TRST, sobota 14. decembra 1957 Leto XIII. - Št. 297 (3832) F* DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN St-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Teh SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSin« v širini 1 stolpca: trgovski 80, fmančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. ■ FLRJ: Izvod 10, mesečno 21 d . PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa Sloveniji, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska uz.uz.-ir:* Pred političnim odborom OZN Razprava o miroljubnem sožitju in utrditvi mednarodnega miru v Predloženi sta bili resoluciji SZ ter Indije, Jugoslavije in Švedske SZ predlaga prijateljsko pogodbo z ZDA ter vsestransko okrepitev vezi - Lodge pozdravlja zmerni ton Kuznjecova in resolucijo treh NEW YORK, 13. - Politični odbor OZN je preteklo l Lodge je izjavil, da mora - - —;—,s..i—-- , l—i-,.---1 ,-i j- i« Sovjetska zveza res hoteti pra- noč začel razpravo o miroljubni koeksistenci, ki jo je predlagala Sovjetska zveza. Do sedaj sta bili predloženi dve resoluciji; 1. Sovjetska resolucija, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da številne države naslanjajo svoje odnose na pet načel miroljubne koeksistence, ter poziva vse države, naj pri svojih medsebojnih odnosih spoštujejo ta načela ter naj uporabljajo samo miroljubna sredstva za reševanje medsebojnih sporov. 2. Načrt resolucije, ki so -jo predložile Indija, Jugoslavija in švedska o «miro-ljubnih in dobrososedskih odnosih med državami*. Predložitelji resolucije opuščajo besedo «koeksistenca», ki ni všeč nekaterim delegacijam. V resoluciji pa povzemajo bistvo petih načel, ne da bi pri tem uporabljali običajno terminologijo, ter se sklicujejo na listino Združenih narodov. Prvi govornik je bil sovjetski delegat, Kuznjecov, ki je poudaril, da se njegova vlada v celoti zaveda važnosti sovjetsko - ameriških odnosov za usodo sveta. «Sovjetska vlada, je dejal, je odločno prepričana, da uvedba prijateljskih odnosov med ZDA in SZ ne bo preprečila naši vladi, da bi še dalje imela tesne odnose s svojimi sedanjimi prijatelji, kakor ne bo odvzela ZDA nobenega njenih zaveznikov«. Za izboljšanje odnosov med obema državama je Kuznjecov predlagal sledeče ukrepe: 1. Sklenitev pogodbe med SZ in ZDA, ki naj izreka prepričanje obeh č^ržav o nujnosti razvoja odnosov miroljubnega in prijateljskega sodelovanja. 2. Ukrepi za prenehanje sedanje propagande v tisku in radiu, ki ustvarja nezaupanje, sum in sovraštvo. 3. Razvoj redne trgovinske izmenjave med Sz in ZDA. 4. Okrepitev znanstvenih, kulturnih in drugih vezi. ((Lahko si predstavljamo, je dejal Kuznjecov, plodne rezultate, ki bi jih n. pr. dalo sodelovanje med sovjetskimi in a-meriškimi znanstveniki, ki skušajo doseči obvladanje narave v interesu človeštva«. Kuznjecov je dejal, da je sedanji mednarodni položaj »skrajno nenormalen in nestalen«, in je pripomnil, da morajo državniki vseh držav sprejeti idejo obstoja socialističnega sistema, ki je dosegel velike uspehe' ((Izstrelitev sput-nikov z medcelinskimi balističnimi raketami, je dejal Kuznjecov, odpira ‘pot novim možnostim za človeštvo«. O-menil je zatem izjave Hrušče-va, da Sovjetska zveza ne bo nikoli začela vojne, če ne bo napadena, ter je izjavil, da nobena država, naj bo še tako vi mir in ne enostavno mira* ljubno koeksistenco, ki po njegovem zatrjevanju pomeni, da «en sistem dopušča drugega, dokler ga ne bo mogel eliminirati«. Glavna skupščina pa je sinoči sklenila, da se število podpredsednikov od prihodnjega zasedanja dalje zviša od 9 na 13. Podpredsednike bodo izvolili na podlagi zemljepisne razdelitve: štirje podpredsedniki pripadajo azijsko-afriškemu področju, dva Latinski Ameriki, dva Zahodni Evropi «in drugim državam«, eden pa Vzhodni Evropi. Ker ima pet držav članic, ki so stalne članice Varnostnega sveta, pravico do pod-predsedstva, znaša celotno število 14. Zato je treba eno mesto črtati, in sicer tistega področja, kateremu pripada predsednik skupščine. Predsednik, podpredsedniki in predsedniki odborov sestav, ljajo urad predsedstva skupščine, ki odloča o sprejemu posameznih vprašanj na dnevni red skupščine. Odbor za varuštvo pa je soglasno sklenil zahtevati od Italije in Etiopije, naj predložita razsodišču spor o mejah med Etiopijo in Somalijo, ki je pod italijansko upravo. Sodišče bodo sestavljali en pravnik, ki ga bo določila Etiopija, eden, ki ga bo določila I-talija, tretjega pa bosta določila ta dva pravnika. Ce se ne bosta mogla sporazumeti, bo tretjega razsodnika imenovala oseba, ki jo bo izbrala skupščina OZN. Sodišče se mora sestaviti v treh mesecih, obe vladi pa bosta morala poročati na prihodnjem zasedanju OZN. Bulganinova nota severnim državam in OSLO, 13. — Sovjetski poslanik v Oslu je izročil nocoj norveškemu ministrskemu pi-edsedniku pismo maršala Bulganina. Predstavnik vlade je izjavil, da je pismo enako pismom ostalim državam NATO. STOCKHOLM, 13. — Tudi v Stockholmu so danes dobili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiKiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiHitiiiiiiin močna, ne more trditi, da «obvladuje svet«. Poudaril je dalje, da se nobena država ne sme vmešavati v notranje zadeve sosedov, prednosti različnih gospodarskih sistemov pa naj se skušajo uveljaviti samo v okviru gospodarskega tekmovanja. Dejal je nato, da je Sovjetska zveza pripravljena razviti gospodarske odnose z Veliko Britanijo, Francijo, ZDA, Japonsko, Zahodno Nemčijo in drugimi državami in da bi izvedba nedavnih predlogov Bulganina ustvarila ozračje zaupanja, kar bi olojšalo sporazum o razorožitvi, bi omogočilo razveljavitev pogodb NATO, SEATO, bagdadskega in varšavskega pakta in njih nadomestitev s sistemom kolektivne varnosti. Za Kuznjecovom so govorili še finski, burmanski in poljski delegat, ki so poudarili nujnost miroljubne koeksistence med vsemi državami. Danes je ameriški delegat Cabot Lodge «toplo podprl« resolucijo Indije, Jugoslavije in Švedske, ki poziva vse države, naj se z vsemi napori trudijo za utrditev mednarodnega miru«. V zvezi z govorom, ki ga je sinoči imel sovjetski delegat Kuznjecov, je Lodge izjavil, da z zadovoljstvom pozdravlja »zmerni ton« sovjetskega predstavnika, njegovo sklicevanje na mednarodne tehnične in znanstvene stike, na gospodarsko pomoč nezadostno razvitim državam ter njegovo vztrajanje na razorožitvi. Izrekel je upanje, da bo Sovjetska zveza spremenila svoje stališče, kar se tiče bojkota razorožitvenega odbora OZN. Ameriški delegat je dalje izjavil, da ZDA «vroče želijo delati skupno s Sovjetsko zvezo za mir«, toda SZ mora prilagoditi svoje stališče svojim izjavam. Bulganinovo pismo. Poleg tega so dobili tudi poljsko noto, ki obrazložuje poljski predlog o brezatomskem področju v Srednji Evropi. HELSINKI, 13. — Včeraj je sovjetska vlada izročila finskemu poslaniku v Moskvi noto. katere vsebina ni znana. MOSKVA, 13. — Agencija Tass javlja, da je sovjetsko poslaništvo v Ankari izročilo danes turškemu zunanjemu ministrstvu pismo maršala Bulganina. Bombni atentati proti Američanom v Atenah ATENE, 14. — Danes zjutraj sta na ameriškem letališču EUinikon blizu Aten eksplodirali dve bombi. Pri tem so bili štnje ameriški letalci in en grški letalec laže ranjeni. Skoda ni velika. Podtajnik v grškem notranjem ministrstvu je izjavil, da so atentat organizirali »komunisti«. Prav tako pripisujejo uradni kr gi ((komunistom« atentat, ki je bil izvršen danes ponoči v uradih USIS v Atenah, kjer je eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil požar. Knjižnica in pročelje poslopja sta bila popolnoma uničena. V poučenih krogih pa menijo, da so atentat organizirali člani EOKA, ker so ZDA podpirale angleško stališče glede Cipra v OZN. BEOGRAD, 13. - V Praho- vu na Donavi so začeli graditi eno največjih tovarn u-metnih gnojil v Evropi. Tovarna bo, ko bo leta 1960 zgrajena, proizvajala letno 375 tisoč Ion superfosfata. Tudi Zoliju je poslal Bulganin pismo 100 milijard lir za raketna oporišča? ^——— O tem so razpravljali na včerajšnji seji vrhovnega obrambnega sveta pod predsedstvom Gronchija in ob udeležbi gen. Mancinellija. ki se je z ostalimi atlantskimi načelniki glavnih štabov baje že dogovoril glede podrobnosti o razmestitvi raketnih oporišč v severovzhodnem delu Italije (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Zunanji minister Pella, ki je popoldne odpotoval z letalom v Pariz, je bil najbrž že na večerji v italijanskem veleposlaništvu s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem, ko je v Rimu predsednika Zo-lija obiskal sovjetski veleposlanik Kosirev in mu izročil pismo sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina. Vsebma pi-ma še ni znana, toda kljub temu se lahko z gotovostjo trdi, da je podobna pismom, ki jih je Bulganin poslal ostalim atlantskim predsednikom vlad pred pariško konferenco. Tako bo moral tudi Zoli s Pello, Tavianijem in drugimi delegati med atlantsko konferenco razmišljati o opozorilu, ki ga je prejel iz Moskve, zlasti ko bodo razpravljali o oporiščih za ameriške atomske izstrelke. Med zadnje rims-ke priprave na konferenco spada iudi današnja seja vrhovnega obrambnega sveta pod predsedstvom predsednika republike Gronchija. Na seji so bdi še Zoli in ministri Medici, Taviani, Gava in Tambroni: najvažnejšo vlogo pa je imel prav gotovo načeinik glavnega štaba general Mancinelli, ki se je komaj danes vrnil,iz Pariza, kjer je na sestanku ostalih atlantskih načelnikov glavnih štabov za zaprtimi vrati — kot organizacijo prostovoljcev in je včeraj dejal Pella — raz-j organizacijo, ki jo predvideva pravljal o oporiščih za ameri-1 Milili II tlllMIIM MM tMIIMIIMIIIMIHMtMtHtHIIIMHIllllMIIIIIIIIIMIflUMMIHMtMMIIItMIIIIIIMillllllMIIIIIIIIMIIItMIUItlllllllMtlllMIMIIIIIUII IIIIIMI MIlliMIIMIMIII liti IIMIIIIIIIIMI llltllll Milil II lltlllll lili SZ poroča o »resnih ukrepih" proti raketnim oporiščem NATO Eisenhower danes v Parizu - Dulles si prizadeva, da bi prepričal Francijo Pineau je izjavil, da se bodo o raketnih oporiščih pogajali z ZDA po konferenci Odprto pismo predsednika panevropske zveze Eisenhowerju PARIZ, 13. — Iz Washingtona javljajo, da je predsednik Eisenhower odpotoval v Pariz s svojim osebnim letalom ob 22.54 po srednjeevropskem času. Spremlja ga tudi njegov osebni zdravnik general Snyder. Njegov prihod v Pariz pričakujejo jutri ob 15. uri. Nocoj je odpotoval v Pariz tudi Mac Millan. Zunanji minister Selwyn Lloyd in obrambni minister Duncan Sandys sta že v Parizu. Politični krogi menijo, da se bo Mac Millan v nedeljo sestal z Eisen-howerjem, da si izmenjata še zadnje misli pred konferenco in da proučita zadnje sovjetske predloge. * V središču pripravljalnih Draškovičeve izjave niiiiiiiiiiiiiuiuiuiuiuiuiiiuiuiiiiuiiiiiiiiuii Pozitivna ocena sovjetske pobude DANES Včeraj je Iudi predsednik vlade Zoli prejel Bulganinovo pismo. Tako bodo vsi udeleženci pariške konference od ponedeljka dalje imeli opravka z nevidnim Udeležencem, ki jim bo nenehno šepetal na uho o nevarnosti, ki jim bo grozila v primeru uporabljanja ameriških atomskih izstrelkov na njihovem ozemlju, in da so Bulganinova opozorila Upoštevanja vredna, ne trdijo samo na Vzhodu, ali pa le komunistične partije na Zahodu. Ta opozorila jemljejo zelo resno številni krogi, ki jih nihče ne more sumničiti simpatij do komunizma ali kaj podobnega. Zato svetovno javno mnenje upravičeno pričakuje, da sovjetska opozorila ne bodo naletela na gluha ušesa. Medtem pa se je včeraj začela v političnem odboru OZN nadvse važna razprava o miroljubni koeksistenci. Poleg sovjetske resolu-cije je predložen načrt, ki So ga sestavile Indija, Ju-goslavija in švedska o «mi roljubnih in dobrih sosedskih odnosih med državami«. Ni potrebno poudariti da je vsebina obeh predlogov v najhujšem nasprotju z vsem tistim, o čemer bodo prihodnji teden razprav ljali v Parizu in tudi ni dvoma, da je ves svet za miroljubne odnose in proti atomskemu oboroževanju. Ce pa se bodo v Parizu odločili za slednje, potem m°r.' da res ne bomo več daleč od tistega, kar je včeraj izjavil komentator moskovskega radia, da bo ostala samo ena pot: atomska 'ojn*. Politične volitve bodo v Jugoslaviji 23. marca 1958 