P_J_ • • • eticija odbora deželne učiteljske konferencije za zboljšanje uči- teljskih plač. isoki deželni zbor! Izvršujoč soglasni dotični sklep deželne učiteljske konferencije, ki je zborovala dne 1. 2. in 3. kimovca preteklega leta v Ljubljani, usoja se nje stalni odbor visokemu deželnemu zboru predložiti nastopno prošnjo: l. Visoki deželni zbor blagoizvoli zakon z dne 29. kimovca 1890. 1. dež. zak. št. 23, premeniti tako, da se bode § 2. odstavek 2. odslej glasil: ,,Letna plača začasno nameščenih učiteljev (učiteljic), kateri (katere) se smejo nporabljati v učiteljskih službah vsake plačilne vrste, določena je s 360 gld. Kadar pa si pridobe spricevalo učne usposobljenosti, stopijo takoj v užitek plače 450 gld. Ravno tako blagovoli visoki deželni zbor § 3. odstavek 1. istega zakona prcmeniti tako, da se bode odslej glasil: ,,Od skupnega števila učiteljskih služeb dežele Kranjske jih pride na I. vrsto osem odstotkov, na 11. vrsto dv anaj st odstotkov, na III. in IV. vrsto pa po štirideset odstotkov". Svojo prošnjo za premembo teh dveh paragrafov utemeljuje podpisani stalni odbor s temi razlogi: Zakon z dne 29. listopada 1890. dež. zak. št. 23, s katerim se urejajo službeni prejemki ljudskih učiteljev na Kranjskem, v omenjenih dveh paragrafih obseza ne- katera določila, katera zelo neprijetno čuti velik del našega ljudskega učitpljstva in katera zelo motijo dobri utisek, ki bi ga bil novi zakon brez njik naredil pri njem. Z noviin zakonom so najhuje zadeti začasni u č i t e 1 j i. Plača letnik 360 gld., katero novi zakon ustanovlja učiteljem te kategorije, skoraj ni dostojna mladega omikanega nioža, ki se je po dvanajsletnem učenji posvetil važnemu poklicu ljudskoJolskega učitelja. A recimo, da že zadostujo njpgovim skroinniin telesnim potrebam, kjp potein mladi začasni učitelj najde pomočkov za duševno svojo izobrazbo; kdo mu plača iakse, kadar se oglasi k preskušnji za učno usposobljenost; kdo povrne troške, kateri mu ob tpj preskušnji nastanejo, ko mora od daleč potovati v dežolno stolno mesto ter ondukaj bivati najinanj jpden teden, če ne še dalje ? Zlasti občutno pa je, da novi zakon ne dela razlooka nied zaeasnimi uritelji brez učiteljskpga spričpvala in nied tistimi, ki so ž e p r e b i 1 i proskušnjo učne usposobljenosti. Marsikomu se tudi še po 2 do 3 leta po preskušnji ne posreči dobiti stalne službe, dasi je izpolnil vse zakonite zakteve in zadostil vsem zakonitim pogojern. Ako poniiskmo, da se začasnim učiteljem na podstavi § 56. državnega šolskega zakona z dne 2. vpl. travna 1883. drž. zak. št. 53, oziroma § 62. deželnega zakona, dne 29. mal. travna 1873. dež. zak. št. 22, ves čas od tistega kipa, ko so prejeli spričevalo učne usposobljenosti, pri izmeri pokojnine všteva v stalna službena leta, bilo bi pravično in doslpdno, da bi tudi zakon z dne 29. listopada 1890. dež. zak. št. 23, pri določevanji službenih prejeinkov naredil razliko med zacasnimi učitelji z učiteljskim spričevalom in inpd začasninri ueitelji brez učno usposobljenosti. Drugo jako občutno določilo novega zakona je to, da so v p r v i h t r e k p 1 ačilnihvrstah dotični odstotki očitno prenizki. Izmed 560 kranjskik učiteljev jik je namrec letos v I. placilni vrsti 28 ali 5°/o „ II. „ „ 56 „ lO°/o „ III. „ „ 196 „ 35°/o „ IV. „ „ 280 „ 5O°/o Ko je bilo treba na podstavi teh od- stotkov ueiteljska raesta razvrstiti, prišla so šolska oblastva v neprijetni položaj, da niso mogla toliko učiteljev poraakniti v I., oziroma v II. plačilno vrsto, kolikor jik ima na podstavi § 3. odstavek 2. zakona z dne 29. listopada 1890, dež. zak. št. 23., z oziroma na važnost dotičnih šol, na od- govornost z učiteljskim mestom združene službe in na krajne razmere jasno pravico zahlevati, da pridejo v I., oziroma v II. plačilno vrsto. In tako smo doživeli, da je zakon, ki ima blagi namen, učiteljstvu njegove dokodke izboljšati, v Ljubljani 4 učitelje iz I. plačilne vrste (700 gld.) pomaknil v II. plačilno vrsto (600 gld.); 6 učiteljev in učiteljic iz II. plačilne vrste v III. plačilno vrsto (500), in da je ustanovil mesti 2 uciteljic z najnižjo plačo 450 gld., kakeršnih doslej v Ljubljani še ni bilo, vrku tega pa še vserau učiteljstvu Ijubljanskemu starostne doklade od 60 gld. znižal na 40 gld. Res, da sedanje učiteljstvo ljubljansko ni nič prikrajšano, ker se mu morajo plačevati dotične dopolnilne doklade; a jako občutno bodo v Ljubljani prikrajšani učitelji prikodnjik časov. Ljubljanski učitelj I. plačilne vrste je imel na podstavi prpjšnjega zakona z dne 9. sušca 1879. dež. zak. št. 13, o službenib