opazujte izložbe Fotornayerja, Gosposka ulica, dobra slika, moderna izdelava, nizke cene. 3000 Sobo in kuhinjo oddam v najem. Pobrežje, Delavska ul 10. 5050 najboljših švedskih in ruskih znamk par od Din 65-- naprei Prazno sobo oddam solidni osebi. Stritarjeva ul. 51. Kuhanje ni dovoljeno. 5034 los. Moravec, Maribor Canharjeva ulica Stev. 1 som OpremljcnJo stanovanjc dve sobi in kuhinio oddam takoj. Fran-kopanova ul. 10 I. 5022 Oprema za špecerijsko trgovino skoro nota: 2 stelaži, 1 dvodelna prodajalna miza, 2 tehtnici ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 5020 Svetla dobro ohranjena spalnica iz trdega lesa ceneno na predaj. Tržaška cesta P8 5021 Dijakinjo sprejmem na stanovanje v bližini parka. Grajska ulica 2, pri Arzenšek. 5037 Oddam desko za kegljišče v Narodnem domu. 5017 Pred eventuelnim nakupom izvolite si ogledati mojo veliko zalogo, v kateri imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim in jo, Če bi pri normalnem kuhanju pokala, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EPIAG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih $&k nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu dam od celokupnega zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje se priporočam in ostajam z odličnim spoštovanjem Albert Vicel, trgovina s kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami, Maribor. Gosposka ul. 5. 2906 Kratek klavir poceni na prodaj za 3000 Din. Einspie-'*rjeva "lica 26. 4017 Stran 8. TKfiiKftnM V F č V n TVJIV Ttifra Otoraane lepe, močne, nove Din 550—650. Posteljne vložke Din 120. Modrace 3delne po 250 Din, vse novo na prodaj. Vojašniški trg 1. 5066 Pridna in poštena kuharica, ki zna opravljati tudi vsa hišna dela, išče službo pri mali, najraje nemški druiždni. Stamic, Razlagova ulica 13. ________________________________________5036 Na prodaj! Novo zgrajena vik ugledna hiša, 10 let davka prosta z 11 stanovanjskimi prostori, veranda, vrt, prahu prosta, 12% donosa, na Teznu, 2 minuti do avtobusa, za 220.000 Din. Vprašati v Mariboru, Smetanova ulica št. 54 v gostilni. 5039 Posteljne mreže, madrace, otomane, vse tapetniške izdelke solidno in poceni, polno jamstvo. Tapetnik Novak, Slovenska 24. 5053 Miss Edith Oxiey, diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gosposka ulica 52/1. 5054 Nemško-francoski pouk. Posamezni Din 15.—, po dva ,Din 10.— na uro. Naslov v upravi »Večernika«. 5057 V sobto 31. okt. in nedeljo 1. novembra v gostilni Magdalenski dvor, Taborska ul. 4 pojedina domačih klobas. 5069 Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Plochl, Koroščeva ul. 8. 5027 Oddam lepo meblirano sobo. Magdalenska ulica 59. 5035 Pojedina divjačine in domačih kolin danes in jutri v hotelu Mariborski dvor. 5055 Brezdenarna samopomoč! Prišel je čas za splošno organizirano samopomoč vseh vsled krize trpečih. Navodila (tudi druge nasvete) daje: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška c. 19. (Priložiti pet znamk). 5070 ClfCO LOBNIK KOROŠKA g V Mariboru, dne 31. X. 1931. maiMBiHBMBnnuin —iv*irnnrtFf**» Ako hočete, da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v prane, tako epi kakor novi, potem Jih oddajte samo k Triumfu, Pavel Nedog. .Scbo ni crhosiikanje. vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje počen . hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria« Na stanovanje sprejme gospa gospodično, tudi starejšo, z oskrbo ali brez, s posebno sobo ali tudi brez. Šivalni stroj na razpolago. Električna luč. Naslov v upravni-štvu lista.__________________________5029 il!() dinarjev plačamo tedensko zgovornim osebam s številnimi P<> znanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307 Znamko za odgovor. 2360 Velijo izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, pulover ev itd po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak. Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročia po meri. kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno. 2491 Delavko sprejmem na stanovanje. Grajska ul. 2 pri Arzenšek. 