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska vlada pozitivno ocenjuje poljsko pobudo o ustanovitvi brezatomskega področja v Evropi, poziv predsednika indijske vlade Nehruja, naj se ustavijo jedrski poizkusi, noto sovjetske vlade članicam Združenih narodov in Švici ter osebno pismo Bulganina predsedniku ZDA in predsednikom vlad Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. «Poljska pobuda, da se v Srednji Evropi ustanovi področje, na katerem ne bi smeli imeti jedrskega orožja, je prispevek k sporazumu za po-mirjenje v Evropi in svetu. To tem bolj, ker prispeva k ideji širšega sporazuma o u-stavitvi jedrskih poizkusov, prepovedi izdelovanja jedrskega orožja in njegove uporaben, je izjavil Draškovič na današnji tiskovni konferenci. Draškovič je dalje v zvezi s pozivom Nehruja, naj se ustavijo jedrski poizkusi in z odgovorom predsednika Bulganina pripomnil, da je bila Jugoslavija vedno mnenja, da je potrebno nujno doseči vsaj začeten sporazum o prenehanju poizkusov z jedrskim orožjem. Tak sporazum bi odstranil nevarnost, ki grozi človeštvu od samih poizkusnih eksplozij, .Prispeval bi k pomirjenju v mednarodnih odnosih in ustvaril pogoje za nov sporazum o splošni razorožitvi. «To stališče?, je izjavil Draškovič, je jugoslovanska vlada večkrat prikazala in tudi v svoji spomenici raz-orožitvenemu pododboru OZN v Londonu. Pobudo sovjetske vlade, ki je obrazložena v noti članicam Združenih narodov in Švici ter n osebnem pismu predsedniku Eisenhotverju in predsednikom vlad Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, jugoslovanska vlada proučuje z velikim zanimanjem «Toda je rekel Dr a-iikovič, laitJco že sedaj rečem. da je naše mnenje, da je ta korak sovjetske vlade poln možnosti za zblišanje pogledov vseh zainteresiranih vlad na Vzhodu in Zahodu o mnogih aktualnih vprašanjih v mednarodnih odnosih, Z zadovoljstvom ugotovimo, da so te p obade naletele na ugoden odmev v mnogih krogih tia Zahodu, tako da se to lahko oceni kot znak. da so pogoji za popuščanje mednarodne napetosti in odpiranje perspektive za sodelovanje in sporazumevanje.» Na vprašanje dopisnika CTK, kako komentira dejstvo, da ena tretjina ameriških letal v Evropi prevaža pri vajah atomsko orožje, je Draškovič izjavil, da la praksa, ki je obžalovanja vredna, že sama po sebi opozarja, da je nujno potrebno storiti korake za sporazum o razorožitvi. Na vprašanje dopisnika Ren. ter, kuko komentira izjavo zastopnika ameriškega državnega departmaja, da se je a-meniška vojaška pomoč Jugoslaviji ukinila, ker je Jugoslavija mnenja, da ta pomoč ovira medsebojne odnose, je Draškovič izjavil: «Lahko rečem samo to, da se je o tem vprašanju razgovarjalo v duhu medsebojnega razumevanj a.» S spretnimi in duhovitimi odgovori se je Draškovič izognil radovednosti inozemskih novinarjev, ki so se zanimali za podrobnosti tega vprašanja. Po še nepotrjenih vesteh bodo v zvezni svet zvezne skupščine v nedeljo 23 marca 1953, v svet proizvajalcev pa v zadnjem tednu marca. Istočasno bodo volitve tudi za republiške skupščine. Po jugoslovanskem volilnem zakonu voli liO.OOO volilnih upravičencev enega poslanca v zvezni svet, v svetu proizvajalcev pa zastopa vsal; poslanec 70 tisoč proizvajalcev. Volilna kampanja, ki se bo začela januarja, bo trajala do konca februarja q q razgovorov za konferenco NATO, ki se bo začela v ponedeljek, je bil danes Dullesov razgovor s predsednikom francoske vlade Gaillardom ob navzočnosti zunanjega ministra. Dulles je prišel v Pariz okoli poldne in se je sestal najprej z glavnim tajnikom NATO Spaakom. Tudi ameriški obrambni minister Mc-Elroy se je dolgo razgovar-jal s francoskim obrambnim ministrom Chaban-Del-masom. Po razgovoru z Duliesom je francoski zunanji minister Pineau novinarjem izjavil, da so predvsem govorili o dnevnem j redu in o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali: 1. okrepitev solidarnosti NATO, 2. razorožitev, 3. položaj v nekaterih delih sveta, 4. znanstvena skupnost, ki je hkrati politično in tehnično vprašanje. 5. vojaške zadeve, t. j. razdelitev izdelovanja orožja in orožje samo na sebi. Pineau je dejal, da bodo politična vprašanja imela prednost. O raketah in njihovih o-poriščih bodo govorili verjetno samo zelo na splosno. Dejal je, da bodo na konferenci to zadevo samo bežno proučili in ne bodo sprejeli nobenega zadevnega sklepa. Dodal je. da bodo pozneje sledili dvostranski francosko-ameriški razgovori, med katerimi bodo ZDA objasnile, v kakšnih pogojih so pripravljene postaviti raketna oporišča v Franciji; Francija pa bo sporočila svoje pogoje. Ko so ga vprašali, ali so na sestanku govorili tudi o Bul-ganinovih pismih, je Pineau izjavil, da bodo o tem mirno razpravljali po konferenci NATO, ko bodo proučili celotno sovjetsko politiko. Dejal je, da Bulganinova pisma ne prinašajo nič novega k že znanim sovjetskim tezam. Pineau je še pred razgovorom z Duliesom poročal v zunanjepolitični komisiji skupščine o alžirskem vprašanju. Ponovil je francosko stališče, da je Francija pripravljena sprejeti dobre usluge za brezpogojno prenehanje sovražnosti. Dodal je. da ne gre za politična pogajanja, češ da politično rešitev vsebuje okvirili zakon. V tej komisiji je poročal tudi predsednik vlade Gaillard, ki je v glavnem izjavil, da Francija ne ugovarja načelu uporabljanja raket, ki bi jih izstreljevali z oporišč v državah članicah NATO. Kar pa se tiče Francije, so potrebna nadaljnja dvostranska pogajanja. Glede Bulganinovih pisem je tudi Gaillard izjavil, da jih bodo proučili skupno z vsemi zavezniki. V zvezi z raketnimi oporišči je Pineau izjavil, da gre za »potvorjeno« vprašanje. »Postavlja se vprašanje, je dejal, solidarnosti NATO. Gre za to, ali je politična solidarnost zadostna, da upraviči vse vojaške napore, ki jih atlantsko za vezništvo terja.« V zvezi z njegovim in Gail-lardovim razgovorom z Duliesom je Pineau dejal, da je šli za izključno francosko-ameri-ška vprašanja in da so skuša'i zbližati stališča s proučevanjem vseh medsebojnih vpra šanj. V poučenih krogih izjavljajo, da se med razgovorom ni- so poglobili v posamezna vpra. šanja, zlasti ni bilo rešena vprašanje pošiljanja orožja Tuniziji. Francoski repuoliski svet pa je preteklo noč odobril resolucijo, ki pravi, da mora »v atlantskem zavezništvu enakim dolžnostim — žrtvovanju narodne suverenosti in dajatvam - odgovarjati enakost pra. vic med vsemi pogodbeniki«. Resolucija poziva vlado, naj zahteva vključitev meu temeljna načela atlanske solidarnosti priznanje francoskega položaja v Severni Afriki m prepoved posredne ali neposredne pomoči Alžircem. Republiški svet pravi zatem, da »ni mogoče sprejeti nobene obveznosti o vojaških oporiščih na francoskem ozemlji', ki jih ne bi nadzorovala francoska vlada, brez pristanka parlamenta«. Pariška policija pa je od jutri do 19. decembra prepovedala vse povorke, zborovanja in zbiranje večjih skupin na pariških ulicah. Dalje javlja policija, da med konferenco NATO ne bodo na sedežu te konference sprejemali nobenih resolucij. Sovjetski list »Sovjetska a-viacija« piše v članku polkovnika Kravfova, da je Sovjetska zveza sprejela «resne u-krepe« v zvezi z zahodnimi raketnimi oporišči in je pripravljena na borbo y vsakem trenutku, Clankar omenja številna o-porišča okoli Sovjetske zveze in pripominja, da je »Sovjetska zveza sprejela resne o-brambne ukrepe ter je izdelala orožje, med katerim so rakete, s katerimi se ta oporišča lahko naglo in v celoti uničijo«. Predsednik panevropske zveze Richard De Coudenhove-Kalergi pa je poslal odprto pismo predsedniku Eisenho-\verju, s katerim zahteva »v imenu milijonov Evropejcev, naj odpre novo stran zgodo- vine z enostransko in svečano obveznostjo, da ameriške oborožene sile ne bodo v nobenem primeru metale vodikovih bomb na evropske države in niti ne atomskih bomb na njihova mesta«. Pismo pravi zatem, da Evropejce straši ideja, da bi njihov kontinent, ki ne izdeluje in nima jedrskega orožja, postal nekega dne glavno bojno polje v atomski vojni ter da bi ga razdejale ne samo sovjetske vodikove bombe, pač pa tudi ameriške bombe. »Velika Britanija, nadaljuje pismo, ti nedvomno sledila ZDA pri taki pobudi in v tem primeru bi se lahko pogajali za sporazum s Sovjetsko zvezo, na podlagi katerega bi se tri atomske države obvezale, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja proti državam, ki tega orožja nimajo in ga ne izdelujejo, dokler ne bo mogoče ukiniti tega orožja Ta sporazum bi lahko ustavil atomsko oboroževalno tekmo na vsem svetu, preden bo prepozno.« — IX------ Adenauerjev razgovor s Smirnovom BONN, 13. — Kancler Adenauer je predsedoval danes seji ministrskega sveta, na kateri je obrazložil stališče, ki ga bo zavzel na konferenci NATO. Na seji so govorili tudi o Bulganinovem pismu. A-denauer bo odpotoval v Pariz jutri zjutraj, kjer se bo popoldne sestal z Duliesom. Danes je Adenauer sprejel sovjetskega poslanika Smir-nova, ki odpotuje te dni v Moskvo na počitnice. Pobudo za razgovor je dal Adenauer. U-radno poročilo pravi, da sta govorila o nemško - sovjetskih pogajanjih, ki se sedaj vodijo v Moskvi Adenauer je dalje obljubil Smirnovu, da bo skrbno proučil Bulganinovo pismo, glede katerega je vprašal Smir-nova za nekatera pojasnila. Voditelj socialdemokratske opozicije Ollenhauer je danes na tiskovni konferenci obrazložil stališče svoje stranke do pariške konference. Izjavil je med drugim: «Ni mogoče zanikati, da Bulganinovo pismo vsebuje vrsto konkretnih predlogov. Pomenilo bi izdati sa- me sebe, če bi zatrjevali, da je bilo to pismo napisano, samo da škodi pariški konferenci. Vlade držav NATO imajo torej dolžnost proučiti, ali so Bulganinovi predlogi lahko podlaga za nadaljnja pogajanja in ali zahodne države vidijo v Bulganinovem pismu možnost rešitve vprašanja nemške združitve«. Ollenhauer je nato opozoril bonnsko vlado, naj ima pred očmi nevarni mednarodni položaj, ki bi nastal, če bi nemško vojske opremili z atomskim orožjem, in če bi pristala na raketna oporišča na nemškem ozemlju. «Bulganinovemu pismu morajo dati zahodne države po' litičen odgovor in z neposrednimi pogajanji z Moskvo ugotoviti, ali je možnost, da se doseže sporazum za nadzorovano in omejeno razorožitev«. Predsednik liberalne stranke Maier pa je poslal kanclerju pismo, s katerim ga poziva, naj se na pariški konferenci spomni, da je Nemčija razdeljena na dvoje in da je sedaj stisnjena med dvema nasprotnima blokoma. Maier opozarja kanclerja, naj odkloni oporišča za ameriške izstrelke na nemškem ozemlju ter naj podpre vse, kar bi lahko pripeljalo do ustanovitve brezatomskega področja v srcu Evrope. ške rakete. Govori se. da med načelniki v Parizu prišlo do nasprotij, toda vest ,e bila zanikana in trdijo celo, da so načelniki dosegli soglasen sporazum glede vseh točk, o katerih so razpravljali. Po današnjem sestanku o-brambnega sveta so objavili poročilo, ki pa prav nič ne pove, o čem to razpravljali. Toda upravičeno se domneva, da je bilo osrednje vprašanje zopet — ameriški izstrelki in njihova razporeditev v Italiji, in sicer v njenem severovzhodnem delu, t. j. nedaleč od jugoslovanske in avstrijske meje. Trdi se namieč, da so na zadnjih atlantskih sestankih izdelali že podroben načrt, ki baje določa za izstrelke tudi del južne Italije. tako da bi z njimi lahko obstreljevali Balkanski polotok. Dalje se trdi, da so pod Gronchijevim predsedstvom razpravljali tudi o denarnih stroških za raketna oporišča, ki bi znašali okrog 100 milijard, Zato sta bila navzoča tudi ministra Gava in Medici, ki bosta morala poiskati kritje za to ogromno vsoto denarja. Državni proračun pa je že odobren v parlamentu in ga ni mogoče spreminjati. Za notranjega ministra Tam-bronija pa pravijo, da je na seji obrazložil načrt, ki ga je sestavil za primer, da bi levičarske stranke organizirale demonstracije in diuge akcije proti atomskemu raketnemu oboroževanju Italije. Trdi se dalje, da je obrambni svet proučil tudi industrijski razvoj, ki ga bo potrebno prilagoditi novi oboroževalni politiki. Poslanci so razpravljali o osnutku ustavnega zakona Al-disio in Li Causi za ustanovitev posebne sekcije ustavnega sodišča na Siciliji. Pred tem je podtajnik Marotta odgovoril fašističnemu poslancu Graju, zakaj