prejemkik učiteljskik, po štiridesetletnem službovanji 1060 gl. pokojnine, po novetn z dne 29. listopada 1890. dež. zak. št. 23, pa bode imel samo 940 gld. (tedaj menj 120 gld.) In ljubljanski učitelj III. plačilne vrste je bil po poprejšnjem zakonuupokojenz940gld., po n o v e m pa bodp upokojen s 720 gld., prejemal bode sedaj celik 220 gld. raenj pokojnine. Ravno tako kakor ljubljanske učitelje je novi zakon z dne 29. listopada 1890.» dež. zak. št. 23 malo razveselil n a d u č itelje innogik stirirazrednic. Gotovo so smeli naduoitelji v s e h štirirazrednie pričakovati, da z ozirom na določilo § 3 odstavek 2. novega zakona pridejo v I. plačilno vrsto, a dočim se je mnogim to res posrečilo, prišli so nadučitelji v St. Jerneji, v Mokronogu, v Šmartnem pri Litiji, v Toplicah pri Zagorji, v St. Vidu pri Zatičini, v St. Vidu nad Ljubljano, v Trebnjeni, v Senožečah, v Srednji Vasi na Kocevskem in v Vipavi v II. plačilno vrsto, dasi nimajo nič raenj dela, nič menj odgovornosti, nič menj važnih služeb, nie nienj drazih stanovišč nego njih srečnejši tovariši. Vrhu tega se pa tudi nadučiteljem trirazrednic in nadueiteljem mnogih večjih in važnejčih dvorazrednic (n. pr. v Litiji, na Bledu i. t. d.) z novim zakonom plača ni zboljšala tako, kakor bi se bila morala izboljšati na podstavi § 3, odstavek 2, samega istega zakona. Mnogo tukaj navedenih neprilik pa bi se mahoma odpravilo, ko bi visoki deželni zbor blagoizvolil § 2. in § 3. zakona z dne 29. listopada 1890. dež. zak. št. 23. premeniti tako, kakor prosi podpisani stalni odbor. Izmed 560 sedanjih ljudskih učiteljev na Kranjskem bi jih prišlo potem v 1. plačilno vrsto 45 ali 8°/o „ II. „ „ 67 „ 12°/o „ III. „ „ 224 „ 4O«/o „ IV. „ „ 224 „ 4O»/o Troški, ki bi na podstavi te zakonske premerabe nastali normalno-šolskemu zakladu, znašali bi rnenj nego 8.000 gld. Solskim vodstvom bi bilo pa potem možno ljubljanskemu učiteljstvu spet to vrniti, kar mu je novi zakon vzel; raožno bi bilo naducitelje vseh štirirazrednic in nekaterih važnejših trirazrednic pomakniti v I. plačilno vrsto, nadučitelje nekaterih najvažnejših dvorazrednic in vse druge učitelje štirirazrednic v II. plačilno vrsto; niožno bi bilo naposled v III. in IV. plaeilni vrsti učiteljska mesta z ozirorn na službeno starost dotičnih učiteljev, na važnost posameznih šol, na odgovornost z uciteljskim J mestom združene službe in na krajne raz! zmere dotičnega stajaliisča pravičneje razdeliti, nego je to zdaj možno, kajti v III. plačilno vrsto bi potem prišli vsi tretji učitelji na štirirazrednicali, vsi drugi učitelji na trirazrednicah, nadučitelji na rnanjših dvorazrednicah in skoraj polovico jednorazrednioarjev, v IV. plačilno vrsto pa vsi četrti učitelji na štirirazrednicah, vsi tretji učitelji na trirazrednicab, vsi drugi učitelji na dvorazrednicah in druga polovica jednorazredničarjev. Zakon z dne 29. listopada 1890., dež. zak. št. 23., določuje v 3. odstavku § 3., da je razvrstitev učiteljskih mest vsakih deset let pregledati; ker pa ima isti paragraf določilo, da zategadel m e d t e m č a s o m popravki iz važnih vzrokov niso izkljueeni, nadeja se podpisani stalni odbor, da njegova prošnja, ki izraža živo željo vsega kranjskoga učiteljstva, pri visokem deželnem zboru najde poslušno uho in da visoki deželni zbor v teni zasedanji izvrši prošeoo premembo, ki bi normalno-šolskega zaklada ne obremenila preobčutno, pač pa zadovoljila in osrečila ljudsko - šolsko učiteljstvo kranjsko. III. Vrhu tega je stalni odbor od deželne učiteljske konferencije dobil nalog, prositi visoki deželni zbor, naj uredi učiteljske plače tudi po službenih letih. Dasiravno je stalni odbor prepričan, da je občna želja kranjskega učiteljstva, naj se uvede konkretualni status učiteljskih mest; dasiravno je dalje prepričan, da bi taka uredba izdatno pripomogla v to, da bi naše šole dobile zadovoljne in dobre učitelje in bi se s tem povzdignil tudi občni uspeh ljudsko šolskega pouka; dasiravno je naposled prepričan, da bi taka uredba mahoma odpravila šolskim oblastvoin nadležno in za učiteljski stan nečastno moledovanje pri oddaji učiteljskib služeb, vender do zdaj, ko se je jedva uvedel novi zakon, ne stavi dotične prošnje. pač pa si šteje v svojo dolžnost, visoki deželni zbor opozoriti na ta sklep deželne učiteljske konferencije, da ga pri novi razvrstitvi uoiteljskib plač, kakor jo vsakih deset lot ukazuje § 4, odstavek 1, zakona z dne 29. listopada 1890. dež. zak. št. 23, vzame v primerni poštev. V Ljubljani, dne 29. svečana 1892. Za stalni odbor deželne učiteljske konferencije. ^jrr,