5037 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podetie Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih po slop;j Na zahtevo brezplačne ponudbe | MsMbor, AleksandlOVa13 Blago za obleke in plašče v veliki izbiri pri I. N. Šoštaric-u Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena, nepozabna soproga, oz. mati, stara mati, tašča in sestra, gospa Taurer Elizabeta soproga strojevodje v pok. v soboto, dne 31. oktobra 1931, ob 7. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, v 57. letu svoje dobe. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v ponde-ljek, dne 2. novembra 1931, ob 16.30 uri, iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Maribor, VVIen. Št. lij, dne 31. oktobra 1931. Andre) Taurer, soprog; Mara Hlmmel, roj. Taurer, Elza Novšak, roj. Taurer, hčerki; Andrej Taurer, sin; Marija Novšak, sestra; Ivan In Ladislav Friedl, brata, ter vsi ostali sorodniki. 51-78 Nova pošilika ievliev došolaj Oglejte si naše nove čevlje. Zaloga čevljev kranjske Industrije „AKRIS“ Maribor, Aleksandrova cesta 25 Cafova ulica 1 5^ HALO! R I E D HALO! N C L F R A trgovec in gostilničar v bližini šole na Pobrežju p. Mariboru je otvoril novo gostilno in se za obilen obisk priporoča R I E D L FRANC HALO! 5075 HALO! Modne novosti ša dame in gospode ter ziviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA fi najdenih predmetov se bo vršila 2. in 3. nov. ob 9. uri na postaji Maribor, Glav. kol. 83 Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnik# pri Srečku Pihlarju MARIBOR. Gosposka ul. s. Jamčim, da boste zadovoljni! Za lesen in zimo Klobuki moški! Klobuki ženski! Najnovejši pariški in dunajski modeli. Popravila se izvršita hitro in ceneno! IVAN in HELENA KVAS. Maribor. Aleksandrova c. 32 Sanatorij v Mariboru Gosposka ulica 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja kirurg dr. Mirko Čerittf Najmodernejše opremljen z« operacije. Diatermlja, vilinsko solnce, tonizator, žarnica .Hala*, „entetocleanei* Opravilna številka: E IV 1518/31 Dražbeni oblic. Dne dec* 1931 dopoldne ob 9 uri bo pr> podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1.: k.o. Mesto Maribor % vi.št 2(M 2. k. o. Malečnik 1/5 vi. št, 16 Cenilna vrednost: Najmanjši ponudek: ad 1. Din 77.428 40 ad 2. Din 7.403-14 ad 1. Din 38.714-20 ad 2. Din 4-936-— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru / « , . . • Okralno sodišče v Mariboru odd. IV., dne 15.10.1931. Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem oddal svojo dosedanjo restavracijo »PRI FRANČEKU« v Melju IS, gospej P R I S T A V E C- Ob tej priliki se svojim cenj. gostom najtopleje zahvaljujem ter prosim, da ohranijo moji naslednici isto naklonjenost. S 1. novembrom prevzamem slaroznano pivovarniško restavracijo UNION. Moja dolgoletna strokovnjaška praksa jamči, da bom cenj. goste vsestransko zadovoljil. Imel bom le prvovrstna domača vina ter vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah, kakor tudi izborno kuhinjo. Za naklonjenost in obilen obisk se najvljudneje ])riporoča Fran!ek Trafenik. v M a rf Horn, -Mehke volnene hlače 40'* C. BUDEFELDT, MARIBOR, Oo»po»ka ul. eroanenmi papir dobite pri TISKOVNI ZADRUGI Maribor, Aleksandrova 13 Kovžltl. »pisne In roču« torbice, listnice, denar- nice, doks sslt« I. 1. 4 pripotoča po *nj*mih eesth Ivan Kravos - Aleksandrova 1.13 Srečke za vse razrede državne razredne lotarlje dobite v prodajalni Bančna poslovalnica Bezjak. Gosposka 25 Opravilna številka: E IX 2661/31 Dražbeni oklic. Dne 14- dec, 1931 ob 10 uri dopoldne .bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: k, o. Slivnica vi št 18 in 164, k o Radizel vi. št 58 Cenilna vrednost: Din 182 583 50 Vrednost pritikline: Din 6.635’— Najmanjši ponudek: Din 122.389*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodišče v Mariboru odd. IX.. dne 9.10.1931. Opravilna številka £ IX 2893/31 Dražbeni oklic. Dne 9. dec. 1931 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin; Zemljiška knjiga: k. o. Studenci vi. št. 238 Cenilna vrednost: Din 59 240*— Vrednost pritikline: Din 72*— Najmanjši ponudek: Din 39.493 50 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okralno sodišče v Mariboru odd. IX., dne 9. 10. 