družba ENI objavlja oglase v tirolskem nemškem časopisu «Dolomiten». Podtajnik je povedal, da je ta list v bocenski pokrajini najbolj razširjen. Podtajnik Caiatti pa je odgovoril fašistu Anfusu, ki mu ne ugaja, da je televizija prenašala socialdemokratski kongres. Dejal je, da je bil odlomek prenosa slučajno takoj za televizijskim dnevnikom. Podtajnik Salizzoni je moral odgovarjati na vprašanje o vzrokih tragičnega dogodka v Al-tofonte, kjer je pod ruševinami nekega šolskega poslopja umrlo 8 deklic. Vlada bo poskrbela, da se uvede preiskava in krivci kaznujejo. Poslanci so nato nadaljevali z razpravo o civilni zaščiti. Socialist Jacometti je poudaril, razliko med zahodno nemško vladni načrt. Izrazil je tudi željo, naj bi okrepili gasilsko organizacijo. V ponedeljek pa bo na vrsti interpelacija glede vrnitve 70 ton zlata iz Nemčije; obeta se živahna razprava. Vodstvo fašistične MSI je i-melo danes sestanes, na katerem je ugotovilo, da so se izjalovila pogajanja za volilr.o povezavo vseh desničarskih strank. Zato se bo MSI povezala samo z Laurovo PMP, kar pa še ni gotovo. Za Laura sc je pozno ponoči zvedelo, da je na seji neapeljskega občinskega odbora podal odstavko na župansko mesto in da bo to sporočil na seji občinskega sveta, ki bo 18. t. m. Ostavka je v zvezi z obtožbami o nepravilnem občinskem poslova* nju. ,, V zvezi s tirolsko-nemsko manjšino pa poročajo iz Bonna. da je tamkajšnja nemška agencija DPA objavila besedilo izjave državnega avstrijskega podtajnika Gschnitzerja, ki je zanikal italijanske obtožbe, da Južni Tirolci vršijo nacionalistično propagando. Dejal je, da se le branijo, kajti evropski svet je priznal kolektivno zaščito manjšin. »Zato se ne more reči, da vršimo nacionalistično propagando, ko zahtevamo zaščito naše manjšine. Mi zahtevamo samo izvajanje pariške pogodbe. Pogajanja z Italijo so se zavlekla pre. dolgo, nezadovoljstvo v Južnem Tirolskem pa je naraščalo ;n nadaljnje čakanje je nevarno, kajti dogodki postanejo lahko močnejši od nas«, je dejal avstrijski podtajnik. V Bologni se je sestal o-srednji odbor kovinarjev FIOM. Navzoč je bil tudi novi generalni tajnik CGIL No-vella s tajnikom Foa ter drugimi novoizvoljenimi voditelji. Odbor je izvolil Luciana Lamo in Pietra Bonija v novo tajništvo FIOM, ki je takole sestavljeno: Lama, Piz-zorno in Boni Lueiano Lama je bil nato izvoljen za generalnega tajnika FIOM. V Rimu se je sestal lzvrS-ni odbor železničarskega sindikata, ki zahteva pravno u-reditev za del svojega osebja. Odbor je ugotovil, da bo kmalu potekel rok, ki je bil določen sporazumno za uresničenje teh zahtev. Odbor predvideva negativno stališče prometnega ministra, ki pripravlja namesto dosedanjih fašističnih zakonov nove ukrepe, »a katere sindikati zahtevajo, da bo z njimi delovni urnik za železničarje zmanjšan, zlasti v tistih primerih, ko je višji od 48 ur tedensko. Odbor je poveril tajništvu, naj določi dan in način sindikalne akcije za primer, da bi prometni minister nadaljeval z zavlačevanjem rešitve spora. a. P. UlllllltlllllUlUlUUUUlUIIUlUUUUUlUlUlllllllllllUIIUlUlUUUUUIIIUUUlUlUUIHIIUlUlUlUUIIUUlUlUlUlUUIIUIIUIIUIIUUUUlUUUUUIIIIIim Izredno močan terjal 600 človeških žrtev Uradnih podatkov še ni - Na tisoče ljudi brez strehe TEHERAN, 13. — Teheranski radio je javil, da je bil danes zjutraj v zahodni Perziji močan potres, ki je terjal veliko število človeških žrtev. Uradnih podatkov o človeških žrtvah in o obsegu potresa še ni; na podlagi vesti iz prizadetih krajev pa poročajo agencije, da je zgubilo življenje okoli 600 ljudi. Več tisoč ljudi pa je brez strehe. Potres je izredno močno pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiMiniini, m, miiMiMim, uiiim,,,„i„iiiiiiiini, i, niiiiimimmiiiimiimiitmiiiiimmiitiiiiiiii nmm, iiimiiimiiiiiimiu Sukamo zanikuje vesti o njego vi odstavit ______ V Djakarti poudarjajo, da so k vesti namenoma razširili Holandci DJAKARTA, 13. — fredsed-nik Sukarno je danes sklical plenarno sejo narodnega sveta. V začetku seje je dal prebrati sledečo izjavo: «U Amsterdama so razširili govorice, da sem bil odstavljen. Se vedno sem tu in v tem trenutku predsedujem osmemu zasedaniu narodnega sveta. Mislim, d:, gojijo v Amsterdamu mnogo pobožnih iluzij.« Na poti v sedež narodnega sveta se je Sukarnu približalo okoli 30 tujih novinarjev. Tem je Sukarno izjavil, da so glasovi o njegovi odstavitvi plod fantazije ljudi, ki »zamenjujejo svoje želje za resničnost«. Pred sejo v narodnem svetu je Sukarno sprejel novega iraškega predstavnika, ki mu je izročil poverilnice. V svojih izjavah novinarjem je Sukarno tudi izjavil, da se tako ministrski predsednik ka. kor načeinik glavnega štabi' Indonezijska vlada pa je o-1 je. da indonezijska viada v ee-značila za «smešne» informa-1 loti obvladuje položaj, podjet cije holandskega radia, češ da je predsednik ujetnik indonezijske vojske, ter da ga je odstavil triumvirat, ki da ga sestavljajo bivši podpredsednik Hatta, predsednik vlade Djuan-da Kartaviajaja in načelnik glavnega štaba Nasulion. Podpredsednik vlade je izjavil, da so te vesti nalašč razširili Holandci s sovražnimi nameni. Iz Singapura medtem javljajo, da so bile angleške letalske družbe pooblaščene od Indonezije, da naprav.jo vsak dan štiri posebne polete za pre. važanje holandskih državljanov iz Djakarte v Sir.gapu’. V Haagu je predstavnik indonezijskega dipiomatskeg -predstavništva izjavil, da indonezijska vlada ni nikoli imela namena izgnati iz Indonezije vse holandske državljane ;n general Nasution strinjata z i tudi ni imela namena zapleni-njegovim staliscem. J ^ holandska podjetja. Dodal ja pa so bila postavljena pod nadzorstvo, da se prepreči akcija tretjih. Dalje je predstavnik izjav.1, da indonezijska vlada ni nikoli nameravala zapleniti ladij holandske družbe KPM, ter je obžaloval prenagljeni sklep te družbe, da usmeri svoje ladje v Singapur ali v druga pristanišča. V Washingtonu pa je indonezijski poslanik potrdil, da bo Sukarno odpotoval za nekaj casa na oddih v neko sosedno državo. Nadomestoval ga bo predsednik parlamenta Sartono. Poudaril je. da ta sklep kaže, da vlada obvladuje položaj, ker drugače Sukat-no ne bi zapustil države. Sartono je rojen leta 1901 in je študiral na univerzi Ley da na Holandskem. Pripada narodni socialistični stranki, ki jo je ustanovil predsednik Su. karno. zadel pokrajine Kurdistan, Kermanšah in Hamadan na goratem področju v bližini iraške meje. V Teheranu izjavljajo, da gre za najmočnejši potres, kar jih je bilo na tem področju v zadnjih letih. Potresni sunki so se ponavljali m zato je bilo število človeških žrtev tako veliko. Prvi sunki so bili oh 5.15 po krajevnem času in so trajali dve minuti. Številna javna in stanovanjska poslopja so poškodovana. Ministrski predsednik je odredil, naj na prizadeta področja takoj odidejo reševalne skupine s hrano, zdravili, šotori in odejami. Po vesteh, ki prihajajo iz prizadetih krajev, je potres povzročil pravo katastrofo, ki je še bolj dramatična zaradi hudega mraza. Zdi se, da je več vasi do tal porušenih. Na tisoče ljudi, ki je ostalo brez strehe, tava med razvalinami na obširnem področju, pokri-tim s snegom. Na prizadetih področjih je več stopinj pod ničlo. Ker so telefonske zveze med Teheranom in prizadetim področjem na več krajih pretrgane, je težko dobiti točne podatke. Komaj pred nekaj meseci, in sicer avgusta, je močan potres prizadejal gorato področje Elbruz, pri čemer je bilo nad 1500 mrtvih. Močan potresni sunek so čutili danes zjutraj tudi v Atenah. Ni pa bilo žrtev in tudi ne škode. «»------ Strop se je porušil na 30 otrok PALERMO, 13. — Danes zjutraj se je v kraju Altofon-te porušila streha v neki šoli, v kateri je bilo zbranih 30 otrok. Pri nesreči je bilo ubitih deset oseb, med katerimi je; 7 učencev, mati e-nega od njih, ena nuna in neka trinajstletna deklica, ki je slučajno bila v poslopju. Hudo ranjenih je bilo 10 o-trok, nekateri pa so bili laže ranjeni. ' Nesreča se je dogodila v zavodu »Maria di Altofonte«, kjer je otroški vrtec. Zaradi močnega vetra, ki je pihal od včeraj popoldne, se je strop poslopja porušil in podrl pod zgornjega nadstropja, pri čemer so delebi tramovi, opeke in kamenje padli na otroke v spodnji dvorani. Nekateri otroci so še pravočasno zbežali in so dobili le manjše praske. Na kraj nesreče so takoj prišle krajevne oblasti, 40 vojakov pa je začelo takoj odstranjevati ruševine, izpod katerih so potegnili ranjence in mrtve. Evropski svet PARIZ, 13. — Zunanji ministri 15 držav, ki sestavljajo svet ministrov evropskega sveta, so se danes sestali v Parizu. Sklenili so pozvati evropsko posvetovalno skupščino, ki se bo sestala januarja, naj pripravi izjavo kot odgovor na izjavo 12 komunističnih partij, ki so jo objavili 24. novembra v Moskvi. Popoldne pa so govorili o racionalizaciji sedanjih evropskih ustanov. Predstavniki evropskega sve. ta so danes podpisali konvencijo, ki odpravlja potne liste med državami članicami evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Konvencija bo stopila v veljavo 1. januarje prihodnjega leta. Praktično se sedanji režim, ki velja med Francijo in Italijo, raztegne na vse omenjene države. To se pravi, da bodo vsi turisti lahko za tri mesece svobodno krožili samo z osebno izkaznico. Ta konvencija ne velja za tiste, ki mislijo odpotovati v drugo državo na delo, ali da se tam stalno namestijo, PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: Najvišja tempe, natura 16,5, najnižja 13,2, ob 17. uri 14,6, zračni tlak'980,6 pada, veter vzhodnik jugovahodhik 8 km, vlaga 84 odst., 1 mm pada. vin, nebo pooblačeno, morje lahno razgibano, temp. morja 11,9. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 14. decembra Spiridijon, Dušan Samce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.04. Jutri, NEDELJA 15. decembra Jernej, Cvetana Sedmi mesec borbe tržaških kovinarjev V parlamentu predložena interpelacija za rešitev spora v CRDA in arzenalu Suspenzija z dela 11 delavcev Sv. Marka se mora preklicati, ker so branili le svoje pravice Delo v vseh obratih CRDA in Tržaškem arzenalu ter v podjetjih, ki delujejo v teh obratih, počiva in se bo spet začelo šele v ponedeljek zjutraj. Včeraj so namreč delavci v Tržaškem arzenalu zapustili delo ob 15.3Q, v CRDA pa ob 16.15, nočne izmene pa sploh niso prišle na delo. Delavci v omenjenih obratih so prisiljeni na stavko, ker delodajalci še vedno trmasto vztrajajo na svojem stališču in ni še nobenega gotovega znaka, da bodo pristali na pogajanja za rešitev spora. Upati je le v energičen poseg osrednjih oblasti, zlasti po e-notnem nastopu sindikalnih organizacij in strank, ki imajo svoje predstavnike v italijanskem parlamentu. Prizadeti delavci pa si želijo razširitev sindikalne akcije, ki naj bi zajela vse produktivne SKUPNI KRAJEVNI ODBOR priredi v nedeljo 15. t.m ob 15. uri na openskem strelišču komemoracijo «PinkaTomažiča» in tovarišev ob 16. obletnici njihove mučeniške smrti. sektorje, tako da bi bili vodstvi obratov CRDA in Tržaškega arzenala prisiljeni na pogajanja, sicer bi se lahko spor še na dolgo zavlačeval v veliko škodo prizadetih družin in splošnega gospodarstva ter obratov, v katerih delavci stavkajo. Te dni potega že šest mesecev, odkar se je začelo stavkovno gibanje tržaških kovinarjev. Nihče ni pričakoval, da se bo spor tako zavlačeval in da bodo delodajalci tako zakrknjeni .Presenetilo pa je vrh vsega tega tudi izzivanje vodstva obratov CRDA. ki pred nekaj tedni ni hotelo delavcem izplačati tedenskih prejemkov in je te dni v represalijo suspendiralo za nedoločen čas ll delavcev ladjedelnice Sv. Marka, češ da so krivi neredov, ki so se tam pripetili 2. t. m. Suspendirani delavci so večinoma mladi ljudje, šest od teh pa ima že svoje družine, za katere morajo skrbeti. Lahko si predstavljamo njihovo zaskrbljenost, ko so jih po šestih mesecih stavkovnega gibanja suspendirali z dela, ker so se borili za svoje pravice in protestirali proti izzivalnemu ravnanju delodajalcev. Razumljivo pa je tijdi in popolnoma upravičeno ogorčenje drugih delavcev, ker bi hoteli delodajalci s takimi ogabnimi Ukrepi zadušiti borbenost delavstva in ga prisiliti, da bi klonilo. Toda prizadeti delavci iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala so v teh mesecih borbe potrdili svojo e-notnost, kar nam dokazujejo enotne stavke in zborovanja ter odločnost, s katero nastopajo v obrambi svojih interesov. Kakor je znano, so pred dnevi predstavniki strank, ki imajo svoje zastopnike v italijanskem parlamentu, nastopili za čimprejšnjo rešitev spora. Iz Rima pa poročajo, da je 'podpredsednik poslanske zbornice republikanec Ma-crelli zdaj vložil interpelacijo ter hoče vedeti, kaj bo vlada ukrenila, da se bo rešil spor v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Interpelacijo podpredsednika poslanske zbornice so podprle vse stranke razen ene, Krščanska demokracija pa je izjavila, da bo dala svoj odgovor do ponedeljka. Stopili smo torej že v sedmi mesec borbe tržaških kovinarjev; škoda, ki je nastala zaradi trme delodajalcev, je ogromna in jo je občutilo vse mesto. Skrajni čas je torej, da v zadevo krepko posežejo oblasti in prisilijo delodajalce h konkretnim pogajanjem. Sinoči so se zbrale žene stavkajočih delavcev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala na pobudo raznih ženskih organizacij. Zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število žena, je bilo zelo živahno in v borbenem vzdušju. Prišli so na dan razni predlogi za pobude v korist stavkajočim, za kar bo skrbel odbor 25 izvoljenih žena, ki se bo sestal jutri ob 15.30 na sedežu PSDI. Udeleženke zborovanja so podpisale pismo glede rešitve spora v CRDA in arzenalu, ki so ga poslale ministru Gui. ,—«»----------------- Zmanjšanje š( brezposelnih delavcev Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata je objavil podatke o številu zaposlenih in brezposelnih, katere so zabeležili na uradu za delo 30. novembra letos. Takrat je bilo na našem področju zaposlenih 89.905 oseb. medtem ko je bilo 31. oktobra 89.689 in 30. novembra 1956. leta 88.915. Število brez- poselnih je letos 30. novembra doseglo 16.763 oseb, 31. oktobra je znašalo 17.097 in 30. novembra 1956 19.633. Sindikalno zborovanje v Rosseltijevi dvorani V torek 17. t. m. bo ob 19.30 v Rossettijevi dvorani veliko javno zborovanje, ki ga organizira Delavska zbornica CG IL ob 30-dnevnici smrti pokojnega Di Vittoria. __—«»—_ Ob imenovanju odv. Fortija in Tanasca Nezadovoljstvo PSDI V zvezi s potrditvijo odv. Bruna Fortija za predsednika industrijskega pristanišča in z imenovanjem novih članov upravnega sveta opozarja PS Dl, da je ponovno priznanje zaupanja dosedanjim upraviteljem spričo poloma, ki so ga doživela podjetja v tem pristanišču v zadnjih dveh letih, neumestno. Od ljudi, ki niso znali v bližnji preteklosti izboljšati položaja v industrijskem pristanišču, vsekakor ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov v bodočnosti. Zato potrditev dosedanjih upraviteljev ni naletela na odobravanje Tržačanov. P SDI obsoja tudi dejstvo, da so imenovali demokristjana odv. Tanasca za predsednika Javnih skladišč, ne da bi se prej posvetovali z drugimi krogi. Ta obsodba PSDI pa se ne nanaša na odv. Tanasca samega, do katerega je imela stranka vedno veliko spoštovanje. Tiskovna konferenca v prostorih PSDI Danes popoldne ob 18. uri bo v prostorih PSDI tiskovna konferenca strank »demokratične levice« (radikalov, republikancev, socialdemokratov in socialistov). Na konferenci bodo predstavniki štirih strank pojasnili, zakaj so izročili podprefektu Macciotti poziv za razpis občinskih volitev. V sredo skupščina pekovskih delavcev V sredo 18. t. m. bo ob 17.30 v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev. Razpravljali bodo o sedanjih razmerah te stroke ter razvoju akcije za spoštovanje ter ureditev zakonskih piedpisov glede delov, nega urnika in tedenskega pc-čitlka in vajencev. Poleg tega pa bodo razpravljali tudi o pr. vem pokrajinskem kongresu Delavske zbornice CGIL ter o vsedržavnem kongresu pekovskih delavcev. Praznik mladine Vse kaže, da bomo imeli v torek dne 17. t. m. ob nastopu starejših gojencev ljubljanske Srednje glasbene šole v Avditoriju pravi pravcati praznik mladine. Iz Ljubljane pride k nam v goste cvet mladih glasbenikov, ki s svojo visoko nadarjenostjo in vztrajno pridnostjo že kažejo, da jih čaka vodilna vloga na glasbenem področju v najbližji bodočnosti. Tržaška mladina, kateri bodo prednjačili številni gojenci naše Glasbene šole, bo te svoje goste dostojno in navdušeno sprejela in pozdravila. Vsem odraslim pa kličemo: Pošljite in spremite svojo mladino na ta praznik! Kajti zdrava mladina je skupen ideal nas vseh. In mladina, ki goji in ljubi glasbo, je in ostane zdrava. Odbor GM O Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o običajnih upravnih vprašanjih in določil, da se Sestanek odbora jadranskih pristanišč Včeraj se je sestal v Benetkah odbor zveze jadranskih pristanišč, kateremu je predsedoval beneški župan, prisostvovali pa so župani vseh prizadetih mest, medtem ko je Trst zastopal prefektur-ni komisar tržaške občine. Odbor je sklenil, da bo v kratkem delegacija zveze, katero bo vodil beneški župan, odpotovala v Rim in tam zahtevala ustrezne pomorske zveze za pristanišča Jadranskega morja. Zveza zahteva, da se na novo razdele redne pomorske proge PIN, pri čemer je treba upoštevati potrebe jadranskih pristanišč. Poleg tega bo delegacija razpravljala tudi o ribolovu v Jadranskem morju. «»------- Brezposelni mladinci sprejeti na prefekturi Delegacija brezposelnih mladincev, ki so jo imenovali na svojem zborovanju v sredo, je bila včeraj pri dr, Marti-nelliju na prefekturi. Obrazložila mu je razmere ter zahteve brezposelne mladine na Tržaškem ter zahtevala večjo skrb oblasti za rešitev pe- Vprašanje zvišanja trošarin Močna zaskrbljenost trgovinske zbornice Zbornica bo intervenirala pri oblasteh proti skrajšanja roka meničnih protestov bo sestal pokrajinski svet 21.1 rečega vprašanja brezposelne decembra. mladine. Na sestanku izvršnega odbora trgovinske zbornice je predsednik počastil spomin preminulega predsednika Javnih skladišč kap. A. Cosuli-cha in povedal, da bodo v njegpv spomin razpisali natečaj za publikacijo, ki bo izšla prihodnje leto in bo obravnavala evropske železniške zveze s Trstom. 24. januarja pa se bo sestala pokrajinska gospodarska konzulta. Nato je odbor odobril proračun zbornice za 1958. leto. Predsednik je obvestil odbor o razgovoru, katerega je imel s prefekturnim komisarjem Mattuccijem o zvišanju trošarine. Odbor je razpravljal o tem vprašanju in izrazil svoje nezadovoljstvo ter skrb, da se spor med trgovci in prefekturnim komisarjem nadaljuje in lahko privede do resnih posledic za nekatere kategorije trgovcev na drobno. V zvezi s skrajšanjem roka za predložitev meničnih pro- iiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHfiiiiiiniioiiiiii Nezadovoljstvo z novim vladnim zakonskim načrtom Protest sindikatov proti reformi glede prijave letnih dohodkov v " 1 ■' " - " L Ce ne bo zakonski načrt spremenjen, bodo utrpeli škodo predvsem uslužbenci z nizkimi dohodki in z velikimi družinami V četrtek so razdelili v senatu zakonski osnutek finančnega ministra Andreottija o reformi prijave letnih dohodkov. Zakonski osnutek je bil poslan zadevni senatni komisiji v predhodno proučitev. V našem časniku smo že pisali, da bodo po novem zakonu, če ga bosta poslanska zbornica in senat odobrila, delavci in uradniki, zlasti še vsi tisti uslužbenci, ki imajo nizke dohodke in družino, plačevati več dopolnilnega davka kot doslej. Še rajbolj pa bodo prizadeti družinski glavarji, k’ jim po novem zakonu ne bodo upoštevali 50.000 lir odbitka za vsakega družinskega člana. Razumljivo je, da je ta zakon povzročil v vsej Italiji obširno polemiko im proteste delavskih predstavnikov proti vladi, ki je zakon ze potrdila. Sedaj pa so zavzele svoje uradno stališče do omenjene Andreottijeve reforme tudi sindikalne organizacije. Tajništvo CGIL je sklenilo zavzeti odiočno stališče proti tej reformi. CGIL meni, da bi uveljavitev tega zakona predstavljala nc-vo davčno obremenitev in poslabšanje položaja delavstva. Dejstvo je, ugotavlja CGIL, da z novim načinom plačevanja dopolnilnega davka delavcem ne bo priznan noben odbitek za družinske člane v breme, za potne stroške, stroške za strokovno izobrazbo itd. Skromno znižanje odstotka obremenitve ne bo nič pomagalo in ne bo v nobenem primeru nadomestilo črtanja odbitkov. CGIL ugotavlja, da bodo samo nekateri uslužbenci z višjimi dohodki in brez družine plačali manj davka. Vsi ostali, zlasti pa delavci m uradniki z nizkimi plačami ir. s številno družino, bodq plačali mnogo več kot doslej. Tajništvo CGIL meni, da mora biti Andreottijev zakonski osnutek zavrnjen in da ga je treba korenito spremeniti tako, da se zniža obremenitev in da se uveljavijo vsi dose- •uiMitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiillllitiiiiunimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiifiuitll Zadnja potŠmutove Smucove mamice ni več med nami. Po mučni bolezni je prenehalo biti plemenito srce zavedne Slovenke ter vzorne lene in matere. Včeraj popoldne, prav na njen god, smo jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče pri Sv. Ani. Za potrtimi sorodniki in svojci je bila dolga vrsta znancev in prijateljev, tako Slovencev kot Italijanov, ki poznajo Smucove in so visoko cenili blagi značaj pokojnice, njeno zavednost, skromnost in požrtvovalnost. — Smucove mamice nismo spoznali šele danes ali včeraj: dobro se je spominjamo še iz najbolj mračnih let. Vsem je rada pomagala, za vse se je zanimala; svoje otroke pa je vzgojila kot prava, zavedna slovenska mati, mati naše Vojke, ki je v borbi žrtvovala svojo mladost in je za vzgled naši mludini in ki nam je bila za vzgled še kot mlado dekle, ko smo se skrivaj sestajali in učili svojega materinega jezika. In da je bila Vojka takšna, to je predvsem zasluga Smucove mamice. Zato bomo blago pokojnico o-.hranili v trajnem spominu in hvaležnosti. Njena podoba nam bo v srcu ostala poleg podobe mlade padle borke. Naj ji bo lahka žemljical danji odbitki. Zato je tajništvo CGIL sklenilo, da se do glede tega zakonskega osnutka posvetovalo z ostalimi sindikalnimi organizacijami z namenom, da se predloži vladi in parlamentu skupne zahteve. Sindikalna organizacija UIL je ravno tako ugotovila, da Andreottijeva reforma predstavlja dejansko zvišanje davčne obremenitve delavstva. Tudi ta organizacija poudarja dejstvo, da bodo z novim načinom obdavčevanja črtali dosedanje odbitke in priznali samo 240.000 lir letno osnovnega odbitka. Poleg tega pa ugotav. lja, da bodo prizadeti zlasti delavci z nizkimi dohodki, ki imajo veliko družino v breme. UIL izjavlja, da je treba o-menjeni zakon korenito spremeniti, da ne bo izmaličen nje. gov osnovni namen. Obenem pa zagotavlja, da bo glede tega napravila ustrezne korake na pristojnem mestu. Finančni minister AndreotH je včeraj sprejel delegacije sindikata CISL, ki jo je vodil poslanec Pastore. Razpravljali so o novem zakonu za plačevanje dopolnilnega davka. Predstavniki CISL so takoj povedali Andreottiju, da nasprotujejo omenjenemu zakonu. Poslanec Pastore je izjavil, da bi uveljavitev tega zakona po. vzročila diskriminacijo med davkoplačevalci. Poleg tega pa bi novi sistem, ki ga predlaga minister Andreotti, še bolj obremenil uslužbence s stalnimi dohodki. Predstavniki CISL so poudarili, da bi morali vsoto letnega dohodka, na katerega se nc bi smel plačati dopolnini davek, zvišati na 490.000 lir. Poleg tega pa CISL meni, da je treba obdržati družinske odbitke, ki so veljali doslej in da bi se morala obremenitev izvršiti na čisti in ne na kosmati letni dohodek. Vodstvo CISL bo v najkrajšem času poslalo finančnemu ministru kon. kretne predloge z ustreznimi popravki omenjenega zakona. V zvezi s tem sestankom je finančno ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da se reforma dopolnilnega davka ne tiče vseh delavcev, ampak samo tistih kategorij, ki so doslej plačevale dopolnilni davek na dva načina, m sicer z odtegljajem, ki ga je izvršil delodajalec in s prijavo letnih dohodkov. Sporočilo dalje pravi, da je minister zagotovil delegaciji, da bo vlada proučila vse predložene po- fravke. Glede družinskega od. itika je izjavil, da bodo to vprašanje proučili- To so šele prve konkretne akcije proti zakonu o reformi prijave letnih dohodkov delavcev in uradnikov, ki zaslužijo manj kot 1 milijon 920.000 lir letno. Pričakuje pa se, da s; bo največja bitka vnela v poslanski zbornici in v »enatu, če ne bodo zakonskega osnutka zavrnile že zadevne parlamentarne komisije. Obvestilo pošte Poštna uprava je ugotovila, da številni pošiljatelji še vedno frankirajo razglednice s samim podpisom ali s petimi besedami z znamko 10 lir namesto 15 lir, kot je tarifa od 1. oktobra. Poštna u-prava priporoča vsem, naj pravilno frankirajo razglednice, zlasti pa ob bližnjih praznikih. Ponovno opozorilo prefekture avtomobilistom Avtomobilski urad prefektu re ponovno opozarja avtomobiliste, da 31. decembra zapade rok za vlaganje prošenj za nadomestitev «trzaških» evidenčnih tablic z vsedržavnimi. Urad opozarja, da ne bodo podaljšali tega roka. Po tem datumu bodo lahko krožili samo tisti avtomobili s «tržaško» tablico, katerih lastniki bodo i-meli v prometni knjižici potrdilo prefekture, da so vložili prošnjo. Zato poziva prefektura lastnike avtomobilov, naj vložijo takoj prošnje in naj hkrati predložijo prometne knjižice. Danes bodo v ta namen v veži prefekture odprli se eno okence, kjer bodo delili obraz, ce za prošnje. Vsi tisti, ki so .prejeli obvestilo, pa naj čim-prej prevzamejo nove evidenč. ne tablice. V uradih prefekture leži 2019 tablic, ki čakajo na lastnike. Nesreče na delu Luig; Fornasari iz Ul. Ghir-landaio se je ranil s stružnico v lastni mizarski delavnici, zaradi česar so ga zdravniki sprejeli na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 ali 15 dneh. Na istem oddelku so s skoraj isto prognozo sprejeli v dopoldanskih urah tudi 23-letnega Luciana Benassija iz Ul, Gambini, ki se je ranil med delom v podpalubju turške ladje. Romeu Zoliju iz Ul del Friuli so kolesja stroja za vezanje knjig v tiskarni Modia-no odrezala del palca desne roke. Delavec je moral v bolnišnico, kjer je ostal na II. kirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral dva tedna. Med 16 in 16.30 sta se v livarni ILVA pripetili dve nezgodi; prva Giovanniju Bru-siju iz Jeričljevega trga, ki se je med nakladanjem jeklenih plošč na železniški vagon porezal po hrbtu desne roke, druga pa Coriolanu Ghizzaniju iz Piombina, z začasnim bivališčem v Skednju, kateremu je priletela na glavo opeka, ki je padla s 3 metrov višine. Medtem ko so Ghizzanija sprejeli zaradi rane na glavi s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku, so Brusija po nudeni zdravniški pomoči odslovili. V ponedeljek proces proti Zorziniju V ponedeljek se bo moral zagovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem 61-letni Alberto Zorzini z Lonjerske ceste, ki je obtožen 1. da je s sodelovanjem žene Marije Lavrenčič in svakinje Kristine Lavrenčič vd. Skerlavaj ubil brata Antona in 2. da je z njunim sodelovanjem po umoru 16. decembra 1955. leta ukradel bratu okoli 200 tisoč lir. Znano je, da se je Zorzini-jeva žena med preiskavo obesila v koronejskih zaporih, medtem ko je njegova svakinja umrla v bolnišnici. Zor-zinija so 10. julija lani izpustili na svobodo, ker so ga med preiskavo oprostili, a po prizivu tožilca so proti njemu izdali zaporni nalog in tako je moral marca letos ponovno v zapor, kjer bo o-stal do procesa. Za razpravo, ki ji bo predsedoval dr. Rossi (tož.; Maltese, zapisn.; Ma-glacca, obramba: odv. Moro), vlada veliko zanimanje. «»—— Nevaren padec starke Predvčerajšnjim zvečer je 83 let stara Malvina Plater iz Ul. Rismondo nerodno padla v stanovanju. Ker si je pri tem verjetno zlomila stegnenico leve noge, se je včeraj zatekla v bolnišnico, kjer so jo morali sprejeti na ortopedskem pddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo. Bianca Gulli por. Della Fa-vera je med obiskom prijateljske družine zdrsnila in padla, zaradi česar je morala v bolnišnico. Tudi njo so sprejeli na ortopedskem oddelku, ker so ji ugotovili zlom leve noge. Zanjo ho zadostovalo 60 dni zdravljenja, da se bo zlom zacelil. testov, ki bi po novem zapadli že 20. t. m., je zbornica sklenila intervenirati pri pristojnih oblasteh, ker bo to povzročilo težave zlasti malim dolžnikom. Med ostalimi številnimi vprašahji, o katerih je razpravljal odbor zbornice, so najpomembnejši sklepi, da se pokrene akcija za gradnjo avtoceste Trst - Benetke. «Velika modra cesta» v kinu «Grattacielo» Danes ob 16. bodo začeli vrteti v kinodvorani «Grattacielc» barvni film ((Velika modra cesta«, ki ga je režiral Gillo Pon-tecorvo in v katerem nastopajo Yves Montand, Alida Valli ter mlada tržaška igralka Fe-derica Ranchi. Film so snemali v jugoslovansko - italijansko -francosko - nemški koprodukciji večinoma ob istrski obali. Prva slavnostna predstava je bila pretekli petek v Padovi, kjer je fiim zelo ugajal občinstvu. Imena igralcev ter obravnavana snov jamčijo za kakovost filma, ki se prav gotovo izplača pogledati. K zadnji predstavi nocoj ob 21.30 bo prišla tudi mlada tržaška igralka ter verjetno igra lec Mario Girotti, ki z njo nastopa v filmu. Predavanje Maria Alieate Jutri 15. t. m. ob 10.30 bo v Ljudskem domu v Dl. Ma-donnina 19 poslanec Mario A-licata, član vodstva KPI, ob «Dnevu borbe za mir» .govoril o krizi NATO, o grožnjah z oporišči za rakete, o miroljubni zunanji politiki in o solidarnosti z alžirskim ljudstvom. Zavod IN-CA sporoča, da je Uradni list 4. 12. 1957 objavil zakon št. 1126 z dne 9. 11. 1957, ki priznava plačilo post-sanatorijske podpore zavarovancem proti tbc, ki delajo. Ta zakon velja od 1. februarja 1957. Vsem tistim, ki so prišli iz zdravilišč po 1. februarju, ter so ponovno pričeli delo, pa jim niso izplačali omenjene podpore, pritičejo zaostanki. Vsi prizadeti naj se obrnejo na zavod INCA, Kor-zo Italia 29-1. za vložitev prošnje. Izpiti za obč. tajnike Od 6. do 8. marca 1958 bodo tudi na tržaški prefekturi izpiti za pridobitev diplome občinskega tajnika. Predpisi o izpitih so objavljeni na o-glasnih deskah prefekture in občin področja. Prošnje se lahko vlagajo do 4. februarja 1958. Informacije se dobe na tržaški prefekturi - II. oddelek, soba 73 in pri občinskih tajništvih. SNG v TRSTU Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane DANES 14. ob 20.30 in jutri 15. decembra ob 16. uri v Avditoriju v Trstu cče?t>i?itcu>mct Vesela uprizoritev v dveh delih Za obe predstavi veljajo gledališki kuponi, za nedeljsko predstavo tudi izkaznice «Zn. Prodaja vstopnic v Trž knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38. ter danes eno uro pred pričetkom predstave in jutri od 11. do 13. m od 14. do 16. ure v Ul. Roma 15-11, tel. 31-1-19. SPZ - TRST JUTRI 15. DECEMBRA ob 11. uri v Avditoriju proslava 10-Ietnice delovanja lutkovnega odra z bogato uprizoritvijo lutkovnih iger Vabljeni mladi m stari! Prodaja vstopnic danes od 8. do 12. in od 15. do 18.. jutri od 9. do 11. ure v Ul. Roma 15-11. (SPZ). OitItOVI IN PRI8PKVKIJ V počastitev spomina pok. Lučke Smuč darujejo družine Ludvik Trampuž 1000 lir, Zdenko Colja 1000 lir, Karel Cok 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Lučke Smuč darujejo Sonja i.n Just Colja 1000 lir, družina Štrukelj 1000 lir, družina Miicheluzzi 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Lucije Smuč darujejo Marica Kobal 1000, Bojana in Ladi Jazbec 1000, Lidija in Danilo Godina 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Lucije Smiuc darujeta Irma In Egon Kraus 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Lucije Smuč daruje dr. Karel Fer- luga 1000 lir za Dijaško Matico. Stane in Dina Flegar darujeta 5.000 lir za Dijaško Matico. Občni zbor Sindikata slov. šole Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor sindikata v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri v risalnici Višje realne gimnazije v Ul. Laz-zaretto Vecchio 9-II. Odbor GLASBENA MATICA TRST V torek. 17. decembra ob 20.30 v Avditoriju Hcme&it pm&hega škita in boliAtoo Ulpctnja gia&Sem Sole iz £pMjanv Dirigent: JANEZ BOLE’ SPORED; SOLISTI Glazunov: Prvi stavek iz Koncerta v a-molu -violina Radka Dimitrova. Chopin: Nocturno v cis-molu. Uspavanka, Im-promtu v cis-molu _ klavir Marija Kocijančič. Bersa: Oj sanci, vi šare-ni sanci, Jasnina - sopran Ljudmila Siljan. Chami-nade: Koncertino v B-duru . flavta Rudi Pok. Suriani: Preludij in balet iz partite. Tournier: Etude de concert au ma-tin - harfa Štefka Žužek. ODMOR. PEVSKI ZBOR Gallus: Musiča nostev amor. Monteverdi: Ne branite mi umreti. Pale-strina: Na bregu Tibere. Lajovic: Pomladni spev. Kogoj: Trenutek. Pahor: ((Očenaš hlapca Jerneja Vrabec: Slovenska pe- sem. Mirk: Kolo. Marolt: Venci beli. Berdovič: Lindžo (dubrovniška poskočnica). Vstopnice bodo na razpolago danes, v ponedeljek in torek v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom koncerta v Ul. Roma št. 15 (SPZ). Danes se poročita MILENA KOŠUTA in PINO SIESS Obilo srečeI IfllllllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIMIIIHIIlIlllfllllllllllllilllimillUimiHlllllIllMIlIlItllltllllillllll Izpred kazenskega sodišča Odložitev razprave proti obtoženemu Di Pintu Mož, ki je v zaporu zaradi suma, da je umoril ženo, bi se bil moral včeraj najprej zagovarjati zaradi povzročitve poškodb Domenico Di Pinto iz Ul. Campanelle, ki je že od lanskega poletja v zaporu pod obtožbo umora žene Alojzije Orel. je moral včeraj pred kazensko sodišče zaradi predhodne obtožbe, da je ženi še pred njeno smrtjo, in sicer maja lani povzročil telesne poškodbe, zaradi katerih je morala v bolnišnico. Orlova je izjavila, da sta se z možem, ki jo je pretepel, sprla, ker je imel Di Pinto ljubezensko razmerje z nekim dekletom. Tedaj so Domenica Di pinta prijavili sodišču in ga izpustili na začasno svobodo. Nekaj mesecev kasneje pa so njegovo ženo našli mrtvo v morju pri Barkovljah in ker je sum padel nanj, so ga spravili v zapor pod hujšo obtožbo umora. Di Pintov zagovornik je včeraj predlagal sodišču odložitev razprave, ker je bil po njegovem mnenju dekret z obtožbo neveljaven. Sodišče je namreč povabilo na razpravo Že zdavnaj mrtvo Orlovo in prav v tem je neveljavnost, ker- bi morali povabiti ne njo pač pa dediča, to je njenega sina Darija. Tožilec je soglašal z Di Pin-tovim zagovornikom in tako sodišču ni preostalo drugega kot razveljaviti dekret in odložiti razpravo za nedoločen čas. Di Pinta so ponovno odpeljali v zapor, kjer bo ostal do procesa na popotnem sodišču, ki bo verjetno v prvih mesecih prihodnjega leta. ^ Preds. — Rosano, tož. — Scarpa, zapisn. — Urbani, o-bramba — odv. Presti in Vin-ciguerra. * * * Isto sodišče je obsodilo 25-letnega Lelija Clarota zaradi tatvine moško obleke in plašča, ki ju je ukradel Umber- tu Manfredinu, pri katerem je stanoval, na 6 mesecev zapora in na 6.000 lir globe. * * * 41-letni Guerrino Bortolet-to iz Alpinske ulice in gluhonemi Francesco Zotti iz Sca-le Sante sta avgusta lani za šalo vzela Giuseppu Gratto-niju denarnico z 8.500 lirami in mu skrila 5 tisočakov. To šalo pa sta morala moža drago plačati, ker so Borto-lotta prijavili sodišču zaradi tatvine, Zottija pa, ker je znancu nudil pomoč pri skrivanju denarja. Čeprav je tožilec predlagal oprostitev, je sodišče sklenilo oba obsoditi, pa čeprav na minimalno kazen; Bortoletta na 20 dni zapora in na 2.000 lir globe, gluhonemega pa na 15 dni zaporne kazni. Obema so priznali pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. * * # Isti sodniki so odložili na 17. januar razpravo proti skupini razgrajačev, ki so po obtožnici sodeč, 25. aprila 1955. leta javno peli «Giovinezzo«, s čimer so javno manifestirali, kot je bilo v navadi pod razpuščeno fašistično stranko, in drugič, da se niso razšli po ukazu funkcionarjev javne varnosti. Razpravo so odložili, ker so bile vse priče odsotne in ker predhodno ni bilo nobene sodne preiskave. Obtožence, 58-letnega Oresta Mionija iz Ul. Alfieri, ki je bil včeraj zaradi bolezni odsoten, 53-letnega Maria Gran-disa iz Ul. Revoltella, 27-let-nega Giuseppa Jannella iz Vicolo • S. Fortunato, 21-let-nega Giusepjia Baldija iz Ul. Appiari, 19-letnega Tullija Si-moncinija in 16-letnega Ric-carda Tiozza, branita odv. Presti in G. ,Wondrich. ( OLEPAUSČA ] VERDI Danes ob 20.30: Johann Strauss: «Netopir», opereta v treh dejanjih. Prva predstava, abenma «A» za vse rede. Pri gledališki Dlagajm se nadaljuje prodaja vstopnic. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. decembra 1957 Se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 14 oseb, porpk pa je bilo 12. POROČILI SO $E: invalid Li. vio Nadalin in prodajalka Lidia Ncdus, kovgč Lucian o Cocia.nl in gospodinja ' Andreina Abram, varilec Marino Giannella in natakarica Anna Mačehi, strugar Da-rio Brandolin in gospodinja Maria Radin, inženir Luci a no Ac-cetfulli In gospodinja Lucia Navarra, pomorski kapitan Antonio Fetromo in gospodinja Anna Mel-cbionne, mizar Auiguslo Žerjal in gospodinja Silvia BJasina, pomorski kapitan Vuvceuzo Vatle in tajnica Josephine Snepvangers, mehanik Rodolfo Gianone in go-spouinja Rita Ruzzier, trgovski potnik Valentino Fantuz in šivilja Maria Margherita Kompara, prodajalec Mario Valli in natakarica Noemi Casani, delavec Angelo Volipatti in bolničarka Aliče Carotta. UMRLI SO: 76-letni Evgen Uršič, 66-letini Giuseppe Delich, 77-letni Fabio Konda, 82-letni Garibaldi Apollonio, 76-letna Luigia Battiston por. Verbi, 82-letna Terezija Medved por. Tam, 62-letna Lucija Šinkovec por. Smuc, 75-letna Caterina Fra-giacomo vd. Marini, 79-letni Giusto Milkovich, 72-letni Ettore Novacco, 57-lelni Francesco Samaestri, 56-letni Roman Uršič, 65-letni Armando Vin-cenzini, 7(Metni Oscar Godiani. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru AlFAlabarda, Istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Unlta 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24. C H A D 1 O SOBOTA, 14. decembra 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Parada lahkih orkestrov; 12.00 Življenja in usode: «Lester Pearson, letošnji Nobelov mirovni nagrajenec«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Priljubljene melodije;: 14.00 Operne arije; 14.45 Revija glasbenih Inštrumentov; 15.00 Schumann: Kvintet v Es-duru op. 44; 15.30 Glasbeni popoldan; 16.00 O zdrav, stvu in higieni dela: ((Higienske naprave v tovarni in osebna higiena delavcev«; 16.15 Pevci lahke glasbe; 16.35 Kavarniški koncert; igra orkester Pacchiori; 17.00 Vokalni kvintet «N> << Nocoj in jutri popoldne bomo imeli v gosteh ljubljansko Mestno gledališče, ki nam bo v «Veceru v čitavnich prikazalo tri Vilharjeve stare «ša-loigre«. Primerno je, da — v kolikor je sploh potrebno — ljubljanske goste tržaškemu občinstvu predstavimo. Toda ne bomo jih predstavljali mi, pač pa bomo prepustih besedo kritiku zagrebškega »Vjes-nika» Ivu Hergešiču, kritiku beograjske «Borbe» Hugu Klajnu in italijanskemu gledališkemu kritiku Ghigu De Chiaru. Ivo Hergešič je 23. aprila letos o «Večeru v čitavnici« ljubljanskega Mestnega gledališča v zagrebškem »Vjesniku« med drugim, napisal; sDušan Moravec, dramaturg Mestnega gledališča, ki se je spomnil, da bi se dale stare kaj pisan in bogat program z rodoljubnim nagovorom doktorja Janeza Bleimeisa (ki je bil od leta 1863 predsednik ljubljanske Čitalnice), z zborovskimi pevskimi nastopi, s klavirskimi točkami, z živimi slikami, z dramskim monologom in z amaterskim podajanjem treh Vilharjevih galoi-ger: eDeteljes, «Zupana» in «Poštene deklice». eNačin, kako je bila ta ideje pod vodstvom režiserja Miroslava Mahniča obogatena in dokončno uresničena, pomeni nenavadno ubrano kombinacijo zgodovinsko zveste rekonstrukcije s komedijsko interpretacijo, ki je po svoji zanimivosti in doseženem nivoju izredna in sega prav do parodije na rekonstrukcijo. Vse je nadahnjeno z rahlo ironijo, a brez surovega posmeha, Zaključni prizor iz Vilharjeve »Poštene deklice« Vilharjeve komedjice povezati in postaviti v okolje, iz katerega so zrasle, je imel v resnici srečno misel. V Miroslavu Mahniču je , našel režiserja, ki je to zamisel uresničil z velika ljubeznijo in znanjem, številni igralci pa so se radi spustili na raven nekdanjih diletantov in nam posredovali zvest izsek iz kulturnopolitične preteklosti Slovenije, Zategadelj je «Večer v čitavnici« zanimiva rekonstrukcija družbenih razmer, kakršne so bile pred sto leti, kar vsak šolan Slovenec opazi na prvi pogled, vsak Hrvat, zlasti še Zagrebčan, pa občuti po kratkem kulturnozgodovinskem opozorilu. Vendar Moravec in Mahnič nista ravnala kot arheologa, temveč kot gledališčnika, tako da je preteklost, ki sta jo priklicala na oder, gledališko oživljena. Izkušeni gledališki delavci so se vživeli v diletante, vendar njihova parodija ali, če hočete, satira ni bila brez pietete. Skratka, Mestnemu gledališču se je posrečilo, da nas je poučevalo in nas hkrati zabavalo in nam s tem dalo izvrsten recept, kako se je ob nekaterih okoliščinah mogoče lotiti kulturne dediščine. Vendar je za to treba veliko liubezni in znanja, mnogo požrtvovalnosti in zanesljivega ravnanja s sredstvi gledališkega izraza.» . «Igralsko so bili vsi interpreti od kraja izvrstni, tako da bi bilo treba prepisati ves gledališki program, ki je mojstrsko delo zgodovinske zvestobe in duhovitosti. Vendar omenimo 'gospodično’ Zupančičevo in 'gospo’ Staričevo, 'gospoda' Presetnika ml, in 'gospo' Glavinovo, a pri tem ne smemo mimo ’gospoda’ Arčona, ki je kreiral dr. Janeza Bleiweisa, zaslužnega slovenskega rodoljuba. Franci Pre-setnik, ki smo ga prejšnji dan viueli kot Martina Kačurja, je igral vaškega župana nemškutarja, medtem ko je Iva Zupančičeva (njegova Tončka) deklamirala 'samogovor’ i.» 'Device Orleanske’ Miroslava Schillerja, virthozno diletantsko in nepremagljivo smešno. Ali je sploh potreben še močnejši dokaz o tehničnih možnostih slovenskih igralcev, o njihovi prilagodljivosti?» Hugo Klajn pa o «Večeru v čitavnici« pravi; «BiI je trenutek izrednega navdiha, ko je dramaturg ljubljanskega Mestnega gledališča prišel na misel, da bi stare ušaloigres Miroslava Vil-harja odrsko oživil v okviru rekonstruirane «besede», prireditve v čitalnici pred sto leti. Celi dve uri je tekel do- brez satiričnih žel, dobrohotno, kakor spremljamo otroke, ko z nasmehom, polnim nekakšne miline in dobrote in ljubezni, gledamo njihovo spotikanje in padanje ob prvih korakih.« «V vsem tem je bil nadih nečesa starinskega in pristnega in ljubega in vse je bilo slogovno izravnano, naj je bila že dekoracija s stensko u-ro in lončeno pečjo, naslikano na kulise, ali pa mehanizem petelina, ki kikirika in kima z glavo in maha s perutnicami, ali dirigent (Pavel Jeločnik), ki maha z rokami, vse je bilo v znamenju diletantizma, naj je že bilo muziciranje na majčkeno razglašenem klavirju ali pa monolog iz Device Orleanske Mirosla-va(l) Schillerja, ki ga je sijajno, v primernem kostumu in z ustreznimi intonacijami in kretnjami recitirala «gospodična» Zupančičeva, vse je bilo nadahnjeno z nečim daljnim in pro-incialnim, obenem pa prisrčno in nadarjeno.» «Posebno uprizoritev kratkih komedij je bila delo mojstrov umetnosti, spremenjenih v diletante, ki v igralski u-metnosti ne poskušajo tekmovati s profesionalnimi umetni, ki in ki sploh ne marajo, da bi uveljavili sami sebe, temveč so navdušeni za odrsko umetnost in za svojo vlogo in IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUilimi!IIIIHUIMIII|||lmill||||| Zasebna električna stolica Groth je rad zahajal v kinematografe, posebno všeč so mu bili kriminalni filmi, ki -s -ga navdihnili za kaj čudno de javnost. V svoji kleti si Groth napravil pravu pravcato mučilnico, kjer je našla me. sto celo električna sso zadevo zapleta in zavlačuje, verjetno zato, da bi se italijanske oblasti naveličale. Prejeli smo Thomas Mann, Buddenbrooko-vi. Z delno uporabo R. Kre-salovega prevoda poslovenil Robert Pohar. Opremil Vladimir Makuc. Založila Državna založba Slovenije. — Ljubljana 1957. Victor Hugo, Nesrečniki II. Prevedel Silvester Škerl. Q-preinil Marjan Rutar. Založila Državna založba Slovenije, Ljubljana 1957, Bliža se čas, ko bodo smučarji sedeli pri radioaparatu, da bi se seznanili s kraji, kjer je zapadel sneg. Zanima jih ne le kraj, ampak tudi vrsta snega in njegova debelina, kajti vsak sneg ni za smučanje. S takimi vprašanji si fotoamater ne beli glave, ker mu zadostuje sneg in ne zanima se za vrsto. Zimski čas nudi diletantu v krajih, kjer je narava v belo odeta, lepo priložnost, da o-bogati svoj album s slikami, ki so, v nasprotju z drugimi, polne belin. Je pa fotografiranje snega kočljivo, kajti od desetin posnetih slik so le redke, ki ustrezajo predpisom in zahtevnosti. Največjo težavo pri slikanju snega dela osvetlitev in tudi najžanesljivejši fotometer bo fotoamaterju kaj malo pomagal. Obrnjen proti' objektu kaže fotometer prekratke o-svetlitve za hiše, drevesa, osebe in vse drugo, ki bi morali biti sestavni del slike Sneg namreč nima nobene dominantne barve razen takrat, ko ga obseva sonce in odseva od njega svetlomodra barva, ki se malo ali skoraj nič razlikuje od bele. Mislimo, da ne bi prišlo nobenemu diletantu na um, da bi slikal belo rjuho, ki je močno napeta, in nima najmanjše sence. Kakor hitro je zvita ali zmečkana, pa ima na sebi več ali manj senc in zadostuje, da so te komaj nakazane, ko se bodo dobro odbijale od bele površine. Ista zadeva je s snegom. Ce hočemo, da pride večja površina snega do izraza, mora biti -ta dobro poteptana ali pa prekrižana z brazdami, ki jih zarišejo smuči. Pri nepotepta-nem snegu ima diletant lepo priložnost, da po svoji volji napravi več ali manj odtisov svojih čevljev. Take stopinje, ki peljejo v zaokroženi črti do glavnega motiva, dajejo sliki vtis življenja, kajti nekdo je pač moral napraviti tiste odtise, tudi če ga na sliki ne vidimo. Taki posnetki pa morajo biti posneti s stransko lučjo, da, pridejo sence do izraza, kajti navpična luč ne dela senc. i Za fotografiranje snežne pokrajine pride v poštev samo pankromatični film, ki je občutljiv tudi za najmanjše odtenke modre barve. Da pridejo ti odtenki do boljšega izraza, pa je potreben svetloru-meni filter, če smo pa v višini, ki presega 1500 m, se moramo zateči k ultravijoliča-stemu filtru, posebno če i-mamo n« sliki tudi modro nebo. Povrniti se moramo k o-svetlitvi. Ko gre za fotografiranje samega snega, mora biti fotoamater obrnjen proti tlom, da se izloči vsa tista svetloba, ki jo oddaja nebo in ki potisne kazalec fotome-tra proti kratki osvetlitvi; če pa imamo poleg snega opravka še s temnejšim objektom, se moramo temu približati s fotometrom na dober meter in naj fotometer nam bo takoj pokazal daljšo osvetlitev. Zelo važno je zasenčenje objektiva. Preobilica žarkov sili v objektiv od vseh strani in nevarno je, da bo naša slika medla. Senčnik si lahko pripravimo sami iz navadne lepenke, ki ga v obliki cevi nastavimo na objektiv. Zadostuje, da je dolg dva do tri centimetre, kajti predolg senčnik bi lahko prestregel stranske žarke, kar bi imelo za posledico, da bi imeli negativi večje ali manjše bele robove. Potrebno je, da je tak senčnik na notranji strani prevlečen s črnim papirjem ali pa črno pobarvan, da ne bi odbijal v objektiv od strani dobljenih žarkov. Rjzvijanje filma, ki nosi v sebi posnetke snega, mora biti mehko,’ da se ne izgubijo tisti odtenki, ki so nam dali pri snemanju toliko dela, za kopiranje in povečevanje pa pride v poštev le tak papir, ki ima globoko črne barve, da pride bela barva bolj d« izraza. Ta pa mora biti v resnici bela, kajti do sedaj še ne poznamo sivega snega, R. P. iiimiii umu umu iiiniiiiiin iiiiiiiiiiiiiniiiniutnMiu,imunimi uu uu uuinimnuniiininiiillt n; Si£g2Z> Zdaj pa naj kar dežuje., t \ PRIMORSKI DNEVNIK Gorlško-beneški dnevnik 1 S sinočnje seje občinskega sveta j V' Po devetdnevni zapori Živahna diskusija Rabeljski rudnik o ljudskih hišah zopet obratuje Večmilijonske vsote so namenili za okrepitev javne razsvetljave in za kanalizacijo Večji de! sinočnje seje občinskega sveta v Gorici so sve tovalci posvetili diskusiji o in. terpelaciji socialdemokratskih svetovalcev prof. Zuccalija in Gandussija občinskemu odboru, v kateri predlagatelja zahtevata odgovor v pojasnilo, kako je z gradnjo stanovanj skih hiš po zakonu Romita. Župan je odgovoril, da je leta 1956 izvedel iz časopisja, da je minister za javna dela Ro mita sporočil goriški sekciji PSDI. da se bo v Gorici zgradilo 65 stanovanj za družine ki bivajo v barakah. Poslopje bi se moralo zgraditi do konca leta 1961. V mestu bi zgradili 20 stanovanj; v Štandre žu 4; v Ločniku 16; v Pevmi 13 in v Podgori 12. Da bi izvedel, kako je vest prišla v jav nost, in kaj Je na stvari, je razposlal v Rim in na ustanovo UNRA CASA v Trstu več pisem. Okoli tega vprašanja, kakor smo videli iz diskusije, je bilo predvsem veliko dopisovanja, ne da bi prišlo do konkretnih zaljučkov. Predlagatelj interpelacije prof. Zuccali je ob koncu diskusije o tem vprašanju rekel, da je bil njegov namen prispevati k rešitvi vprašanja, medtem ko je župan s svojim govorom zadevo še bolj zapletel. V začetku seje je svetovalec Batti (KPI) predlagal županu, naj občinski svet razpravlja o novem zakonu o prosti coni, ki je bil pred kratkim izglasovan v parlamentu. Predlog je župan sprejel. Sledila je diskusija o posameznih točkah dnevnega reda. Na podlagi zakona je sklenila občina najeti 5-odstotno posojilo za dobo 35 let za ureditev kanalizacije v Ul. Blaserna m Giustiniani, kar bo stalo 25 milijonov lir; 10 milijonov bodo potrošili za kanalizacijo v Ul. Torriani; 11 milijonov pa v Ul. Trieste. Za namestitev pet luči v Ul. Ciconi in tri v Ul. Luzzatto so določili 308.000 lir, za okrepitev javne razsvetljave v številnih ulicah v središču mesta pa 1 milijon 700.000 lir. O vprašanju javne razsvetljave je nastala kratka dis. kusija, v katero sta posegla Battello (KPI) in Attems (PLI). Predlagala sta, naj bi občinski svet načrtno razprav- ljal o tem vprašanju, ne pa od časa do časa odobraval sklepe, ki jih predlaga občinski odbor. Po uspeli stavki včeraj v «S0LVAY» delavsko zborovanje Ker je ravnateljstvo «SOL VAY» v Tržiču pred časom o-škodovalo 150 delavcev zaposlenih v mehanični delavnici Danes se pričnejo pogajanja na sedežu videmske prefekture Odkar je družba, ki je lastnica rabeljskega rudnika, odredila zaporo obrata, je prenehala vsaka industrijska delavnost. Do tega jih je pripravilo odločno stališče delavcev, da se zboljša varnost na delu in da se zboljšajo tudi njihovi prejemki. Ravnateljstvo je skušalo čimbolj prizadeti delavce z dobro premišljeno represalijo. Toda delavci so na to reagirali s tem, da so še bolj strnili svoje vrste m organizirali celo vrsto zborovanj pred podjetji videmske pokrajine Predstav- in zunanjih delih s tem, da i niki notranje komisije so pri-jim je znižalo tarife za akord- j sli tudi pred livarno SAFOG no delo, so slednji v sredo u-prizorili 8-urno stavko. Stavkajoči so prišli na delovna mesta, vendar se niso vključili v proizvodnjo. Včeraj je prišel v podjetje tudi glavni ravnatelj in verjetno se bodo kmalu začela pogajanja med sindikati in ravnateljstvom glede tarif, ki so bile v zadnjem času tako majhne, da so znižale delavcem približno za 10 odst. mesečne dohodke. Včeraj je o tem vprašanju na dolgo govoril delavcem, zbranim pred «SOLVAY«, taj v Gorici, kjer so zbranim delavcem govorili o svoji borbi. S svojimi vprašanji so seznanili tudi delavce občinskih podjetij, tekstilne delavce v Podgori in kovinarje iz Tržiča. Razpisali so široko nabiralno akcijo, s katero naj se zberejo materialna sredstva za stavkajoče. Kakor se govori, bodo v Jugoslaviji poskrbeli za tistih 40 delavcev, ki živijo v Jugoslaviji in hodijo na delo v rudnik. Notranja komisija je s položajem nik Delavske zbornice F. Ber- J seznanila tudi parlamentarce gomas, I in jih zaprosila za pomoč. m m mi iiniiuiniu m n n umnim mi im m um mn . Izpred okrajnega sodišča Za tujino so potrebni potni dokumenti Ker je na to pozabil, je bil Venturelli iz Saioja kaznovan pogojno na 2 meseca zapora Se en epilog prometne nezgode V četrtek dopoldne se je moral zagovarjati pred gori-škim okrajnim sodiščem tudi 40-letni Primo Venturelli iz Saioja pri Brescii, ki je 7. novembra letos odšel v Jugoslavijo brez potrebnih potnih dokumentov. Že čez nekaj dni so ga jugoslovanske obmejne oblasti predale italijanski policiji na bloku pri Rdeči hiši. Pred sodnikom je izjavil, da je bil to njegov prvi kazenski prekršek, in da ga je bil primoran storiti, ker v domovini ni mogel imiiiiiuiuiiuiiiiiiiiuiumiiuiiuiiiiumiuiuiitiiiiiuiillliiiiimiiiutuiiuiliiuiiuiiiiiiiiiliimil Blok pri Rdeči hiši dobiva drugačno lice Temelji stavbe za obmejne organe že postavljeni - Veliko ploščad 'za vozila bodo asfaltirali Gostilna je že pod streho Temelji nove obmejne palače na bloku pri Rdeči hiši, v kateri bodo nameščeni uradi italijanskih policijskih bo omogočila hitrejši prehod na tem važnem mednarodnem križišču, bo kmalu dobila dokončno obliko; sedaj so na> in finančnih organov so po- i suh že gramoz na zemljišče na levi strani bolnišnice, kas- stavljeni; zidarji so pridno na delu in pritličje bo kmalu dograjeno. Slabo vreme sicer ovira gradnjo te za ves obmejni promet tako potrebne stavbe, vendar skušajo delavci čim bolj hiteti, da bi jo do pomladi le sezidali. Poslopje bo verjetno dvonadstropno in precej obsežno, kajti oblasti nameravajo urediti dva urada za potnike; prvega na levi in drugega na desni strani poslopja, tako, da bi bil ves promet prihajajočih • in odhajajočih domačih in tujih državljanov z dvema uradoma dokaj razbremenjen. Tudi ploščad za vozila, ki neje pa asfaltom. bo isto pokrito z Vsekakor bo po zgradnji obmejnega poslopja in ploščadi blok pri Rdeči hiši dobil drugačen izgled, kot ga je imel doslej, in to bo samo olepšalo ta predel mesta, ki je bil doslej vse preveč zapuščen. Nova gostilna pri Rdeči hiši je že dalj časa pokrita, Te dni so tudi odprli javni lokal, ki je v notranjosti izredno o-kusno in moderno urejen, ter bo prijetno zavetišče številnih potnikov, predvsem pa šoferjev, ki morajo včasih, zaradi carinskih pregledov, čakati dolge ure. najti zaposlitve. Sodnik dr. Fabiani je Venturellija nato pogojno obsodil na 2 meseca zapora in 10.670 lir globe. Kazen mu ne bodo vpisali v kazenski list. * * * Zaradi motenja nočnega miru se je moral zagovarjati 31-letni Josip Vidoz iz Ul. Sartorio 39. 25. avgusta letos so ga ponoči aretirali v središču mesta agenti javne varnosti, ker je na ves glas vpil in tako motil speče meščane. Ker ni bilo to prvič, je sodnik Vidoza kaznoval z 2.000 lir globe. * * * Poleg teh dveh manjših procesov je bil tudi proces proti F,nzu Pelessonu iz Ločnika, ki naj bi zakrivil prometno nesrečo, pri kateri je bil težje ranjen 20-letni Franc Sfiligoj iz Fare. Nesreča se je pripetila 29. junija lanskega leta okoli poldne, ko se je Sfiligoj vračal z vespo skozi Moc-cheto proti domu. Bil je v mlinu in je imel na vozilu vrečo moke, medtem ko je bil Pelesson na lambreti in prav tako namenjen domov v Ločnik. Odvetnika obeh strank sta se trudila, da bi čimbolje branila svoji stranki, sodnik je tudi poklical priče, da bi objasnile dokaj zapleteno nesrečo, toda obtožencu le niso mogli krivde povsem dokazati, zato ga je sodnik zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Saje so se vnele Goriški gasilci so morali vče raj v Ul. Bellini, kjer so se vnele saje v dimniku stavbe, katere lastnica je Ana Soler. Gasilci so prišli na kraj požara ob 10.50, toda šele ob 12.45 se jim je posrečilo popolnoma pogasiti požar in odstraniti zgorele tramove. Škoda znaša 40.000 lir. Obenem so ravnateljstvo rudnika prijavili prokuratorju republike v Vidmu, ker je odredilo protizakonito zaporo. Naknadno smo izvedeli, da je po sestanku v Rimu med predstavniki družbe Raibl -Pertusola in ministrom An. dreottijem predstavnik družbe pristal, da se po devetih dneh v rudniku ponovno prične z delom. Pogajanja pa se bodo pričela danes dopoldne na sedežu videmske prefekture. Opozorilo obiskovalcem Večera v čitavnici v Trstu Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici obvešča vse tiste, ki so se prijavili za obisk gostovanja članov ljubljanskega Mestnega gledališča v Trstu v nedeljo popoldne, da bo odhod avtobusa izpred kavarne Bratuš točno ob 14. uri. Avtobus bo peljal skozi Groj-no, kjer bo sprejel Števerjan-ce, nato skozi Podgoro, Štan-drež in Sovodnje. URADNO STALISCE KD «11 PiccoIo» na indeksu Pred dnevi je liberalna «Gazzetta» objavila okrožnico goričke Krščanske demokracije s podpisom pokrajinskega svetovalca in strankinega voditelja Cociannija, okrožnico, ki jo je KD poslala svojim sekcijam v goriški pokrajini. Njena vsebina je nadvse zanimiva. Trdi, da stališče tržaškega «11 Piccola» ne ustreza političnim koncepcijam stranke (njegovo pisanje o vprašanju kmečkih pogodb je bilo skrajno «konservativno» in «protidemokratičnoy>) in priporoča svojim članom čita-nje listov «11 Gazzettinos in «11 Giorno«. Radi verjamemo, da levičarsko usmerjenim goričkim demokristjanom ne gre v želodec pisanje fašističnega Piccola (odnosno konservativnega, liberalnega in protidemokratičnega, kakor je zapisano v okrožnici stranke», ker je pisanje Piccola preveč fašistično in šovinistično in se zaradi tega upira njihovemu protifašističnemu prepričanju. Prav tako pa tudi radi ver-jememo, da tako imenovana stara garda, ki je bila s pomočjo KD izvoljena na vodilna mesta v krajevnih ustanovah, smatra «11 Piccolos za svoje glasilo prav zaradi njegovega pisanja, ker tisto pisanje ustreza njihovi, «konservativni», da ne rečemo fašistični mentaliteti. Komu naj verjamemo? Kateri so sedaj pravi demokristjani in kateri list piše najbolj po njihovi liniji? Ker nam je prt srcu razvoj v smeri demokracije in s trpnosti, v smeji napredka in protifašizma, bi nam bilo ljubše da bi mladi demokristjani uspeli uresničiti njihove splošne in specifične težnje, ki sicer še ne bodo odpravile krivic in rešile številnih vprašanj v našem mestu in na področju naše pokrajine, vendarle pa kažejo določeno zrelost in demokratičnost, saj jim je do pravične rešitve kmečkih pogodb, do ustanovitve avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine, da jim je do demokratizacije prevalskega konzorcija itd. — vsaj tako so zatrjevali v svojih resolucijah. Nam ne preostaja drugega, kot da spremljamo razvoj. Dajmo času čas, sami sebi pa potrpljenje, pa bomo dočakali, kaj se bo skuhalo iz tega, Športni dnevnik Hokej za Latinski pokal Italija in Španija z enakim številom točk Kako bo jutri v Varese? BOLOGNA, 13. — Drugi dan tekmovanja v hokeju na kotalkah za Latinski pokal je Italija premagala Francijo s 4:0 (1:0). Gole so dali Tavoni, For-ti in Gelmini 2. V drugi tekmi pa je Španija igrala s Portugalsko neodločeno 2:2. Lestvica je torej po drugem kolu taka: Italija Španija Portugalska Francija 1 I 1 1 0 2 0 0 0 5:1 3 0 8:4 3 0 3:3 2 2 2:10 0 NOGOMET V nedeljo žrebanje nasprotnika Izraelu ZUERICH, 13. — Generalni tajnik FIFA Kurt Gassmann je sporočil, da se bo prihodnjo nedeljo osem držav udeležilo žrebanja za določitev nasprotnika Izraelu v okviru izločilnih tekem za svetovno nogometno prvenstvo. Kot je zna no, je Izrael ostal v svoji skupini «zmagovalec», ne da 'oi odigral tekme s svojimi nasprotniki, ker so se ti tekmovanju odpovedali. Pravilnik za svetovno prvenstvo pa ne 'do pušča, da bi se kdo tako poceni plasiral v finalno skupino. Zato se je odločilo, da bo IIHIIIIIIMIIinilMIIIMIMIMIinillUnilllllMIIIIIII Božična drevesca od 500 do 5.000 lir V mestu so v prodaji božične smrekice Z velikim tovornikom so jih pred dnevi pripeljali iz Jugoslavije. Na gozdnem oddelku na Sveto-gorski cesti so vsakemu drevescu pritrdili bakreno znamko, brez katere drevesce ne sme v prodajo. Cena smrečic je od 500 do 5.000 lir. - ~«»---- Tragičen dogodek v Panzanu pri Tržiču Pred nekaj dnevi so naši: 49-letnega Stefana Satura na domu v Panzanu pri Tržiču o-bešenega v spalnici. Čeprav je Stefano večkrat trdil, da si bo prostovoljno vzel življenje, mu oče, ki ga je našel, tega ni hotel verjeti. Nesrečnež je bil namreč večkrat v umobolnici, toda pred časom so ga izpu stili in zdelo se je, da je po polnoma ozdravel. Ko mu je letos umrla mati, pa se je Stefano Satura zopet pogreznil vase in si končno v trenutku obupa privezal za vrv na vratih. Nočni urnik javnih lokalov za praznike Goriška policija obvešča vse lastnike javnih lokalov (razen vinotočev in krčem), da se bodo v dneh 24., 25. in 31. decembra letos ter 1., 5.'in 6. januarja 1958 lahko ravnali po nočnem urniku, ki je v veljavi v naši pokrajini. • «»------- DE2URNA LEKAHNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Pontoni-Bassi v Rastelu 27, tel. 33.49. moral Izrael nastopiti proti eni izmed držav, ki so v svojih skupinah dosegle drugo mesto in bile tako izločene. Z morebitno zmago nad Izraelom se jim nudi priložnost, da se še plasirajo v finalno tekmovanje v Stockholmu prihodnje poletje. Države, med katerimi bo žreb določil nasprotnika Izraelu, so: Eire (republika Irska), Bolgarija, Wales, Holandska, Poljska, Romunija, Španija in Italija ali Portugalska. Zadnji dve sta v osmi skupini kjer tekme še niso odigrane. Tretja v tej skupini, Severna Irska, se je žrebanju odrekla kakor so to napravile Belgija, Kostarika, Bolivija, Peru m Urugvaj. Alessandria-Roma 1 X Bologna-Atalanta 1 Fiorentina-Juventus 1X2 Inter-Genoa 1 Lazio-Udinese 2 1 Padova-Spal 1 Sarapdoria-Napoli 1 Torino-L. R. Vicenza 1 Verona-Milan 2 X 1 Venezia-Triestina 1 X Z. Modena-Taranto 1 Legnano-Mestrina 1 Vigevano-Pro Vercelli 2 X Rari-Messina 1 X Catanzaro-Fedit Roma 1 S - Trenutek s tekme med Simmenthal iz Milana in Stock iz Trsta. Prvaki Italije so imeli s Tržačani kaj težak posel in število doseženih košev je zanje zelo skromno. Za moštvo prvaka je zgornja slika značilna, saj sta razen treh Tržačanov (v sveilih oblekah) Šali-cha, Porcellija in Damianija tudi ostala dva nasa domačina: Sardagna, ki je še ne prav dolgo tega igral v Gorici, in Pieri, bivši član SG Triestine. — Jutri pa čaka Tržačane tekma v Varese: kako se bo končala? iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiil ZDA še nimajo zmage v žepu Vojvodina v Rimu proti Fcditu 24. t.m. RIM, 13. — Nižjerazredno rimsko moštvo Fedit (serija C) bo 24. t. m. nastopilo prot; Vojvodini iz Novega Sadi. Sporazum o tekmi je bil sklenjen danes. Upajo, da bo CONI dal dovoljenje, da se tekma odigra na olimpijskem stadionu. če pa ne, bo tekma na apijskem dirkališču. Rivcr Platc spet prvak Argentine BUENOS AIRES, 13. — Ri-ver Plate je petič zaporedoma postal nogometni prvak Argentine, potem ko je premagal Ve. lez Sersfieid s 5:0. River ima 44 točk in ga nobeno moštvo ne more več dohiteti; drugo moštvo ima namreč šele 36 točk. Belgijca sta zmagala v igri v dvoje s 3:1 Po stanju 2:1 si morajo ZDA priboriti še eno točko za končno zmago O AVTOMOBILIZEM KINO CORSO. 16.30. »Na svidenje Rim!», M. Lanza, R. Rascel, v cinemascopu in v barvah. VERDI. 17.00: «Kabirjine noči«, G. Mašina, A. Nazzari. VITTORIA. 17.15: »Ženska, o kateri sem sanjali), T. Moore, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE. 17.00: «Joe Dakota«, Cinemascope, Technico-lor. MODERNO. 17.00: »Babilonski sužnji«. BUENOS AIRES, 13. — Argentinec Rodriguez Larrita je zmagal v avtomobilski dirki za veliko nagrado Argentine. Na avtomobilu Peugeot je prevozil 4056,590 km s povprečno hitrostjo 104,642 km. KOPENHAGEN, 13. — Šestdnevna kolesarska dirka v K6-penhagnu se je končala z zmago Švicarjev Rotha in Pfenningerja s 642 točkami pred italijansko - avstralska dvojico Terruzzi - Arnold s 615 točkami. BRISBANE, 13. — Medcon-ski finale za Davisov pokal nikakor ne gre Američanom tako gladko, kot je napovedoval njihov kapetan Trabert. Medtem ko se je moral že včeraj Elam krepko potruditi, da so si prvi dan priborili dve točki, pa danes dvojica Seixas — Mulloy ni zmogla Belgijcev Brichanta in Wa-sherja. Američanom res manjka samo ena točka, da zmagajo v tem dvoboju, ki je prav zaradi današnje zmage Belgijcev postal mnogo bolj zanimiv, vendar ni rečeno, da bo ta posel zelo lahek; Bri-chant je bil danes med vsemi štirimi igralci najboljši in ni izključeno, da ne bi lahko pripravil presenečenje s tem, da jutri premaga Sei-xasa, čeprav se to ne zdi mnogo verjetno. Pa tudi Wa-sher je danes izboljšal svojo formo. ZDA imajo sicer prednost v tem, da bo Flam nastopil spočit, ker je danes igral Mulloy; ta pa je bil precej slab in Belgijci so prav nanj osredotočili igro v četrtem setu. Današnji rezultat igre v dvoje: Brichant - Washer: Seixas -Mulloy 7:5, 6:3, 4:6, 6:3. ZDA vodijo po drugem dnevu z 2:1 MELBOURNE, 13. — Av- stralska teniska zveza je spo- ČITATELJI «PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Priporočamo vapt, da se pri nabavi blaga in hišnih potrebščin poslužujete pri tvrdkah in trgo- / vinah, ki oglašajo v «Primorskem dnevnikm. Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. ročila imena štirih avstralskih igralcev, ki bodo nastopili v finalu Davisovega pokala z zmagovalcem dvoboja ZDA • Belgija. Fmale bo od 26. do 28. decembra v Melbournu. Kot je znano, sc posestniki Davisovega pokala prav Avstralci. Za finale so določeni sledeči igralci: Mal Anderson, prvak ZDA med posamezniki, Ashley Cooper, Neale in Mervyn Rose. V singlih bos*a nastopila Anderson in Cooper, v doublu pa Anderson in Rose, Fraser je rezerva. HOKEJ STOCKHOLM, 13. — V hokeju na ledu je SZ premagala švedsko z 2:1. _______KOLESARSTVO__________ Fornara pri Ignis prihodnjo sezono? MILAiN, 13. — Za kolesarsko sezono 1958 namerava športna skupina Ignis postaviti poleg španskega moštva pod vodstvom Miguela Poble-ta tudi italijansko mladinsko moštvo. Kapetan tega moštva naj bi bil Pasquale Fornara, ki se sedaj pogaja. Doslej sta pogodbo podpisala Silvano Tessari, ki je lani nastopal v moštvu S. Pellegrino, in Lu-r.ardo, novi profesionalec, ki se je odlikoval med diletanti. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KONFOVEL predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros barvni film: «PolkovnikHollister» Igrajo: GARRY COOPER in RUTH ROMAN — lačnimi in nčutcietnimi uMČiii V ♦PRIMORSKEM DNEVNIKU* SE BOSTE SPOMNILI NA SlOJE ODJEMALCE POSKRBITE PR4V0Č4Sl\0 TER SPOROČITE NA FRANČIŠKA ST. 20 UPRAVO LISTA, UL. SV. TELEFON 37-338 eMMismnnk predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri Metrocinemascope film: Kurtizanka Diana* Igrajo: LANA TURNER. PEDRO ARMENDARIZ ter ROGER MOORE FITZR0Y MACLEAnT VOJNA na BALKANU Nekaj izbranih poglavij Ko smo bili vsi tako zbrani, smo se lahko lotili dela. Naslednjega dne zjutraj smo pričeli «štabne razgovore« s partizani. Naša prva želja je bila, da bi nam opisali vojaški položaj v Jugoslaviji. Njihova poročila lahko preverimo s tistimi, ki jih bomo prejeli iz ostalih razpoložljivih virov! Vivian Street je kot moj »štabni načelnik« prebil ves dan s partizanskim štabnim načelnikom Arso Jovanovičem, poglobljen v zemljevid velikih razmer. Peter Moore je razpravljal o uničevanju objektov in o razstrelivih z voditeljem Titovih diverzantov, o katerem smo presenečeni izvedeli, da je ruski belogardistični emigrant. Parkerov partner se je imenoval intendant. Ona dva sta izdelala osnutek sheme o potrebah in prednostnih postavkah; bil je v skladu z najboljšimi kriteriji generalnega štaba. Skrivnostno obnašanje Gor-dona Alstona je prišlo do izraza tokrat bolj kakor kdaj koli poprej. Umaknil se je vsak dan v bolj oddaljeno kočo in klepetal z voditeljem partizanske obveščevalne službe. Tu je sestavljal po vesteh obveščevalcev, zaplenjenih nemških vojaških knjižic in znamenj poročila o sovražnikovem bojnem razporedu. Pošiljali smo jih redno v Kairo in London, kjer bo jih vzporejali s poročili iz drugih virov, Vsakih dva ali tri dni sem se povzpel do trdnjave ter s Titom obravnaval splošen položaj. Med razpravo sva se lotila tudi najnovejših dogodkov, tega, kaj bi lahko vse storil sovražnik, a kaj partizani, ter razčiščevala vsako vprašanje, ki se je pojavilo. Ti predhodni razgovori so nam pokazali eno: da ima partizansko gibanje v Jugoslaviji delavno osrednjo organizacijo, s katero lahko snujemo načrte in zamenjavamo poročila. Pokazali so, da je središče več ali manj v tesnem stiku z vsemi partizanskimi silami v deželi. Podatke, ki so nam jih dajali partizani o svojih silah, o številu nemških divizij, ki jih vežejo nase, in predvsem o materialu, ki jim je potreben, smo prejemali nekam z rezervo vsaj dotlej, dokler jih nismo preverili sami. Vendar ni moglo biti nikakega dvoma o tem, kakšna naj bo narava mojega poslanstva in kakšne so njegove naloge. Sklenili smo, da bo moj osebni štab ostal skupno s partizanskim Glavnim štabom, medtem ko bomo poglavitnim partizanskim enotam dodelili na primeren način izurjene častnike, ki bodo povezani z nami z brezžično zvezo. Na podlagi tako sprejetih poročil si bomo lahko ustvarili precej zanesljivo sliko o obsegu in učinkovitosti partizanskega odpora in o obsegu materialne pomoči, katero naj jim damo. Ko pa bomo slednjič uredili dovolj trdne zveze, bomo lahko vsklajali partizanske akcije z zavezniškimi operacijami na sredozemskem bojišču kot celoto. Najprej bomo skušali dobiti stik s tremi od štirih britanskih častnikov, ki so se ob pričetku leta spustili k partizanam in so živeli sedaj pri partizanskih enotah v raznih krajih. Jasno je bilo, da nam bodo njihovi nazori, ki iz teh ali onih razlogov niso prodrli do zunanjega sveta, pri oceni položaja zelo koristili. Na našem področju je deloval Bill Deakin. Ko smo prispeli, ga ni bilo, pač pa se je prav tedaj vračal. Bill je bil profesor zgodovine na oxfordskem vseučilišču. Med ogorčenimi borbami zadnjih dveh, treh mesecev je bil s Titovimi enotami, pa sem menil, da nam bo lahko dal bolj kot kdorkoli zanesljivo sliko o tem, koliko so vredni partizani. Do drugih bi bilo teže priti, ker jih je od nas ločilo neprehodno ozemlje in mnogo sovražnikovih garnizij. Na Hrvat-skem je živel aktivni častnik Anthony Hunter od Škotskih strelcev. Pred tem je bil poveljnik neke daljnosežne puščavske skupine. Dalje na severu, v Sloveniji, je bival major Jones, zelo slikovita osebnost. Njegovo osebno hrabrost bi lahko primerjali le z ognjem, s katerim se je navduševal za najrazličnejše stvari. Med prvo svetovno vojno je prejel kot podčastnik kanadskih čet odlikovanje Distinguished Conduct Medal in častniški čin ter postal komandir čete. Ko mu je bilo več kot petdeset let, se mu je nekako posrečilo, da so ga spustili v Jugoslavijo. Njegova ogromna vzdržljivost in ognjevito, četudi včasih nenavadno obnašanje, sta presenetila vsakogar, ki ga je srečal. Medtem je Parker končal tehnična posvetovanja s partizanskimi izvedenci-diverzanti, pa si je zaželel, da bi jih videl pri njihovem praktičnem delu. Na svoji poti proti severu, o kateri so partizani trdili, da bo trajala šest tednov, bo lahko opravil nekaj nalog. Predvsem bo lahko obiskal Huntera in Jonesa, se seznanil z njihovim mnenjem m uredil tako, da bodo v prihodnje pošiljali — po kurirju ali radiu poročila neposredno meni. Razen tega bo peš prehodil dve ali tri sto milj jugoslovanskega ozemlja pod nemško okupacijo ter zbral pomembne podatke. Prejel je tudi nalogo, naj se s partizanskimi poveljniki y Sloveniji pomeni o tem, ali bi bilo mogoče okrepiti njihove akcije na železniški progi Ljubljana-Trst, na strateški komunikaciji izrednega pomena, po kateri je sovražnik dovažal blago in okrepitve na italijansko bojišče. Na tej progi je več kot dovolj mamljivih ciljev — najrazličnejših mostov in viaduktov. Partizani so mu dali vodiča in Peter je nekega poznega večera krenil na pot. S seboj je vzel toliko, kolikor je mogel nositi na ramenih. Za branje si je izbral ogromno knjigo o diverzantstvu. Ob njegovem odhodu smo se zbrali vsi. Nekdo je zavpil, naj le postavi njegove peklenske strojčke na pravo mesto. Obrnil se je in odvrnil, da bo že opravil svoje. Ponovno smo ga videli šele čez nekaj mesecev. Kmalu po Moorejevem odhodu je prišel Deakin. Pričakovali smo kaj malo privlačno akademsko figuro. Ko pa smo spoznali, da je videti kakor zelo mlad in precej nereden študent, toda z nenavadno močnim umom, ki ve, kako Je treba ravnati z ljudmi, se nam je odvalil kamen s srca. Najedel se je in se očistil uši, skorajda nujnega spremljevalca partizanskega bojevanja, nato pa smo ga pričeli spraševati o njegovih izkušnjah in doživljajih. Bili so hudo zanimivi. Ločil se je od svoje uradniške mize v Kairu in se hipoma znašel sredi pete ofenzive, ki se je bila prav tedaj močno razmahnila. Partizani so se neprestano premikali. V Črni gori je sovražnik obkolil partizansko glavnino ih Jo prisilil, da se je branila. Sovražnik bi jo s svojo premočjo kmalu uničil, saj je uporabljal sedem nemških in štiri italijanske divizije ter tanke, topništvo in letala. Njega in Tita je ranila ista bomba. Partizani so se rešili popolnega poraza zato, ker so bili gibčnejši in ker so bolje poznali pokrajino. /Nadaljevanje sledi),