1931. Prf dno kupite čevlje P-osimo Vas, da sl ogledate naio izložbo! prepričajte se o veliki izbiri in brezkonkurenčnlh cenah znane trgovine s čevlji Vilko Blatnik, Maribor Aleksandrova c. 40 (v palači gosp. Vlahoviča). NaJnoveJSl zimski modeli! Stran 8. MartborsM V F C F R N I K 7u?ra( Kl25«BK2nasnKKE V M a r I S o r n, dne 24. X. 1931. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Pod*uinica: CELJE sprejema Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. — Dovoljuje komunalna in hipotekarna posojila. — Izvršuje vse v denai no stroko spadajoče posle najkulantneje. P UPI LAR N O VAREN ZAVOD ker Jamči za vse v!o<>e DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Za jesen in zimo velika izbira NOGAVIC IN PLETENIN V Slavko Černetič, stolna ul. 1 Priznano nizke cene m. dobre kval tet?. Ročna dela. Predtiska^le* Velika Ueodna prilika za nakuo božičnih darili Serije: . za zi s 40% popus laioz om s 50% popustom Barbenti in ilaneli s 40% popustom m i ostankov!! Damski pnioveri in telovniki s 50% popustom F. modna trgnvioa «K NEVESTI« ZA JESENSKO IN POMLADANSKO SAJENJE se dobe prvovrstna sadna drevesa grmičaste oblike in najboljših vrst po Din 10— na banovirlski trsnici in drevesnici v Kapeli, po-šta Slatina Radenci. (Oddaja se tudi prvovrstne cepljenke vinske trte in visokodebelno hruške-moštnice)!« Maribor, Aleksandrova 19 nudi cenjenim odjemalcem po izredno nizkih cenah iz lastne pletarne: Otroške puloverje od Din 30.— naprej Ženske puloverje od Din SO.— naprej Moške puloverje od Din 60.— naprej Nogavice otroške od Din 4.— naprej Nogavice moške od Din 4.— naprej Nogavice ženske od Din 8.— naprej Gosje perje očiščeno kg po Din 55.—, pol-puh beli kg Din 90.— Puh »Luna specijal« kg Din 220.—. Razen tega pletene spodnje majce od Din 14.— naprej, spodnje hlačice od Din 18.— naprej in vso drugo zimsko blago v veliki izbiri. 3075 LliSM SNOPOM JILEKSfflOVA CESTA Štev. 14 V MURNI TELEFON iHTERORBAti ŠTEV. 21-31 Podporno društvo za slučaj smrti in doživetja sprejema vse zdrave osebe v starosti od 1. do 90. leta, in sicer v naslednje do danes obstoječe oddelke: Odd. A (A/I, A/n, A/III, A/IV) ’ Odd. B (B/I, B/II, B/III, B/IV) Odd. C (C/I, C/II, C/III, C/IV) Odd. D (D/l. D/II, D/III, D/IV) Odd. E ...................................... . . po 1.000 Din podpoie . . po 2.000 Din podpore * . po 4.000 Din podpore i . po 10.000 Din podpore . . po 20.000 Din podpore V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od 1. do 50. leia z 2-letno čakalno dobo, v ostale oddelke vse osebe, od 51. do 90. leta s 4-letno čakalno dobo. Komur gmotne razmere dopuščajo, lahko pristopi tudi v več teli oddelkov od največ 54.000, oz. 51.000 Din. Poleg enkratne majhne vpisne pristojbine, ki znaša od 18 Din do največ 150 Din, se plača za vsak smrtni slučaj v odd. A po 50 par, v odd. B po 1 Din, v odd. C po 2 Din, v odd. D po 5 Din in v odd. E po 10 Din naposmrtnlnah. — Mladoletni od 1. do 16. leta lahko pristopijo v oddelek A in A/I po 1000 Din podpore za slučaj smrti ln doživetja; to se pravi, ako doživijo 21. leto, se jim izplača na roko po 1000 Din, ozir. do največ 2000 Din podpore, istotako v slučaju poprejšnje smrti njihovim staršem. Za odd. D in D/I je potrebno v dvomljivih slučajih zdravniško spričevalo, za odd. E pa vedno. LJUDSKA SAMOPOMOČ šteje danes že skoraj 30.000 članov in je Izplačala tekom prvih 4 let že nad 2,500.000 Din na podporah. Ako še niste član LJUDSKE SAMOPOMOČI, zahtevajte takoj brezobvezno in zastonj pristopno izjavo. - Poverjeniki se sprejmejo v vseh krajih Slovenije! Čaj nove žetve adi zmanllanla zaloge do 15. XI. velika odprodala raznih predmetov z 201 popustom Cene so na vseh predmetih razvidne! — Krijte svoje božične potrebe že pri sedanjem ugodnem nakupu. FRANC KORMANN - MARIBOR GOSPOSKA ULICA 3 le prispel [eylonQ(angePeKoe 10 dkgD 9 Flowery 10,, „12- Tarska mešanica 10 * „15- Obiteljska mešanica 10,. „16-Oarieeiing FIowery 10,, „18* FiveotlockTea 10 „ „20- Brittanie mešanica 10 N „25- 10 „ ..25* Velik« izbira čaja v zavojčkih .nanih svetovnih znamk v vse' cenah mORIDOR SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICI 9 Na debelo! Na drobno! Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV SPINDLEP v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru